Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dobro jutro.

Naj vam uvodoma povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve EU, gospoda Franca Breznika, kot podpredsednik sejo danes vodil jaz.

Začenjam 48. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani naslednji poslanci: kolega Franc Breznik, kolega Andrej Hoivik, kolega Zoran Mojškerc, kolega Andrej Kos in kolega Rado Gladek. Vsi službeno odsotni.

Obveščam vas, da so na sejo vabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PRISILNEM LICENCIRANJU ZA KRIZNO UPRAVLJANJE IN SPREMEMBI UREDBE ES, ŠT. 816/2006.

Gradivo za današnjo sejo smo prejeli od Vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije in sicer, k 1. in 2. točki 20. 7. 2023, k 3., 4., 5., 8., 9., 10., 11. točki 21. 8. 2023, k 6. točki 24. 8., k 7., 15., 16., 17., 31. 8., k 12., 13., 14. pa 10. 7.

Skrajni rok za obravnavo gradiv od 1 do 11 točke v Državnem zboru je danes, od 12 do 17pa do 15. septembra. Gradivo od 1. do 3. tretje točke je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji je omenjena gradiva obravnaval na 9. seji, 6. 9. 2023 in sprejel mnenja, ki smo jih prejeli. Na tej točki prosim državnega sekretarja, mag. Dejana Židana, da nam predstavi predlog uredbe in predlog stališča Republike Slovenije.

Izvoli.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi ostalim prisotnim.

Pred vami je osnutek enostavne uredbe o prisilnem licenciranju. Tu gre za sistem, ki ga v večini evropskih držav že imamo na nacionalni ravni uvedenega, tudi v Sloveniji, preko Zakona o industrijski lastnini, čeprav še v praksi nikoli ni bil izveden. To moram povedati. Prisilna licenca se uporablja v primeru krize. V Sloveniji sicer bi se lahko uporabila tudi v primeru monopola za patente, patentne prijave, znamke, pa tudi certifikate, ki veljajo. V času covid krize se v Evropski uniji pokazalo, da obstaja potencial, da v nekem trenutku prične primanjkovati kakšnega materiala, zdravil, preventive, česarkoli, in da se takrat ne more Evropa zanašati samo na dobro voljo proizvajalcev, ampak da v resnici mora sam poskrbeti, da se proizvodnja tega prične v nekem širšem razmaku in to ravno ureja osnutek uredbe. Namreč v nekem trenutku, če vidi, da je pomanjkanje, da je čas izjemnih razmer, ki je seveda omejen, lahko se delno lastnika patenta, patentne prijave, znamke ali certifikata delno razlastnini, to pomeni, da se mu pod zelo transparentni pogoji pravica prenosa licence podeli tudi komu drugemu, ki je sposoben to konkretno stvar proizvajati, seveda za omejen čas krize, in kar je pomembno, za teritorij Evropske unije in za pošteno plačilo. Slovenija podpira ta pristop. Nazadnje ga imamo tudi mi v lastni zakonodaji uvedenega, v stališču torej izražamo podporo in seveda opozarjamo na sorazmernost. Tukaj gre zaradi posebnih razmer za poseg v lastnino in zato mora biti to utemeljeno, mora biti transparentno, časovno in krajevno omejeno.

Hvala.

Najlepša hvala.

Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je gradivo k 1., 2., 3. in 6. točki obravnavala na 16. seji, 5. 9. 2023. K 4., 5. ter 8. do 11. točki pa na 15. seji, 29. 8. 2023 ter sprejela mnenja, ki smo jih prejeli.

Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta k tej točki prosim člana komisije, Andreja Poglajna.

Izvoli.

Ja, predsedujoči, hvala za besedo.

Komisija Državnega sveta je sprejela pritrdilno mnenje in predlaga odboru, da sprejme predlog.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Na tej točki odpiram razpravo poslank, poslancev. Vidim, da prijav k tej točki ni, zato zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem predlog stališča, ki se glasi:

»Republika Slovenija je naklonjena Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prisilnem licenciranju za krizno upravljanje in spremembi uredbe ES, št. 816/2006, ki uvaja prisilno licenciranje na ravni Evropske unije za krizno upravljanje. V postopku sprejemanja se bo Republika Slovenija zavzemala za uravnotežen pristop v razmerju med imetniki pravic in prejemniki prisilnih licenc. Pri tem si bo prizadevala za rešitve, ki ne bodo posegale v pravice imetnikov pravic v večji meri kot je to treba za dosego zasledovanih ciljev, kot tudi za rešitve s katerimi se ne bi prekomerno poseglo v pravice prejemnikov prisilnih licenc unije v času trajanja prisilne licence unije. Republika Slovenija si bo prizadevala za čim bolj jasno določitev, kdaj se lahko podeli prisilna licenca u

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je stališče s tem sprejet.

In končujemo 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PREPOVEDI PROIZVODOV, PROIZVEDENIH S PRISILNIM DELOM.

Državni sekretar z ministrstva MGTŠ, izvoli.

Hvala predsedujoči. Za razliko od prejšnjega predloga uredbe je ta uredba, ki je sedaj pred vami, bistveno bolj zapletena. Tudi je potrebno povedati, da obravnavali smo jo že v času švedskega predsedstva, pa je potem verjetno tudi zaradi zapletenosti postalo nekoliko manj, hitrost se je zmanjšala. Sedaj se pod novim predsedstvom zopet pospešeno obravnava.

Zakaj je ta predlog uredbe pomemben? Gre za tole, da Evropska unija želi urediti tudi možnost, da kadar se ugotovi, da se kakšen proizvod, je posledica prisilnega dela, da obstaja mehanizem, da se ta proizvod umakne s trga oziroma celo prepove proizvodnja. Torej gre za neko usmeritev, ki mislim, da je splošno zelo potrebna, splošno zelo sprejeta. Tisto, kar je mogoče pomembno, neko obliko ureditve že imajo nekje drugje po svetu, recimo primer sta Kanada, primeri so Združene države Amerike.

Kje so trenutne težave, ki še niso v celoti rešene? Mimogrede, z nami je tudi gospa Breda Goršek, ki se je ravnokar vrnila iz Bruslja. Tam je dva dni potekalo intenzivno usklajevanje na ravni delovne skupine za notranji trg. Če boste želeli, bo tudi povedala kakšno ozadje.

Kje so trenutne težave, ki niso razrešene? Kot prvo, zakaj se o tem sploh pogovarjamo, zakaj se pogovarjate s predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, saj mi nismo pristojni za delo, to je drugo ministrstvo pristojno. Z nami se pogovarjate zato, ker nismo mi tisti, ki konkretnemu podjetju rečemo, da gre za prisilno delo, vendar če se ugotovi, da je prisilno delo, pa se pričakuje seveda od našega inšpektorata verjetno, da bo tisti, ki bo na trgu umaknil proizvode, zato se pogovarjamo to na direktoratu za notranji trg, tudi na ravni Evropske unije. Tu gre za umik proizvodov, ki so posledično umikajo zato, ker so posledica prisilnega dela. Tisto na kar smo mi takoj opozorili kot Slovenija, pa tudi večina ostalih držav, da če želimo izvajati pa res dobre inšpekcijske postopke, rabimo natančne definicije, prosim lepo, ne samo simbolnih besed, kajti če bodo simbolne besede, kar trenutno so, je samo sklicana neko konvencijo, ki je pomembna potem v praksi pomeni, da bo vsak inšpektor deloval različno, različne države bodo delovale različno in zato še vedno poteka razprava in želja večine držav, dajte jasno definirati, da bo lahko inšpekcija jasno reagirala. To je prvo vprašanje, ki še ni razrešeno.

Drugo vprašanje, ki je mogoče tudi pomembno je, mimogrede je za to uredbo seveda tri stvari urejamo. Prvič, potrebno je ugotoviti prisilno delo, potrebno je proizvode umakniti s trga in kot tretje, treba je umakniti tudi proizvode, ki so iz tujine prišli, pa je bilo tam prisilno delo. Tu nastane dodatna težava, kako pa lahko Evropska unija ugotovi, da je zunaj Evrope proizvod posledica prisilnega dela. Je seveda možnost, da verjamemo dokazilom tistih držav, ni prvič, marsikje tako poteka. Je možnost, ki je verjetno težko izvršljiva, da Evropska unija izvaja lastne inšpekcijske nadzore, v nekaterih primerih, recimo pri varni hrani, delno sistem tako poteka, ne pa v celoti. Ali pa kakšen drugi sistem, ampak potrebno je doreči. Tukaj se pojavi tudi eno vprašanje na katerega so vaši kolegice in kolegi opozorili včeraj na Odboru za gospodarstvo, kaj bo Evropa naredila v primeru, če gre za kritično surovino, da gre recimo za kakšen rudnik, ki je, definitivno se ugotovi, da je prisilno delo prisotno, ampak ta rudnik proizvaja nekaj, kar je pa nujno bistveno za delovanje, ne vem, proizvodnje električnih avtomobilov. Kaj bo Evropa naredila takrat? Odgovora seveda ni. Komisija v tem trenutku seveda ima stališče, da ne more biti izjem, kar je razumljivo stališče, po drugi strani pa tudi industrija opozarja, ja, ja, ampak, se bo potem proizvodnja avtomobilov v Evropi zaustavila. To so dileme za katere je bolje, da so razčiščene vnaprej.

Dileme kako v državi določiti pristojni organ, so lažje rešljive. Jaz prav vidim kako bomo na našem ministrstvu uredili. Jasno je, da ne bo tržni inšpektorat tisti, ki bo konkretni gospodarski družbi povedal, tu je prisilno delo. Mi imamo pristojne inšpekcije, ki so pristojne za delo, vendar v trenutku, ko dobimo odločbo, zapisnik, karkoli, na podlagi tega pa naš pristojni inšpektorat, tržni inšpektorat ima in se bo naučil proizvode umakniti. Tako, da nismo navdušeni nad tem, da bi ta uredba potrebovala novi inšpekcijski organ. Mi imamo inšpekcijo za delo, mi imamo inšpekcijo, ki nadzira proizvode, pač bodo dobili dodatna dela, ampak tudi o tem se še pogovarjamo na ravni Evropske unije. Prav tako se pogovarjamo tudi o prehodnem obdobju, da inšpekcijske službe v bistvu usposobimo.

Torej, stališče Vlade Republike Slovenije in predlog, da ga vi takšno sprejmete, ja, podpiramo. To je prostor, ki ga je potrebno urediti, vendar nejasnosti dajmo razrešiti vnaprej. Hvala predsednik.

Najlepša hvala.

Tudi pri tej točki za predstavitev mnenja prosim člana Komisije Državnega sveta, gospoda Poglajna.

Izvolite.

Hvala ponovno za besedo.

Komisija za mednarodne odnose in Evropske zadeve Državnega sveta je soglasno sprejela mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi proizvodov proizvedenih s prisilnim delom na trgu unije.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Pri tej točki odpiram razpravo poslank in poslancev.

Kolegica Rajbenšu, izvolite.

Hvala za besedo, predsednik.

Lep pozdrav vsem vabljenim, kakor tudi kolegom poslancem. Mi smo že zadnjič na Odboru za gospodarstvo govorili o tej točki, kar je državni sekretar danes povedal, tako da ne bom tako na dolgo. Rada bi res samo res pozdravila tudi, da Slovenija želi, da se res na vsak način, da se definira kaj prisilno delo je, ker je potem, da ne bo prihajalo do nekakšnih…, da pride res do tistega pravnega okvirja tako za podjetja, ki bodo, mislim, da bodo vedeli kako spoštovati recimo neke določene predpise, kot pa tudi pristojnim organom, ki bi naj potem to izvajali. Tako, da meni se zdi to res super in upam, da boste našli res eno tako definicijo, ki bo razumljiva za vse.

Potem sem zadnjič tudi še imela, 17. točko, smo se že zadnjič pogovarjali, tega člena. Pri 12. pa ste povedali, da to bodo izvajale po vsej verjetnosti neke inšpekcijske službe, še vedno, pa nisem zdaj sigurna, mogoče sem tudi kaj izpustila zadnjič, kateri torej organi, kar se teh človeških virov, teh kompetenc, to bo, isto bodo te inšpekcijske službe še izvajale ali bo to dodatno še kdo zraven. To edino, če mi lahko.

Hvala lepa.