Pričenjam 1. nujno sejo Odbora za kulturo.

Najprej naj prisrčno pozdravim kandidata za ministra gospoda Dejana Prešička in tudi vse nove in star članice in člane Odbora za kulturo!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Nihče se ni prijavil, da je zadržan in smo sklepčni. Imam pa tukaj eno pooblastilo na seji kot nadomestna članica poslanko Janjo Sluga nadomešča Monika Gregorčič. Skratka, pozdravljam vse članice in člane in ostale prisotne. Bomo še malo počakali! Prej smo začeli, se opravičujem. Še enkrat naj pozdravim vse prisotne članice in člane odbora in kandidata za ministra za kulturo. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora. In to je, predstavitev gospoda Dejana Prešička, kandidata za ministra za kulturo. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlog v zvezi z dnevnim redom seje je določen takšen kot je bil predlagan s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE PREDSTAVITEV GOSPODA DEJANA PREŠIČKA KANDIDATA ZA MINISTRA ZA KULTURO.

Za uvodno pojasnilo naj še povem, da je gospod Dejan Prešiček, ki je bil predlagan za ministra za kulturo se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustrezno predstavitve kandidata, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika takoj najkasneje pa v 48. urah po predstavitvi poslala predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Sedaj pa prosim, gospoda Dejana Prešička, kandidata za ministra za kulturo, da se predstavi odboru.

Prosim.

Dobro jutro!

Najlepša hvala, gospa predsednica, za besedo!

Spoštovane poslanke in poslanci!

Kot prvo bi se rad zahvalil Stranki socialnih demokratov, ki so me predlagali za to funkcijo in seveda predsedniku Vlade, gospodu Šarcu, za zaupanje, da me je predlagal na to mesto. Mogoče uvodna predstavitev.

Torej, Dejan Prešiček sem. Akademski glasbenik, saksofonist in profesor saksofona. Študiral sem v Nemčiji, v Frankfurtu, kjer sem zaključil študij saksofona in nadaljeval, potem v mojstrskem razvidu saksofona v Bordonu, kjer sem prejel zlato medaljo in častno priznanje mesta Bordon za zaključek študija. Od leta 2010 mi je univerza podelila naziv »izredni profesor« tako, da sodelujem kot profesor za saksofon in komorne glasbo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ko sem končal študij sem bil nekaj časa svobodni umetnik v Nemčiji, kjer sem živel, kar dolgo časa. Prvo službo sem dobil kot asistent na konservatoriju za glasbo v Strasbourgu v Franciji in se nato leta 1998 po študiju vrnil spet v Slovenijo na vabilo Srednje glasbene in baletne šole, da bi prevzel mesto profesor saksofona in komorne glasbe. Od leta 2010 pa sem direktor konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Mogoče zelo kratko o svoji umetniški dejavnosti.

Se pravi, sem saksofonist, veliko sem se ukvarjal s sodobno glasbo koncertiral v vseh večjih dvoran v Evropi - Dunaj, Pariz, London, Lizbona, Kanada, ZDA, Brazilija, Tajska. Velik pomen sem dal izvajanju sodobne slovenske glasbe. Izvedel več kot 20 del slovenskih komponistov. Mogoče bi tukaj naštel tiste mogoče najbolj poznane: gospod in akademik Uroš Krek, akademik Lojze Lebič, Vinko Globokar itd… Posnel sem 9 zgoščenk tako za domače založbe kot tudi za tuje. Izkušnje, ki jih imam, ki jih prinašam s seboj niso samo na glasbenem področju kot umetnik kot sem omenil od leta 2010 vodim javni zavod, ki ima 250 zaposlenih kulturnikov tako, da nekako poznam delo na različnih področjih in tudi na področju vodenja. Veliko sem predaval na tujih univerzah - Dunaj, München, Köln, Pariz, Strasbourg, New York, Grčija. Bil sem soorganizator svetovnega kongresa saksofonistov v Ljubljani. Od leta 2010 sem član upravnega odbora slovenskih glasbenih šol. Bil sem član podskupine Bele knjige, ki je pisala o glasbenem izobraževanju v Sloveniji in od leta 2011 sem član in od leta 2018 predsednik komisije Temzi, kjer je tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije.

Toliko o meni. Toliko o meni. Mogoče, če dovolite še kar nadaljujem z orisom situacije kako jo jaz vidim glede stanja kulture v Sloveniji.

Kultura pri nas sigurno potrebuje nek zagon, kulturo in umetnost je ponovno postaviti v središče javnega interesa, izboljšati je potrebno organizacijsko shemo, ki omogoča nastanek kulturnih dobrin ter zaustavljati upadanje javnih sredstev za kulturo. Tej zavezi bo moč slediti le ob le celostni podpori ukrepov Ministrstva za kulturo, v največjem možnem sodelovanju z vsemi deležniki v kulturi, saj se moramo zavedati, da je kultura izrazito heterogen sistem, ki združuje vrsto različnih področij, od knjige, kulturne dediščine, filma, glasbe, plesa, likovne umetnosti in tako naprej. Po letih krize, ki so znatno zmanjšali sredstva v kulturi se mi zdi, si kultura še ni čisto opomogla, se več, vrzel je nastala zaradi pomanjkanja sredstev na praktično vseh področjih kulture, bomo lahko zapolnili z večjimi finančnimi sredstvi in s hkratno izboljšavo ter nadgradnjo ključnih organizacijskih in vsebinskih struktur v kulturi. Prvi in poglavitni ukrep v sledi izpolnjevanja naštetih ciljev je dvig proračunskih sredstev, tukaj nekako je v koalicijski pogodbi zaveza, da bi do leta 2020 prišli na 0,5 % bruto nacionalnega produkta in s tem prišli nekako na raven financiranj, ki je bila leta 2009. Kultura potrebuje tudi neko novo redefinicijo njenega umeščanja v razvojne strategije naše države, se pravi kultura kot taka bi se morala povezati tako z gospodarstvom, tako z turizmom, tako z vsemi nekimi segmenti naše družbe, kar bi moglo biti neko poslanstvo in vizija. To pa seveda terja pripravo in implementacijo prenovljenih krovnih dokumentov na področju kulture, na čelo s pripravo novega celostnega dokumenta nacionalnega programa za kulturo.

Če bi šel zdaj malo bolj natančno, moje prioritete bi bile skrb za pozicioniranje umetnosti v naši družbi, potem tako kot sem že omenil, povečana proračuna za kulturo, potem zelo važna mi je vzpostavitev dialoga z udeleženci v kulturi in ureditev statusa samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, decentralizacija kulture, potem debirokratizacija in reforma razpisnih postopkov, ki so razvoj in priprava krovnih dokumentov na področju kulture, potem priprava dolgoročnega načrta, sofinanciranje novih investicij v kulturno infrastrukturo, skrb za slovenski jezik in ureditev položaja knjige njenega pomena za družbo, medijska zakonodaja, ureditev položaja likovne umetnosti, ureditev položaja specifike plesne umetnosti v Sloveniji, ki je tudi se mi zdi neurejena, digitalizacija slovenske filmske plesne ter glasbene dediščine, ki že poteka, ampak tukaj bi bilo potrebno tudi pomagati in razviti neko strategijo s katero bi to naredili, razvoj in skrb za filmsko, tako domačo kot tudi tujo produkcijo v Sloveniji in vidim velik potencial medresorskega povezovanja kulture z drugimi sferami kot so Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za zunanje zadeve, včeraj smo slišali, da je gospodarska diplomacija zelo pomembna, kar se strinjam, ampak se mi zdi, da tudi ta kulturna diplomacija je zelo pomembna in povezava z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, predvsem bi se pa jaz zavzemal tako kot je rekel preminuli Ciril Zlobec, da bi bilo v kulturi čim manj politike pa v politiki čim več kulture, toliko na kratko.

Hvala.

Ja, najlepša hvala za vašo predstavitev. V nadaljevanju pa dajem besedo predstavnikom odbora in članicam in članom, da kandidatu za ministra postavite vprašanja. Predlagam, da kandidatu najprej postavimo pet vprašanj, tako, da boste lahko odgovorili potem pa gremo na naslednji krog, dokler se razprava na odboru ne izčrpa. Tako, da prosim kdo se prvi prijavi? Prvi se je prijavil gospod Samo Bevk.

Prosim.

Hvala za besedo gospa predsednica, spoštovani gospod kandidat, drage kolegice in kolegi.

Socialni demokrati smo se pred volitvami zavzeli za nov zagon kulture, to je bila tudi ena izmed prioritet našega predvolilnega programa, zato nas veseli, da smo v koalicijski sporazum zapisali, da bomo povečali sredstva za kulturo, zato me spoštovani kandidat za ministra za kulturo zanima za katera področja boste prednostno namenili proračunska sredstva za kulturo, nek tak cilj je, da se v doglednem času približamo letu 2009, ko je bilo za slovensko kulturo na razpolago največ finančnih sredstev. Poleg tega bi vas pa vprašal tudi ali nameravate kot minister za kulturo v vladno in parlamentarno proceduro vložiti Zakon o kulturnem evru kot mu popularno rečemo in seveda ves kulturni svet pa tudi nas v Sloveniji je zelo prizadel dogodek v Braziliji, ko je pred očmi svetovne javnosti tako rekoč iz sekunde v sekunde izginevala zgodovina stoletij, ko je zgorel nacionalni narodni muzej v Braziliji. V zadnjih letih je namreč prišlo do zelo velikega zmanjšanja sredstev za ohranjanje kulturne dediščine, tako nepremične kot premične. V koalicijski pogodbi lahko preberemo zavezo za ohranjanje in zaščito kulturne dediščine, zato me zanima kakšne bodo vaše vsebinske prioritete glede zaščite kulturne dediščine, da se morda tudi pri nas ne zgodi kakšen dogodek kot smo ga videli v Južni Ameriki.

Hvala lepa.

Hvala.

Naslednja ima besedo gospa Ljudmila Novak.

Dober dan, lep pozdrav vsem, še posebej našemu kandidatu za ministra. Jaz bi pa vas vprašala, kakšen je vaš odnos do rokodelstva? Namreč gre za našo tradicijo, za tradicionalne obrti. Spomladi je bila podpisana zaveza za rokodelstvo, namreč ta zakon, če bi bil to samostojen zakon za katerega sem si tudi sama prizadevala, bi posegal na različna področja. Na kulturo, izobraževanje, gospodarstvo, finance, delo, zato je zelo zahteven in podpisana je bila zaveza, da si bodo vsa ta ministrstva prizadevala za samostojen zakon, ki bo urejal vsa ta področja. Domače umetnostne obrt izginjajo, pri tem nastaja tudi velika škoda, če bi bile tudi določene finančne spodbude, primerno izobraževanje, potem bi seveda tudi lažje ohranjali obrti in jih prenašali iz roda v rod. Tudi kultura ima na tem področju pomembno vlogo, torej kakšen je vaš odnos do tega in ali si boste prizadevali, da se bo ta zaveza tudi uresničila? Varovanje kulturne dediščine smo že omenili, torej po navadi zavodi za varovanje kulturne dediščine dajejo smernice kako obnavljati določene spomenike, država ima za to premalo denarja, tudi svojih pomembnih spomenikov ne obnavlja, če pa to nekdo hoče narediti kot lastnik takšnega objekta pa nima pri tem nobenih olajšav, samo pogoje s strani države in vas sprašujem, kako bi vi spodbudili obnavljanje takšnih spomenikov in kakšne spodbude bi dajali tistim, ki jih obnavljajo? Bodisi v obliki zmanjšanih davkov za material in podobne stvari, torej kaj mislite o tem? Potem, no to o tragediji v Braziliji, ko je zgorel muzej je že gospod Bevk omenil, tudi sama sprašujem kako boste zagotovili sistemsko financiranje slovenskih muzejev, kajti tudi pri nas so nekateri v slabem stanju, potem pa je tragedija, pa se vsi sprašujemo kdo je za to kriv. Name se obračajo tudi lastniki nekaterih manjših medijev, radijskih postaj in pravijo, da agencija AKOS ne razpisuje manjših frekvenc, ki so proste, ki so na voljo pa 12 let že ni bilo tega razpisa. Kaj lahko vi kot minister pri tem storite? Potem tudi s področja medijske zakonodaje, kako boste, kakšno medijsko krajino boste zasledovali pri prenovi medijske zakonodaje, nikjer namreč ni omenjena pluralnost medijev, kakšno je vaše stališče do monopolizacije medijskega prostora in kako boste področje medijske pluralnosti uredili v zakonodaji? In kot vemo so tudi novinarji vedno bolj na nek način se jim krati tudi njim svoboda in kako bi uredili svobodo in neodvisnost v medijih, torej novinarjev, ki so pogosto pod pritiskom, bodisi uredniku, bodisi lastnikov medijev? In v glavnem, če lahko vi predstavitve svoj pogled na problematiko medijev?

Hvala.

Hvala gospa Ljudmila.

Mogoče se je nabralo že dovolj vprašanj, da bi mogoče kandidat za ministra odgovoril na prvi krog.

Prosim.

Hvala za besedo gospa predsednica.

Če začnem, sredstva za kulturo, mislim, da je to eden najbolj perečih vprašanj, ki so jih imeli. Se pravi sredstva so se od leta 2009 zmanjševala, mislim, da smo trenutno v situaciji, ko bo težko kakršnokoli odprto vprašanje rešiti brez tega. Se pravi kot minister se bom vsekakor zavzemal, da bomo čim prej dvignili proračun v proračunu, sredstva, ki so namenjena kulturi, kot pravim želja bi bila, da vsaj do leta 2020 pridemo na 0,5 % bruto nacionalnega produkta, kar bi pomenilo, da bi prišli približno na situacijo leta 2009. Zelo pomembno vsekakor je kulturni evro, mislim, da je zakon pripravljen in bi se zavzemal, da se ga bi čim prej dalo v proceduro, ker ta kulturni evro in ta sredstva, ki bi prišla, bi lahko rešile veliko vprašanj o katerih se danes pogovarjamo, od kulturne dediščine, od infrastrukture, ki je v kulturi, ki je tudi že v zelo slabem stanju. Tako ne govorimo samo zdaj o knjižnicah recimo kjer imamo težave, govorimo o gledališčih kjer imamo težave, ki jih bi bilo treba obnoviti, kulturnih domovih na čisto občinskih ravneh, ki recimo tudi nimajo več prave strukture. Potem se je tehnologija v teh časih zdaj tako razvila, da seveda za neko sodobno kulturno produkcijo bi bilo tudi tukaj potrebno veliko narediti in zdaj, z sredstvi, ki so bila do sedaj namenjena Ministrstvu za kulturo je seveda to težko karkoli narediti, strateško, razvojno kaj narediti. Sredstva, ki so trenutno na razpolago lahko pač trenutno ohranimo ta nek status quo, da kultura ne umre, živeti pa tudi lih trenutno ne more. Tako, da vsekakor je moja zaveza, da bi se v Vladi zavzemal za povečanje sredstev, da bi sprejeli kulturni evro in s tem potem izboljšali različna področja, sanirali programsko ogrožene ter ključne kulturne enote, kulturne dediščine, izboljšali infrastrukturo javnih zavodov s področja kulture, se lotili digitalizacije, uredili status nevladnih organizacij in samozaposlenih, prekarnega dela itd. Seveda je to vse odvisno od finančnih sredstev. Tukaj upam, če bom seveda potrjen, na plodno sodelovanje z odborom in z vsemi dejavniki na kulturi, da bi lahko s skupnimi močmi končno prišli do tega, da bi se ta trend obrnil in da bi kultura dobila večji pomen v kulturi in s tem tudi več denar za samo izvajanje teh kulturnih vsebin.

Potem je bilo vprašanje glede Narodnega muzeja v Braziliji, ki je zgorel in kulturne dediščine. Mislim, da je kulturna dediščina zelo pomembna za narod, za zgodovino, za ohranjanje neke narodne zavesti. Pri kulturni dediščini je samo to, da bi se zavzemal, da bi s kulturno dediščino zagotovili zadostno sredstev, da bi naredili neko prioritetno listo kaj je potrebno storiti in neki akcijski plan kaj je takoj potrebno storiti. Imamo knjižnico v Mariboru, ki verjetno takoj potrebuje neko finančno pomoč, da se to uredi. Predvsem bi se zavzemal za to, da v to kulturno dediščino neko vsebino. Samo sama prenova nekih objektov, ki potem stojijo, imam zelo pozitiven primer, ker moji starši izhajajo iz Kozjanskega in sem 15 let organiziral glasbene tečaje na gradu Podsreda. To se mi zdi en tak zelo lep primer, ko se je grad obnovil in je bil v zelo slabem stanju, ampak se je vzporedno tudi razmišljalo o vsebini in mu neko vsebino dano. Grad danes živi, da je obiskovan. To je za mene zelo pomembno. Tukaj se mi zdi, da s povezavami na kulturnem področju, z povezavo z Ministrstvom za izobraževanje, z umetniškimi akademijami tako likovnim, glasbenim, gledališkim, ki bi lahko od tega programa recimo izvajale potem v teh stavbah, ki so primerne.

Ko se že pogovarjamo o obnovi kulturne dediščine bi lahko rešili nekatera pereča vprašanja, če že obnavljamo kot recimo, če bi resnično razmislili kaj bomo obnovili in zakaj bomo obnovili. Da so potem notri knjižnice, DEPO-ji, razstavni prostori itd. Ta vsebina, ki mi je zelo pomembna.

Glede, to kar je gospa Novakova vprašala, odnosa za rokodelce?. Tu se absolutno strinjam. To je zame kot kulturna dediščina. Tudi to je kulturna dediščina slovenskega naroda, ki je zelo pomembna predvsem v današnjem času digitalizacije, ko mladina mogoče več tega ne pozna in je nujen suport države, da to ohrani. Suport tako na moralni, na infrastrukturni in na koncu tudi na finančnem področju, da se to obdrži. Se mi zdi, da je ključnega pomena za narod, da ne pozabi s kje izhaja. To je en del, ki je zelo pomemben. Vprašali ste me, če bi dal zavezo? Absolutno dajem svojo zavezo, da bi se potrudil na tem področju, da bi se to uresničilo.

Glede lastnikov, ki obnovijo svoje spomenike. Na srečo je Slovenija država z zelo bogato kulturno dediščino. Razumljivo je, da država vsega ne more obnoviti in financirati sama. Se mi zdi, da smo lahko samo ponosni in veseli, če najdemo posameznike, ki so pripravljeni v to investirati in jih bi bilo absolutno ali skozi davke ali kakršnekoli druge finančne spodbude pomagati, da se za tak korak odločijo. To se mi zdi, da bi bila absolutno potreba narediti.

Sistemsko financiranje muzejev. Muzeji so že trenutno po nekem sistemu financirani. Da bi zaznal velike težave, govorim v samem sistemu, kako je sistem organiziran. Imamo velike težave na področju infrastrukture, ki je pač stara, zastarela. Eno področje kako bi lahko vsaj del teh zadev rešili z neko digitalizacijo tega področja, se pravi knjig, revij. Drug sistem bi bila tudi večja dostopnost do mladine. Tudi tukaj je treba razmisliti kako te muzeje približati današnjim uporabnikom. Sam vidim, ker sem bil generacija na prelomu in sedaj sem se vsa ta leta ukvarjal z mladino med 15 in 20 let. Oni so čisto spremenili način poslušanja. Oni so čisto spremenili način poslušanja. Njim je vse dostopno: vsaka glasba jim je dostopna prek interneta. Njih motivirati, da gredo na koncerte, je zelo težko in to tudi vidimo z upadanjem, recimo abonmajskih poslušalcev koncertov. Njih motivirati, da gredo v muzeje. Se pravi, muzej bi bilo treba približati tej generaciji. Ta razvoj bo še hitrejši in bo še bolj spremenil celo področje. Tukaj je treba finančno muzejem pomagati, da tehnično lahko pridejo. Za uporabnika je ta tehnologija relativno poceni. Vzameš telefon, odpreš, greš v luvre in se sprehajaš in gledaš slike. Ampak da je pa muzej prišel do tehnologije, da je lahko to ponudil uporabnikom je pa bilo za njih zelo drago. Tukaj se mi zdi, da bo potrebna pomoč države, ki se bo lotila tega. To je en espekt.

Drugi espekt je pa, če pogledamo, da so bili depoji, vrnem se vedno na mariborski arhiv, da so bili pač tam depoji taki, da je bila plesen, da ni bilo zdravo niti za zaposlene v depoju, kaj šele za ves ta material, ki je, ko ga enkrat izgubimo, to se sedaj zavedajo v Braziliji, ko ga enkrat ni več ga bomo zelo težko pridobili nazaj. To je treba urediti. Se pravi narediti neko analizo kakšno je stanje, nek akcijski plan, neke prioritete, kateri so tisti, ki so najbolj potrebni in ki jim je treba pomagati in sanirati takoj in tisti, ki jih je v bodoče pač potrebno uvrstiti na to.

Radijske postaje. Mislim, da manjše radijske postaje so pomembne. Obstajajo nekateri, ki so nekega nacionalnega pomena, ki dobijo tistih 3 % naročnine RTV Slovenija, ki sicer je potem defakto 1,5 % teh sredstev. Tukaj se mi zdi, da kar se medijev tiče bi bilo treba previdno in z zelo strokovno razpravo kaj potrebujemo. Potrebujemo definitivno male radijske postaje, potrebujemo lokalne radijske postave, ki pokrivajo neko bolj lokalno okolje, ampak tukaj neki hitri koraki verjetno niso na mestu. Vzpostaviti je treba dialog, ugotoviti kaj potrebujemo z neko strategijo in potem, če so tako kot ste omenili, proste frekvence, če ima radio neko dobro vsebino, seveda tudi tukaj pomagati, da se to realizira. Težava, ki jo mogoče vidim je samo v tem, ker je denarja zelo malo. Govorimo sedaj samo o teh radijskih postajah. Več kot bo lokalnih radijskih in televizijskih postaj, bolj ko bo ta denar razpršen, bolj bo verjetno trpela sama vsebina in samo izvajanje tega programa. Tukaj je treba ugotoviti kaj resnično potrebujemo.

Potem ste omenili medijske pokrajine. Mislim, da če je prevelika koncentracija kar se nam je sedaj zgodilo, za prularnost družbe definitivno ni v redu. Se pravi potrebno bi bilo tukaj, da koncentracija na eni strani ene televizijske hiše ni prevelika, ker s tem ne zajamemo mnenje cele populacije. Mnenja so različna in tudi morajo biti različna in morajo imeti medijsko, s katerega lahko to svoje mnenje artikulirajo. Samo s tem se mi zdi kot družba lahko rastemo se mi pa zdi, da moramo zelo paziti. Na drugi strani pa seveda in tudi medijem pustiti, da delajo po svojih nekih poklicnih standardih, da se politika tukaj čim manj vpliva in se čim manj vmešava v to. Se zavedam sicer, da verjetno to ni čisto realno, ampak želja bi bila ta. Bi pa na koncu vseeno rekel, ker smo prišli, da pa seveda v medijih neki sovražni govor ali pa neke lažne novice seveda nikakor ne bi smeli tolerirati in tudi ne bi smelo biti tiho. Se mi zdi, da tukaj bi vas od nas, ne govorim kot politik, ampak kot državljan Slovenije mogel jasno povedati, da neka lažna novica ali sovražni govor ne bi smela imeti nobene tolerance v naši državi.

Upam, da sem približno.

Izvolite.

Moram dodatno pojasniti določene zadeve saj vem, da ne morete vsega poznati.

Kar se tiče zavezništva za rokodelstvo. Jaz sem si lansko leto prizadevala tak poseben Zakon o rokodelstvu spraviti v parlament, ampak je zelo kompliciran ravno, zaradi tega, ker posega na toliko področij. Tudi vsa ministrstva so, potem sodelovala, vendar so vsi rekli, da je potrebno več časa. Torej, zaveza je bila podpisana, da bodo to uresničili s posebnim zakonom in zato bi vas jaz prosila, da se o tem pozanimate in dejansko pristopite k nastajanju tega zakona. To je ena stvar.

Druga stvar, kar se tiče glede frekvenc. Tukaj gre enostavno za to, da ako že 12 let ni razpisov torej ni dal razpisa za neke manjše frekvence. Konkretno govorim o Radiu Ognjišče, ki je zelo poslušan radio še posebej starejši, bolni in takšni, ki ga radi poslušajo, vendar v določenih krajih ga pač ne morejo poslušati. Tam so proste frekvence pa že 12 let. Vi ste rekli, da je treba počasi, ampak 12 let mislim, da je vseeno prepočasi, da bi to vendarle razpisali in da bi tudi tista področja bila lahko pokrita. Za to sem vas vprašala ali vi lahko pri tem kaj pripomorete, naredite, da spodbudite, da AKOS objavi te razpise?