16. redna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

6. 9. 2023

Transkript seje

Dober dan in lepo pozdravljeni na 16. seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne prav lepo pozdravljam! Začenjam 16. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da obvestil o zadržanosti seje nisem prejel, sem pa prejel nekaj pooblastil, in sicer na seji kot nadomestni člani in članice odbora sodelujejo: mag. Tamara Kozlovič namesto poslanke Tereze Novak, dr. Martin Premk namesto poslanca Bojana Čebele.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: prva točka, zahteva Višjega delovnega in socialnega sodišča za oceno ustavnosti 14. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih; druga točka, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju; tretja točka, Predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023-2030; in četrta točka, ki je točka razno.

V ponedeljek sem vas obvestil, da je predlagatelj, to je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem Tašner Vatovcem 1. 9. 2023 vložila nov Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju in s tem nadomestila predlog zakona z dne 9. maja. V skladu z drugim odstavkom 118. člena Poslovnika Državnega zbora se zakonodajni postopek glede novega predloga zakona začne, ko ga predsednica Državnega zbora posreduje poslancem, zato je 2. točka dnevnega reda današnje seje odbora postala brezpredmetna. Drugih predlogov in obvestil v zvezi z dnevnim redom ni bilo. Upoštevajoč dnevni red, ki ste ga dobili s sklicem, in obvestilo o brezpredmetnosti 2. točke dnevnega reda, bomo kot 1. točko obravnavali zahtevo Višjega delovnega in socialnega sodišča za oceno ustavnosti 14. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, kot 2. točko pa Predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023-2030 ter kot 3. točko nato še točko razno.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA VIŠJEGA DELOVNEGA IN SOCIALNEGA SODIŠČA ZA OCENO USTAVNOSTI 14. ČLENA ZAKONA O SOCIALNOVARSTVENIH PREJEMKIH.

Zahtevo ste članice in člani odbora zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal, na spletnih straneh Državnega zbora pa je bilo s sklicem objavljeno mnenje Vlade in mnenje Zakonodajno-pravne službe.

K točki sta bili povabljeni dve instituciji, prva Zakonodajno-pravna služba in druga Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ustavno sodišče nam je posredovalo zahtevo Višjega delovnega in socialnega sodišča. S pridobitvijo obeh mnenj Zakonodajno-pravne službe in Vlade so izpolnjeni poslovniški pogoji za to, da danes obravnavamo to zadevo na seji odbora.

Besedo predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Izvolite.

Sonja Bien Karlovšek

Hvala lepa.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje glede zahteve za oceno ustavnosti 14. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, in sicer zato, ker določa, da zmanjšanje lastnega dohodka v postopku uveljavljanja pravice do denarne socialne pomoči ni določeno za dohodek, s katerim samska oseba ali družina ne more razpolagati zaradi osebnega stečaja. Vlagatelj zahteve pojasnjuje, da zakon v izpodbijani določbi ne predvideva izrecno, da bi se izračunani lastni dohodek lahko znižal, ker upravičenec zaradi osebnega stečaja z ugotovljenimi dohodki ne more razpolagati, kar naj bi bilo v nasprotju s pravico do socialne varnosti. V podobnem primeru pa je vlagatelj zahteve, torej Višje delovno in socialno sodišče, razlagal prav določbo 14. člena tega zakona, o katerem je odločilo, da je osebni stečaj okoliščina, ki se mora upoštevati kot dovoljena izjema v smislu zmanjšanja dohodka pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. ZPS je zato opozorila, da ima Ustavno sodišče subsidiarno vlogo, kar pomeni, da je upravičeno intervenirati le takrat, kadar je presoja zakona potrebna za zagotovitev ustavno skladne odločitve. V konkretnem sodnem postopku so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani tudi na ustavo, zato morajo med več možnimi razlagami pri odločanju uporabiti tisto, ki je ustavno skladna. Vlagatelj zahteve bi lahko to določbo razlagal na način, da bi izhajal iz namena denarne socialne socialne pomoči iz 4. člena istega zakona, ki določa, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi lahko razpolaga stečajni dolžnik, z denarnim dobroimetjem, ki je bilo preneseno na fiduciarni račun upravitelja, ne more razpolagati. Iz tega logično izhaja, da se navedeno premoženje ne upošteva kot lastni dohodek.

Jezikovna in namenska razlaga torej omogočata ustavno skladno razlago tega člena, zato vlagatelj zahteve ni izkazal izpolnjenosti procesne predpostavke za vložitev zahteve po prvem odstavku 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču.

Hvala.

Hvala.

Preden nadaljujemo, vas obveščam še, da poslanec Damijan Zrim nadomešča poslanca Soniboja Knežaka.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti? Državni sekretar Dan Juvan, izvolite.

Dan Juvan

Hvala lepa za besedo.

Mogoče v izogib nesporazumom v vidu mogoče nekoliko dvoumno napisanega mnenja Vlade, ustno pojasnjujem, da se tu Vlada strinja, da zmanjšanje lastnega dohodka v postopku uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, torej uveljavljanja denarne socialne pomoči, ni eksplicitno določeno za dohodek, s katerim vlagatelj ne more razpolagati zaradi osebnega stečaja. Prav tako se strinjamo, da mora biti ključno merilo razpolaganja z dohodkom, kar pa je natančna vsebina tudi 4. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Stečajni dolžnik namreč z denarnim dobroimetjem, ki je bilo preneseno na fiduciarni račun upravitelja, ne more razpolagati, zato se ob upoštevanju namenske in jezikovne razlage 4. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih ne upošteva kot lastni dohodek. Torej menimo, da tudi 14. člen ni v neskladju z Ustavo, saj vsaj iz skupnega branja tudi 4. člena ravno izhaja, da se denarno dobroimetje osebe v osebnem stečaju ne upošteva kot lastni dohodek. Torej je tudi mnenje Vlade skladno z mnenjem Zakonodajno-pravne službe.

Hvala.

Najlepša hvala.

V obravnavo in na glasovanje dajem naslednje mnenje: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 14. 7. 2023 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Želi kdo razpravljati o predlaganem mnenju? (Ne.)

Prehajamo na glasovanje o zadevnem mnenju. Torej, sklep se glasi: Odbor za delo, družino, socialne zadeve… / oglašanje v dvorani/

Postopkovno.

Ja, izvolite.

Se opravičujem, jaz bi samo prosila za pet minut odmora, zaradi kartice, če lahko, če ste lahko tako prijazni.

Najmanjši problem.

Sejo prekinjam. Nadaljevali bomo ob 14.15?

Lahko tudi prej, bom hitra.