Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne najlepše pozdravljam!

Obveščam vas, da imamo nekaj nadomestil na današnji, 6. seji Odbora za kulturo, in sicer poslanec Aleksander Prosen Kralj nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča, poslanko Ivo Dimic nadomešča poslanec Jožef Horvat in poslanko Tatjano Greif nadomešča poslanec Matej T Vatovec.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Pred tem pa še eno pooblastilo, in sicer poslanca Bojana Podkrajška nadomešča poslanec Jožef Jelen.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, in sicer: prva točka, obravnava Predloga zakona o spremembi Zakona o verski svobodi, skrajšani postopek, in druga točka, razno.

Prejeli ste predlog za umik 1. točke dnevnega reda, to je Predloga zakona o spremembi Zakona o verski svobodi, predlog je bil podan s strani predlagatelja, in sicer Poslanske skupine Nova Slovenija - Krščanski demokrati. Želi svoje stališče o predlogu za umik predstaviti predlagatelj zadeve? Izvolite, tri minute.

Hvala lepa.

Spoštovana gospa predsednica, kolegice in kolegi, predstavniki Vlade, odlični gostje na današnji seji!

Včeraj je v poslovniškem roku Poslanska skupina Nova Slovenija predlagala, da se z današnje, 6. redne seje Odbora za kulturo umakne točka dnevnega reda, ki se glasi Predlog zakona o spremembi Zakona o verski svobodi, skrajšani postopek. Kot vsi vemo, je junija letos v Državni zbor Vlada po skrajšanem - podčrtujem, skrajšanem postopku - vložila Zakon o spremembi Zakona o verski svobodi. Skrajšani postopek zanj nikakor ni ustrezen, saj ne gre zgolj za manj zahtevno spremembo, kot v zakonskem gradivu navaja predlagatelj. Poleg tega je javna obravnava predloga zakona trajala zgolj deset dni, in sicer od 10. do 20. marca letos, kar je v nasprotju z Resolucijo o normativni dejavnosti, ki priporoča sodelovanje javnosti, od trideset do šestdeset dni, pred javno obravnavo zakonskega predloga pa se vlada sploh ni posvetovala niti z verskimi skupnostmi, čeprav s predlogom bistveno posega v njihove že pridobljene pravice, s tem pa tudi v njihovo avtonomnost, ki je ena izmed ključnih prvin načela ločenosti države in verskih skupnosti iz 7. člena Ustave.

Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pa v svojem mnenju k predlogu zakona navaja, da je ta že v izhodišču pravno sporen, določa namreč višino finančne pomoči za verske uslužbence v višini 60 %, pri čemer se sklicuje na to, da je bila takšna višina v Zakonu o verski svobodi že določena, vendar pa, kot ugotavlja ZPS, takšna argumentacija ni pravilna, saj iz pravne analize izhaja, da Zakon o verski svobodi nikoli ni vseboval določbe, kot jo vsebuje predlog tega zakona, temveč je državno pomoč določal v višini najmanj 60 %. Iz tega sledi, da sta vsebina predloga zakona in njegova utemeljitev v bistvenem neskladju in tako ne zadostita pogojem glede obveznosti sestavin predloga zakona, ki jih opredeljuje 115. člen Poslovnika Državnega zbora.

Poleg tega ZPS opozarja še na ustavno spornost predloga zakona, ker bi moral vsebovati tudi utemeljitev vsebine pravice, torej, zakaj določa novo in fiksno višino denarne pomoči verskim uslužbencem. Določitev višine pravice brez utemeljitve je vsebinsko prazna in izvotljena, zato krši načelo pravne države, to je člen ustave in zakonsko pristojnost Državnega zbora, 87. člen Ustave. Poleg tega je samovoljna in arbitrarna, saj ne vsebuje stvarnih in razumnih razlogov za določeno višino, zato krši tudi načelo enakosti pred zakonom, drugi odstavek 14. člena slovenske Ustave.

Razlogi za določitev višine denarne pravice so bistven, neločljiv del pravice same, zato morajo biti, morajo biti vsebovani ob vložitvi predloga zakona v zakonski postopek. Kot v nadaljevanju ugotavlja ZPS, pa predlog zakona razlogov za določitev višine denarne pravice ne vsebuje niti v oceni stanja in razlogih za sprejetje predloga zakona v poglavju 1, niti v ciljih, načelih in poglavitnih rešitvah predloga zakona v poglavju 2, niti v obrazložitvi členov. Predlog zakona stvarnih in razumnih razlogov za določitev višine pravice ne vsebuje, zato po mnenju ZPS - Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora - takšnega predloga zakona vsebinsko sploh ni mogoče obravnavati.

V zvezi z vsebino predlaganih določb ZPS nadalje opozarja na kršitev načela varstva zaupanja v pravo, ki ga določa 2. člen Ustave. Predlog zakona namreč posega v pridobljene pravice, ki so jih verski uslužbenci pridobili na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o verski skupnosti, kriteriji za poseg v pridobljene pravice pa po mnenju ZPS niso izpolnjeni. Sprememba prvega odstavka 27. člena Zakona o verski svobodi je arbitrarna, ker ni navedenih razlogov, ki bi v prevladujočem in legitimnem javnem interesu utemeljevali neposredno spremembo zakonske ureditve. Predlog zakona v obrazložitvi navaja le prihranek za državni proračun, predlagatelj pa ne utemeljuje, še manj dokazuje, da bi bil izkazan prevladujoč in legitimen javni interes za poseg v konkretno pravico iz prvega odstavka 27. člena Zakona o verski svobodi.

Predlagana sprememba je nepredvidljiva, prizadeti posamezniki nanjo niso mogli računati, spremembe tudi ne izhajajo iz splošno znanih dejstev, ki bi utemeljevale znižanje te pravice. Teža spremembe je bistvena, ker gre za znižanje višine pravice za 40 %. Za presojo dopustnosti posega je pomembno, da se pravica nanaša na finančno pomoč za plačilo prispevkov za socialno varnost, zato zakonska sprememba neposredno vpliva na zagotavljanje posameznikove socialne varnosti, kar z vidika posameznika pomeni poseg v načelo pravne kot socialne države, še enkrat, 2. člen slovenske Ustave.

Poleg tega ZPS opozarja tudi na kršitev načela delitve oblasti, ki jo določa drugi odstavek 3. člena ustave, saj predlog zakona v drugem odstavku 2. člena določa, da ministrstvo po uradni dolžnosti izda odločbe o prenehanju statusa splošno koristne organizacije, v 3. členu pa določa prenehanje veljavnosti uredbe o načinu ugotavljanja kriterijev za priznanje statusa splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti in za določitev višine namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost njihovih uslužbencev.

S sprejetjem določb, ki jih v predlogu zakona predlaga Vlada, bi Državni zbor posegel v bistveno pristojnost in odgovornost Vlade, da sama v okviru državne uprave sprejema podzakonske predpise, uredbe in druge akte, te akte tudi spreminja in razveljavlja, s tem pa zagotavlja ustavnost in zakonitost podzakonskih predpisov. Vlada te svoje pristojnosti, kot izpostavlja Zakonodajno-pravna služba, ne more prenašati na državni zbor, ker bi to pomenilo kršitev načela delitve oblasti. Pri tem ZPS tudi opozarja, da je Ustavno sodišče že razveljavilo zakon zaradi neskladja z načelom delitve oblasti v zadevi, ki jo imate v našem pisnem, naši pisni argumentaciji.

Svojo odločitev je utemeljilo s stališčem, Ustavno sodišče namreč, da načelo delitve oblasti zahteva, da posamezna veja oblasti ne prevzema pristojnosti drugih vej oblasti, niti ne sme nedopustno posegati v izvrševanje njihovih tipičnih funkcij. Temeljna razmerja med vejami oblasti so določena že v slovenski Ustavi, zato zakonodajna funkcija ne sme prevzemati funkcije, ki so tipično izvršilne narave. Tipična funkcija zakonodajalca je, da določa splošna in abstraktna pravila in s tem pri določanju pravic in obveznosti oziroma pravnih položajev subjektov pod jurisdikcijo države zajema večplastna dejanska življenjska razmerja, z enotnimi in splošnimi pravili, tako da množico ali večje število takih razmerij posploši in tipizira.

Tipična funkcija izvršilne oblasti je izvrševanje zakonov, na temelju katerih izdaja izvršilne predpise, pa tudi kadar tako določa zakon, odloča o pravicah in obveznostih ali pravnih koristi fizičnih ali pravnih oseb. Poseg ene veje oblasti v drugo glede pravnih aktov, ki jih izdaja posamezna veja oblasti, je poseg v temeljno pristojnost druge veje oblasti, opozarja naša Zakonodajno-pravna služba. Ravnanja, s katerimi zakonodajalec razveljavlja podzakonske predpise Vlade brez vsebinske zakonske podlage, kot v primeru predloga tega zakona, so tako v neskladju s slovensko Ustavo.

In še zadnji stavek, Poslanska skupina Nova Slovenija iz vseh navedenih razlogov pristojnemu Odboru za kulturo predlaga, da s svoje 6. redne seje umakne 1. točko, ki obravnava Predlog zakona o spremembi Zakona o verski svobodi, EPA 882-IX.

Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Želi svoje stališče o predlogu za umik predstaviti predstavnik Vlade? (Da.)

Izvolite, gospod državni sekretar Rusjan.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni, spoštovani poslanke in poslanci, ostali gosti!

Hvala, da lahko se že uvodoma opredelim do določenih očitkov, ki jih je prejel ta predlog zakona.

Veseli me, da je predlagatelj končal z glede kršitve načela delitve oblasti. Do te kršitve je dejansko prišlo, ampak ne pod to Vlado. Vlada Janeza Janše je maja leta 2022, po volitvah, sprejela uredbo, ki je v nasprotju z zakonom, določila višino osnove za odmero prispevkov. Zakon določa, v našem zakonu oziroma Zakon o verskih skupnosti je možno določiti višino samo na podlagi zakona. V zakonu ni nobenega pooblastila, da bi lahko v podzakonskem aktu uredil višino te pomoči.

Ja, res je bilo, v prejšnjem zakonu oziroma zakonu, ki je do sedaj še veljaven, je bilo določeno, da je najmanj 48 % višina za odmeriti. Pred ZUJF-om je bilo to še najmanj 60 %, Zakon o…, ZUJF, vemo katera Vlada je tudi predlagala in kjer je koalicija sprejela. Takrat je prišlo do znižanja. Ni mogoč…, vsa…, v vsem tem času je bilo vedno določeno ali 60 ali pa 48, razen v protikoronskih zakonih, kjer je bilo na 100 % določeno. Nikoli ni bilo podlage, da bi lahko s podzakonskim aktom drugače določil višino in zato tukaj ne moremo prvi očitek, da je vsebina zakona tukaj v neskladju, zavračamo.

Drugo, kar je bil očitek, glede podlage za določitev višine pravice. Kot sem že omenil, je bila določitev na 100 % določena v nasprotju z zakonom, v nasprotju tudi z mnenjem takratne zakonodajne vladne službe. To mnenje tudi verjetno vsi imate, iz januarja 2022, kjer je bilo jasno opozorjeno, da se to ne sme tako urejati. Tudi je bilo višina in tudi sama prejšnja Vlada je to vedela, ker je tudi v okviru proti, protikoronskih ukrepov to z zakonom določila to višino.

Višina, ki smo mi predlagamo, je določena na 60 % ravno zaradi tega, ker je bila ta pravica določena pred uvedbo varčevalnih ukrepov leta 2012. S tem mi v bistvu vračamo ureditev v tisti čas, ker ni več pogojev iz tistega časa, se pravi, da bo potrebno varčevalne ukrepe izvesti.

Kar se tiče postopka. Res je, bila je javna obravnava. Le uradno, samo deset dni, ampak mi smo upoštevali vse pripombe, ki so prišle in jih tudi obravnavali. Tudi pred javno obravnavo, smo že napovedali javno, tudi v medijih je bilo, da bo do te spremembe prišlo. Izvedli smo tudi dva sestanka na željo Slovenske škofovske konference in Islamske skupnosti. Tako da, ta je postopek trajal kar nekaj časa, ker to se dogaja spomladi.

Potem, kar se še očitki. Glede posega pridobljene pravice. Kot sem že omenil, so bile pridobljene pravice določene v nasprotju z zakonom, tudi odločbe so bile izdane en dan preden smo prišli mi na ministrstvu. Tudi uredba ne določa, se ni samo spremenila v višino, ampak je tudi določila status splošno koristne organizacije, ki pa tudi nima podlage v zakonu, da so tako na podlagi katerih se je tudi diferenciralo verske skupnosti.

Zdaj pa glede tega, da mi odpravljamo uredbo z zakonom ravno, zaradi tega, ker so že pridobljene bile z odločbami pravice. Pri tem se sklicujemo tudi na 158. člen Ustave. Navedeni ustavni člen omogoča odpravo, razveljavitev ali spremembo pravnomočnih odločb pod pogojem, da določeno z zakonom ali da je pravno in da je pravno utemeljeno. Pravno utemeljeno s tem, da se z zakonsko ureditvijo svetuje načelih splošne in upravne zakonitosti 87. člena in drugega odstavka 120. člena Ustave. Ker so bile namreč individualne odločbe izdane na podlagi nezakonite uredbe protipravnega stanja ni mogoče odpraviti brez zakona. Vlada ne more s podzakonskim aktom posegati v status pridobljen s posamično odločbo na podlagi, izdan na podlagi podzakonskega predpisa, to skladi s samo z zakonom, zaradi tega smo to uredili v zakonu, ne pa odpravili uredbo na Vladi. Toliko mogoče za tej točki. Hvala.

Hvala lepa. Ali želi svoje stališče o predlogu za umik predstaviti še predstavnik katere poslanske skupine? Izvolite, gospod Hoivik.

Hvala lepa, spoštovana predsednica, za besedo. V Poslanski skupini SDS bomo podprli predlog Nove Slovenije za odmik te točke.

Naj samo navedem, da tudi v Slovenski demokratski stranki smo jasno in glasno razumeli stališče Zakonodajno-pravne službe, ki pravi v zadnjem odstavku svojega mnenja, in citiram: »Vlada je pristojna in odgovorna, da so njeni izvršilni predpisi skladni z Ustavo in zakonom, zato jih ne le lahko, ampak mora spremeniti ali razveljaviti sama, če oceni, da niso skladni z Ustavo in zakonom in te svoje pristojnosti ne sme prenašati na drug organ. Državni zbor – poudarjam - pa prenosa pristojnosti ne sme prevzemati.«, zato tudi naše stališče je, da se ta 1. točka dnevnega reda umakne z današnje seje in bomo seveda soglasno glasovali za umik te točke. Hvala lepa.

Hvala. Še kdo? Vidim, da ne. Želi predstavnik predlagatelja še dodatno obrazložiti, sicer ste čas že porabili za oboje skupaj, ampak v redu, želite še kaj povedati?

Hvala lepa, gospa predsednica, za vašo korektnost. Samo en stavek, če dovolite. Mi smo se v naši obrazložitvi za umik sklicevali izključno na mnenje Zakonodajno-pravne službe, tako da zdaj državni sekretar to polemizira z nami, ta polemika je plehka, je votla, je prazna, neargumentirana. Izključno na našo hišo, na našo strokovno službo in to je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, kjer sedijo vrhunske pravnice in pravniki in tam smo črpali argumente, ki jim pa verjamemo, zaupamo za to, da smo spisali predlog za umik te točke. Hvala lepa. Seveda bom glasoval za umik.

Hvala lepa. Prehajamo na odločanje o predlogu za umik. In sicer bomo zdaj začeli, odpiram glasovanje. Umik, gre za… Želite, da vam preberem? Predlog za umik 1. točke 6. redne seje Odbora za kulturo ali pač to točko umaknemo od seje?

Glasujemo. Navzočih je 15 poslank in poslancev, za umik točke je glasovalo 6, proti 8.

(Za je glasovalo 6.) (Proti 8.)

Ugotavljam, da predlog za umik 1. točke dnevnega reda ni sprejet.

Prehajamo torej na obravnavo 1. točke. Ja, izvolite.

Hvala lepa za besedo. V skladu z drugim odstavkom 65. člena Poslovnika Državnega zbora napovedujem obstrukcijo. Torej, nesodelovanje Poslanske skupine SDS pri obravnavi te današnje točke, argumente je predstavil kolega iz Nove Slovenije, potem v bistvu sem povedal tudi jaz, tako da Poslanska skupina SDS pri tem ne bo sodelovala. Hvala lepa.