Spoštovani kolegice in kolegi, pričenjam 11. sejo Odbora za obrambo.

Lepo pozdravljam vse prisotne: ministra Marjana Šarca, načelnika Generalštaba general podpolkovnika Roberta Glavaša, vse ostale vabljene!

Obveščam vas, da so se zadržani, no, nekaj jih manjka, upam, da še pridejo, drugače pa poslanca Teodorja Uraniča nadomešča poslanec Lenart Žavbi in prehajamo na dnevni red, na določitev dnevnega reda, ki ste ga prejeli s sklicem seje: 1. točka - Poročilo o izvajanju investicij v Slovenski vojski na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 za leto 2022 in 2. točka - Vprašanja in pobude članov Odbora za obrambo.

Ker nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od točk, je dnevni red tak, kot ste ga prejeli s sklicem.

Tako, da prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVAJANJU INVESTICIJ V SLOVENSKI VOJSKI ZA LETO 2022.

Odbor bo poročilo obravnaval kot matično delovno telo v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Vlada je obravnavano poročilo posredovala na podlagi 7. člena Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026 za leto 2022. Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta z dne 6. 9. 2023.

K tej točki so prvi so vabljeni predstavniki Ministrstva za obrambo in Generalštaba Slovenske vojske, tako da če želi besedo gospod minister Marjan Šarec? (Da.)

Izvolite.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Dobro jutro, spoštovani predsednik, dragi članice in člani!

Danes je točka pač investicije v letu 2022 na podlagi zakona in na kratko bomo predstavili kaj smo počeli leta, se pravi lansko leta. Bilo je s 1. junijem, je bila zamenjava Vlade oziroma vodstva ministrstva. Dejstvo je, da Slovenska vojska je v novem ciklu razvoja in videli smo tudi sedaj v poplavah, pa ne samo v poplavah, tudi že prej, že cel julij in pa že spomladi, ko se spopadamo s temi naravnimi, s to naravno nesrečo oziroma ujmo, da je bila Slovenska vojska izjemno aktivna praktično od prvega dne. Uporabljala je vso razpoložljivo tehniko, ki je bila potrebna v, tako intervenciji, najprej reševanju življenj, kot tudi sedaj, ko je še na terenu, ko opravlja tista nujna sanacijska dela, preden se bo začela dolgoročna sanacija in sicer predlagam, da Željko Kralj predstavi na kratko te investicije, kaj se je, kaj se je lani dogajalo, potem bomo pa seveda na voljo tudi za vaša vprašanja in vaša razmišljanja.

V redu.

Pa gospod Željko Kralj, izvolite, imate besedo.

Hvala.

Lep pozdrav!

V letu 2022 so bile izvedene sledeče investicije oziroma plačila; glede taktičnega transportnega letala, poraba po zakonu je bila slabih 50 milijonov evrov, gre za nakup letala v višini, v tej višini kot je predvideno in ostali manjši stroški glede službenih poti, vezano za ta projekt. Potem naprej bojna vozila, osem krat osem, poraba po zakonu je bila 14 milijonov 300. V tem smo imeli nakup radijskih sredstev v višini 11,3 milijone in plačilo po programu OCCAR, administrativni in operativni stroški v znesku 3 milijone evrov. Radijska sredstva so Harris, ki smo jih kupovali preko vlade ZDA in so seveda te radijske naprave uporabne, ne samo takrat za ta vozila osem krat osem, so uporabne za nov projekt osem krat osem in za druga oklepna vozila, kot je GL TV, Oshkosh, štiri krat štiri.

Projekt LKOV, lahka kolesna oklepna vozila štiri krat štiri, poraba po zakonu 19 milijonov, v tem smo imeli nakup vozil štiri krat štiri v višini 17 milijonov, nakup radijskih sredstev v višini 490 tisoč evrov, anten in drugih sredstev 200 tisoč evrov, sprejemnikov satelitskega signala, to je vse za ta vozila, 470 tisoč evrov in druga manjša naročila, očala, GPS sistem in tako naprej v znesku 560 tisoč evrov.

Četrti projekt je komunikacijsko-informacijski sistem, kibernetska obramba, to je prenosljivi KIS, poraba je bila 7 milijonov 200, gre za nakup radio naprav in pripadajoče opreme v višini 3 milijone 100, nakup strežnikov, modemov in usmerjevalnikov v višini 3 milijone in potem ostale manjše opreme, kot je TEMPEST oprema v višini 190 tisoč evrov, komunikacijske in kriptografske opreme 790 tisoč evrov.

Naslednji projekt je pehotna oborožitev in oprema, gre za porabo po zakonu, 4 milijone 380 tisoč. Gre za nakup pehotne oborožitve, predvsem gre za dokup puškomitraljezov, mitraljezov in avtomatskih pušk v višini tri milijone tristo, nakup na merilnih naprav v višini 700 tisoč evrov, radarja za merjenje hitrosti, to je za namen vzdrževanja, 160 tisoč evrov, in drugih manjših kosov opreme, kot so dušilci zvoka, povezovanje, kabli za SPIKE in tako naprej, v višini 174 tisoč evrov.

Naslednji projekt je projekt Oprema bojevnika. Poraba je bila 10 milijonov 400. Gre za nakup JRKB zaščitnih mask v višini 2,5 milijona, opreme za nošenje, to so transportni in patruljni nahrbtnik in druga podobna oprema, 3,8 milijona, nakup opreme za bivanje na terenu, to so spalne vreče, podlage, bivaki in podobno v višini 1,6 milijona, aktivni glušniki v višini 2 milijona, ostalo so pa manjša naročila drobne opreme za ta projekt.

Potem je naslednji projekt oborožitev, oborožitvena oprema specialnih sil, 1,5 milijona. Gre za nakup opreme za usmerjanje zračne podpore v višini 266 tisoč evrov, nakup… / nerazumljivo/, binokularni in panoramski, v višini 780 tisoč evrov, IRR laserskih merilnikov v višini 260 tisoč evrov in nekaj manjših kosov opreme, inženirska oprema, balistične vode, avdio video oprema v višini 173 tisoč evrov.

Potem raketni sistemi, projekt SPIKE, je bilo izvedeno plačilo 4 milijone evrov. Gre za nakup protioklepnih raket SPIKE.

Naslednji projekt je dokup opreme za obstoječi Role. Gre za nakup večjega števila opreme, laboratorijska in kirurška oprema, v znesku 139 tisoč evrov.

Glede infrastrukture pa je projekt posodobitev vojaške infrastrukture VEB, samo 202 milijona, pardon, 2 tisoč 318, vendar to so zadeve glede na tisto, kar je bilo takrat planirano, za leto 2022 so se aktivnosti premaknile v leto 2023 zaradi revizij in zaradi kasnejšega pričetka izvedbe del.

Naprej, glede osrednjega vadišča Postojna je poraba 5,5 milijona, gre za vzdrževalna dela na uredišču strelišča, predvsem Bač, ker je to strelišče Občine Ilirska Bistrica, v višini 5 milijonov evrov. Izgradnja nadomestne transformatorske postaje tudi na tem strelišču Bač 220 tisoč evrov, to je seveda povezano s temi deli, gradbeni nadzor in ostale manjše zadeve, v višini 220 tisoč evrov.

Potem še zadnja je izgradnja strelišča Apače, poraba po zakonu 839 tisoč evrov, predvsem gre za nakup tehnološke opreme. Danes lahko tudi povemo, da imamo gradbeno dovoljenje in da se bo tudi kmalu začel postopek izvedbe naročila. Skratka, poraba v letu 2022 je bila 117,4 milijona oziroma z upoštevanjem leta 2021, takrat smo imeli porabo 74,7 milijona, in je vse skupaj po zakonu poraba 192 milijonov. To predstavlja približno 15 % glede na znesek, ki je naveden v zakonu, in sicer 780 milijonov evrov.

Toliko. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo načelnik generalštaba, general podpolkovnik Robert Glavaš?

Tudi z moje strani lep pozdrav vsem skupaj!

Mislim, da je ta predstavitev investicij po zakonu v letu 2022 bila izredno dobro predstavljena, tako nimam tu ničesar dodati. Hvala lepa.

Hvala lepa. Ker je predstavnik Državnega sveta zadržan, odpiram razpravo o poročilu.

Samo en prijavljen. Dva. Tri. Štiri. V redu.

Smem, predsednik?

Hvala torej za besedo, predsedujoči.

Najprej je potrebno očrtati o čem se danes pravzaprav pogovarjamo. Ne pogovarjamo se o Slovenski vojski nasploh, ne pogovarjamo se o članstvu Slovenije v Nato paktu ali o celotnih orožarskih nabav, ki se sprovajajo in ki so predvidene. Pogovarjamo se zelo specifično o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih med 2021 in 2026, bolje po znanem kot tako imenovanem Toninovem zakonu oziroma zakonu o 780 milijonih za orožje. To je tisti zakon za katerega smo v Levici še pod prejšnjo vladno garnituro v manj kot tednu dni zbrali 30 tisoč podpisov podpore za razpis referenduma. Bili smo sredi epidemije, sredi mraza, slabega vremena, pa so se kljub vsemu ljudje množično udeleževali zbiranja podpisov in oddajali svoje križke v nasprotovanju zapravljanja za orožje. Seveda do tega referenduma nikoli ni prišlo. Vlada takrat pod vodstvom SDS je referendum prepovedala in ljudem odvzela pravico o tem ali se strinjajo, da država v času epidemije oziroma danes lahko rečemo, ko prihajamo v čas uvajanja fiskalnega pravila in zategovanja pasu, zapravimo teh 780 milijonov za nesmiselne nakupe orožja, pač zato, ker si je to namislil določen birokratski aparat Nato pakta, z namenom da z denarjem slovenskih državljank in državljanov subvencioniramo Nato vojaškoindustrijski kompleks in sodelujemo v operacijah uresničevanja kakšnih Ameriških, Francoskih, tudi Britanskih in še kakšnih drugih imperialističnih geopolitičnih interesov. Interesov, ki s potrebami državljank in državljanov Republike Slovenije nimajo prav ničesar. Seveda, 75 % prebivalcev nasprotuje sprejemu tega zakona oziroma je nasprotovalo takrat, ko se je sprejemal in še danes je celo po Natovih lastnih anketah samo 25 % prebivalcev Slovenije naklonjenih povečanju izdatkov za oboroževanje. Spomnim, lahko rečemo kot zanimivost, da je pod prejšnjo vlado Marjan Šarec takrat še kot poslanec, glasoval proti sklepu o prepovedi referenduma skupaj z Levico in preostalimi opozicijskimi strankami. No, danes je v malo drugačnem položaju in malo drugačni vlogi na čelu Ministrstva za obrambo, to isto Ministrstvo za obrambo ta zakon, ki smo ga želeli dati na referendum, ki smo mu v Levici ostro nasprotovali, zelo intenzivno izvaja.

Spomnite se hearinga kakšno leto dni nazaj, ko smo oblikovali novo vladno posadko, morda se in če se ga boste spomnili, se boste morda spomnili tudi, ko sem bil osebno zelo vesel poteka tega hearinga, ker smo najmanj polovico časa namenili debato o zaščiti in reševanju in ne toliko o raznoraznih nakupih orožja. No, danes pa beremo poročilo, kako se je v preteklem letu zapravilo 117 milijonov evrov za nakupe orožja samo iz naslova tega Toninovega zakona, ki bi ga morali itak dati na referendum, če ne drugega, pa zavrniti oziroma po tem, ko so se politične karte na novo premešale na zadnjih volitvah, temeljito spremeniti. Takole piše v koalicijski pogodbi. Novelirati Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021-2026, ter opraviti revizijo vseh do sedaj sklenjenih pogodb za nakup vojaške opreme in ustaviti vse postopke do zaključka revizije. Koalicija glede na spremenjene okoliščine ne podpira nakupa oklepnikov 8x8 Boxer, v ta namen bomo uporabili vsa razpoložljiva politična in pravna sredstva za preklic.

Zdaj tu beremo poročilo, kjer pravi, da gre za slabih 120 milijonov evrov namenjenih v orožje, v osnovi za številko, finančno ovrednoteno, finančno ovrednoten odstop od koalicijske pogodbe, kajne. Rekli smo, da bomo novelirali ta Toninov zakon, ki nas napotuje na nabavo orožja, rekli smo, da ga bomo bistveno spremenili, da bomo revizirali orožarske nabave, pa vendarle se jih je realiziralo v obsegu 120 milijonov evrov in nikjer nisem še po letu dni menjave oblasti zasledil kakršnegakoli postopka, da bomo ta zakon dejansko spremenili. Še več, predstavniki Ministrstva za obrambo se pravzaprav hvalijo s tem, kako posodabljajo Slovensko vojsko danes, po danes, po podlagi tega Toninovega zakona, ki bi ga morali bitno spremeniti, revidirati, odpovedati pretekle orožarske posle in tako naprej. Ne boste presenečeni, če zato nisem navdušen nad kršitvijo koalicijske pogodbe in z nadaljevanjem, celo pospeševanjem nakupa vojaške opreme z že tako omejenimi sredstvi Republike Slovenije, ki bi jih državljanke in državljani krepko, krepko potrebovali drugod.

Pa gremo v specifike po posameznih sklopih, v vojaške opreme, ki so vsebovane v temu poročilu. Takoj uvodoma naj izpostavim, da kaj bistveno novega iz tega poročila nismo izvedeli. Vse te informacije so bolj ali manj že javno znane, začenši z vprašanjem nakupa vojaškega letala za transport Spartan. To letalo se je kupilo, najavil je to nabavo že predhodni minister, to je bil minister Tonin, večkrat se ga je v preteklosti in se ga še zdaj slika kot, v javnosti, kot večnamenski zrakoplov, letalo, ki ima modul za gašenje požarov in podobno. Se pravi, kot neko tehniko, ki naj bi bila uporabna za potrebe državljank in državljanov. V resnici je to bolj propaganda kot karkoli, kar bi ustrezalo resničnosti. V resnici je to letalo, ki je namenjeno »više manje« samo sodelovanju v Natovih operacijah, vsa ostala morebitna namembnost je pa popolnoma naključna, v najboljšem primeru v tretjem ali v četrtem planu.

Poročilo je za razliko od določenih vodilnih politikov in njihovih izjav za kamere tukaj precej odkrito ga bom kar…, ga bom kar citiral: »Zmogljivost taktičnega transporta bo prvenstveno namenjena, prvič, premiku sil Slovenske vojske na območje delovanja in z območja delovanja nazaj domov, drugič, zagotavljanju vzdržljivosti sil Slovenske vojske pri opravljanju nalog bojnega ali humanitarnega značaja in tretjič, medicinski evakuaciji sil Slovenske vojske in evakuaciji državljanov Republike Slovenije, vključno z reševanjem izoliranega osebja.«

Skratka, to, kar sem izpostavil, to je letalo za Natove operacije in nobena količina pa propagande kako smo dali 50 oziroma 70 milijonov evrov za to letalo, ki naj bi nas ščitilo pred požari, tega dejstva ne more pač spremeniti. Če želimo graditi kapacitete za zaščito in reševanje, je potrebno graditi namenske kapacitete za zaščito in reševanje. Ne Nato in ne EU območje delovanja po seznamu mednarodnih misij in operacij, v katerih sodeluje Slovenska vojska, pa tako praktično ne obstaja, kajne, da se razumemo, v kakšni praktični situaciji se uporaba tega letala dejansko nahaja.

To letalo Spartan je praktično že v celoti izplačano, z zadnjimi spremembami na nacionalnem razvojnem programu, pa je Ministrstvo za obrambo poleg tega Toninovega Spartana skoraj že kupilo še enega Spartana. Ker že tistega prvega ne rabimo, iz vidika potreb državljank in državljanov, rabi ga pač Nato zato, da na slovenski denar financira slovenska življenja, ki delujejo na misijah v tujini za neke pač tuje interese in zdaj bi na sveže kupovali oziroma se kupuje in je že skoraj pač do konca vse skupaj izpeljano, še drugi Spartan za točno iste potrebe in za točno isti namen. Torej za vsak slučaj, če se zgodi, da je ta prvo transportno letalo nekje na popravilu, ki moramo prekladati vojsko in orožje okrog po svetu, ker to pač ustreza Ameriki, Franciji oziroma kakšni drug imperialistični državi. Jaz bi temu rekel kar hudo sporna in nenamenska raba javnih sredstev Republike Slovenije, ki jih zbirajo preko davkov naše državljanke in naše državljane oziroma jih zbiramo pač vsi skupaj za to, da zadovoljujemo naše skupne potrebe, ne interesov Združenih držav Amerike.

Dalje, lahki oklepniki Oskosh 4x4. Lahko razberemo iz poročila, da se je tudi nova garnitura na Ministrstvu za obrambo odločila za nadaljnje delovanje in nadaljnje nabave teh oklepnikov, govorimo o novi, še tretji tranši nabave Oshkoshov. Kratek »recap« zgodovine, kaj se je z orožarskim poslom Oshkosh 4x4 dogajalo. Prvo tranšo je naročil takrat minister za obrambo Karl Erjavec, ki je kupoval prototipe, takrat niso bili v uporabi še nobene vojske na svetu, vključno z ameriško vojsko ne. Ko je ta prva tranša oklepnikov Oshkosh prispela v Slovenijo, so se politične kocke obrnile že nekoliko drugače in je Ministrstvo za obrambo vodil minister Tonin. Minister Tonin je te oklepnike prevzel, ampak pazite to, izvedel je količinski, ne pa tudi kvalitativni prevzem vozil, karkoli to že pomeni. No, v praksi se je izkazalo kaj to v resnici pomeni. Vozila so bila pomanjkljivo opremljena, mestoma so bila razbita, manjkali so jim jermeni, kablovje in tako naprej. V prvo niso šla niti čez tehnični pregled na AMZS-ju, kajne. Ampak, da je ministrstvo zapakiralo in izpeljalo ta posel do konca, so rekli, ja, ja, saj, te nevozne oklepnike smo prevzeli količinsko, nismo jih pa prevzeli, prevzeli kvalitativno.

No, ne glede na sporno zgodovino tega posla, ki je najavljal in sporočil, da gre pravzaprav za mlajšo afero razvpite afere Patria, pa je minister Tonin nato pohitel in podpisal pogodbo za še eno tranšo teh vozil - torej že druga tranša lahkih oklepnikov, - prejšnje leto pa je minister Marjan Šarec kot že tretji v politični zgodovini tega posla, naročil še tretjo tranšo oklepnikov Oshkosh 4x4 in vedeli smo to v naprej in zdaj vemo to še nekajkratno, gre za vozila, za katere še sami vojaki pravijo, da so neprimerna za uporabo na slovenskem terenu, da predstavljajo nevarnost za ostale udeležence v prometu vsakič, ko gredo na cesto in tako naprej, ampak očitno vojaške birokracije na MORSU in v generalštabu to ne skrbi pretirano. Itak je vsem jasno, da se teh oklepnikov na noben način ne kupuje za obrambo domovine in da niso namenjena temu, da bi se v ta namen vozila od enega konca Slovenije do drugega, ampak so namenjene za puščave in stepe daleč, daleč stran od meje naše domovine. Skratka, še ena v vrsti vojaške tehnike, ki se jo prodaja kot tehniko za obrambo domovine, v resnici je pa mišljena za okupacijo tujine po interesu nekih tretjih sil.

Dalje, oklepniki 8x8. Seveda ne moremo mimo tega, da se v pretežni meri vprašanje nabave oklepnikov 8x8 zadnja leta vrti okoli nesrečne zgodbe z odpovedjo Boxerjev. To je določba, ki smo jo uspeli v Levici vključiti tudi v koalicijsko pogodbo. V resnici tu ni kaj dosti za napisati v poročilo, ampak nič ne de, bolj zanimivo je tisto, kar se dogaja od zadaj. Z zadnjo spremembo razvojnih programov je Vlada določila, da za ta vozila ne bo porabila samo 420 milijonov evrov, kolikor je / nerazumljivo/ našega denarja za brez veze zapraviti minister Tonin in kolikor je veljal prejšnji razvojni program in kolikor je tudi številka v tem Toninovem zakonu za nabavo orožja, ampak da bo ta številka skoraj dvakrat toliko, kajne. Ne 400 in nekaj milijonov, skoraj dvakrat toliko naj bi po novem dali za neke oklepnike, ki jih podobno kot to velja za lažje oklepnike 4x4, ne kupujemo za kakršnokoli obrambo domovine ali karkoli takega, kajne, za ta teren so itak popolnoma neprimerni, kupujejo se za delovanje na misijah v tujini.

Zdaj, kako se na to odziva Ministrstvo za obrambo? No, Ministrstvo za obrambo je tisto, ki je šampion zapravljanja našega denarja za tovrstne nabave orožja, in zdaj predstavljajo ta dvig izdatkov za nabave oklepnikov na način, da se bo kao še prihranil javni denar. Kako točno bomo mi prihranili javni denar, če bomo obseg oklepnikov in strošek oklepnikov dvignili s 400 in nekaj milijonov evrov na skoraj dvakratnik take številke? Mislim, to je pa res nek pač prozoren piar. Saj razumem, jasno, imamo zelo različne poglede o tem, kako naj se razvija Slovenska vojska, kako naj kot država investiramo zbrani denar državljank in državljanov, vendar dajmo imeti potem vsaj neko pošteno debato o tem, za kaj gre, ne pa ljudi prepričevati, da bomo prišparali s tem, ko bomo dvignili strošek oklepnikov s 400 in nekaj milijonov na dvakratnik te številke. In razlagati o tem, kako bomo kao s tem prihranili denar, je tako, kot se je izrazil medijski voditelj Slak, v resnici je govora o imaginarnem denarju, ki ga nikoli sploh ni bilo.

Naprej, sklop o helikopterjih. Poročilo sicer vmes govori še o porabi denarja za manjše investicije, kot so nakupi avtomatskih pušk. Glede na hitrost in obseg nakupovanja teh pušk v vsakem novem mandatu so, jaz ne vem, o kakšnem orožju se mi tukaj pogovarjamo, ampak očitno se nenormalno hitro obrabijo in pokvarijo, glede na to, da jih nabavljamo znova, znova in znova. Med manjšimi nabavami imamo komunikacijske in informacijske zadeve in tako naprej.

No, potem sledi pa to, kar sem dejal, vprašanje helikopterjev, ki je dejansko najbolj zanimiv del tega poročila. Helikopterji za specialne sile, bom kar citiral iz poročila: »Investicija je namenjena izgradnji zmogljivosti Slovenske vojske za zagotavljanje nacionalne ter kolektivne obrambe v okviru Nata, za izgradnjo zmogljivosti v okviru cilja zavezništva, letalska enota za specialno delovanje bo vključena v nabor Nato sil z možnostjo vključitve v višjo mednarodno namensko enoto za specialna delovanja, enote bodo sodelovale s specialnimi enotami držav članic Nato na mednarodnih operacijah in misijah ter drugih skupnih aktivnostih.« Toliko najprej o tem, da vemo, kakšne helikopterje se kupuje. Ko na Morsu govorijo o večnamenskih helikopterjih, v resnici pač se kupuje helikopterje za namensko izgradnjo sil Natovih specialnih enot, to je potrebno zelo jasno in nedvoumno povedati. Mi ne kupujemo tu helikopterjev za neko zaščito in reševanje, ki bodo koristna dvonamenska tehnika za reševanje v gorah, za pomoč ljudem, ki jih prizadenejo poplave in tako naprej, ne, mi kupujemo težke in oborožene helikopterje, namenjene za delovanje v sklopu Natovih specialnih enot. V zvezi s to zmogljivostjo poročilo, ki je bilo na Vladi sprejeto 20. julija, dodaja še, spet citiram: »Za izgradnjo zmogljivosti se je v letu 2022 pripravljala investicijska dokumentacija, ki je bila izdelana in potrjena v drugem kvartalu leta 2023.« Gremo po vrsti. Prva zanimiva točka ob teh informacijah je, da že v resnici vsi vemo, da naj bi se kupovalo helikopterje Caracal, ki so v bistvu malo posodobljeni Cougarji, ki jih Slovenska vojska že uporablja. Seveda, optimizacija delovnih kapacitet, že nek know how, ki je v hiši, in tako naprej. No, vse naj bi bilo že zmenjeno, ampak valda zaradi reda radi se je moralo narediti še investicijsko dokumentacijo. Bolj pomembno se mi zdi, da smo kakšen teden dni po tem poročilu, sprejetem na Vladi, v Državni zbor dobili tudi odgovor na moje pisno poslansko vprašanje v zvezi z urejanjem nujne helikopterske medicinske pomoči. Takole sem spraševal ministrstvo: »Ali že poteka priprava investicijske dokumentacije za nakup namenskih helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč; če ne, zakaj ne, če da, kdo jo pripravlja, v kakšni fazi je in kdaj bo zaključena.« Odgovor (citiram): »Ministrstvo za obrambo pripravlja investicijsko dokumentacijo za nabavo helikopterjev, ki bodo lahko namenjeni tudi za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Slovenska vojska bo tako lahko izvajala helikoptersko nujno medicinsko pomoč tako z obstoječimi kot na novo nabavljenimi helikopterji. Izdelava investicijske dokumentacije bo zaključena v letu 2023.«

Ves ta skupek informacij poraja več vprašanj. Takoj za začetek: ali se tu pogovarjamo o različnih helikopterjih? Nedavno je Vlada odobrila razvojni program z že skoraj 200 milijonov evrov za šest »večnamenskih«, v navednicah, helikopterjev. Glede na to, da je, kot pravi poročilo, za izgradnjo helikopterskih zmogljivosti investicijska dokumentacija narejena in potrjena v drugem kvartalu leta 2023, lahko sklepamo, da gre za dve različni investiciji. Se pravi, imamo pač te specialne helikopterje, 200 milijonov evrov in tako naprej in poleg tega predvideno še investicijo za namenske helikopterje za nujno medicinsko pomoč. Če bi šlo za isto investicijo, potem ne vem, kaj je mislil minister za obrambo v odgovoru na poslansko vprašanje, ko je Mors zapisal, da priprava investicijske dokumentacije še poteka, in to je bilo zapisano v odgovoru na vprašanje, ki je datirano kasneje, kot je datirano poročilo, v katerem je govora o tem, da je investicijska dokumentacija že zaključena. Če pa ne gre za isto investicijo, potem imamo pa nek drug problem, ker to pomeni, da bomo poleg teh šest namenskih helikopterjev za specialne sile kupovali še neke dodatne, bom rekel kar kvazi večnamenske helikopterje, ne za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, ampak tudi za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. S čim imamo tu pravzaprav opravka? Povečati in posodobiti floto helikopterjev, ki delujejo pri nalogah zaščite in reševanja, to je neka določba, ki smo jo zapisali v koalicijsko pogodbo, in si upam trditi, da smo okoli tega cilja združeni vsi v Državnem zboru, levi, desni, koalicijski, opozicijski; verjetno pa ni političnega subjekta v tej državi, ki se s tem ciljem ne bi strinjal. Pa vendar, informacije in njih raznorodnost in kakofonija, s katerimi razpolagamo tudi na podlagi tega poročila in na podlagi preteklega poslanskega vprašanja tako napotujejo, da se kakšne hude krepitve teh kapacitet, namenskih kapacitet ne moremo nadejati, zaradi tega, ker bodo prioriteto dobile specifično vojaške kapacitete za potrebe Natovih specialnih sil. Seveda, zmeraj lahko kdo reče, da se ti helikopterji lahko uporabljajo tudi za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, ne glede na to, kako težki, oboroženi, saj ne vem kaj še vse lahko znova poslušamo, da bo šla ta tehnika za reševanje v gorah, prevoze novorojenčkov in kar je bilo še teh floskul, kot smo jih v preteklosti lahko že slišali. V teoriji to mogoče celo drži, ampak zgolj in samo na papirju, na približno enak način, kot bi lahko rekli, da s Patrio peljemo šolarje na športni dan, seveda lahko to naredimo, ampak ta tehnika, ti sistemi niso namenjeni za tovrstne smotre, ampak gre za težko oklepljene in drugače zaščitene oborožene helikopterje za delovanje v sovražnem okolju z bistveno dražjo uro naleta kot recimo, ko ta ura naleta helikopterja Bella-412, ki jih danes Slovenska vojska seveda pravilno prvenstveno uporablja za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. In ura na leto teh helikopterjev je prav tako mnogo dražja od ure naleta nekega manjšega, lažjega namenskega helikopterja v namen izvajanja nujne medicinske pomoči. Jasno je, seveda, da se ti helikopterji, ki se jih kani nabavljati, ne bodo uporabljali za namene zaščite in reševanja, prednostno zagotovo ne, ker bi bilo to preprosto nesmotrno in neekonomično. Če hočeš ti pomagati ljudem s helikopterskimi kapacitetami, rabiš imeti take kapacitete, ki so temu dejansko namenjene, ne pa helikopterjev za Natove specialce, za čisto neke druge cilje. Ti helikopterji, ki se jih namerava torej nakupovati, so v hudem nasprotju z družbenimi potrebami in, da, tudi v nasprotju s koalicijsko pogodbo, če smo pač resni o tem, da bomo krepili in namensko posodabljali floto helikopterjev za naloge zaščite in reševanja.

Za zaključek. V Levici kategorično nasprotujemo nesmiselnim nabavam orožja, ne glede na to kdaj se jih izvaja, ne glede na to kdo jih izvaja. Sledeč iz današnjega poročila lahko vidimo, da je šlo slabih 120 milijonov evrov lansko leto za nič. Samo iz naslova Toninovega zakona se je kupilo toliko orožja. Najavlja se dodatnih 1,2 milijarde orožarskih poslov, ki so bili odobreni na Vladi sočasno, kot je bilo odobrenih zelo ubornih 25 milijonov evrov za stanovanja. Jasno je, da mora ta denar, predviden za neke orožarske nakupe v tujini, popolnoma drugam. Podnebje, zdravstvo, razvoj, starejši, stanovanja. Če navedem zgolj nekatere izmed stvarno obstoječih družbenih potreb in stvarno obstoječih družbenih problemov, ki jih moramo prednostno reševati. Ne za orožje, za potrebe ljudi.

Hvala lepa. Gospod Lenart, izvolite, imate besedo.