Vse članice in člane odbora, kandidatko za ministrico, gospo Andrejo Katič, vabljene ter ostale prisotne, lepo pozdravljam!

Pričenjamo s 1. nujno sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospod Željko Cigler in dr. Miroslav Cerar. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo, gospod Igor Zorčič.

Kar k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem. Pred tem pa vas želim opozoriti, da imamo sejno sobo na razpolago do 12. ure. v kolikor seje do 11.50 ure ne bomo zaključili, jo bom prekinil in jo bomo nadaljevali v popoldanskem oziroma v večernem terminu. Rezervacija za naslednjo sejo je med 18. in 20. uro.

Prihajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV GOSPE ANDREJE KATIČ, KANDIDATKE ZA MINISTRICO ZA PRAVOSODJE.

Gradivo, z dne 30. avgusta 2018, je objavljeno v računalniškem omrežju Državnega zbora oziroma ste ga prejeli v varovani predal v sistem Udis. Na sejo odbora je k tej točki vabljena Andreja Katič, kandidatka za ministrico za pravosodje. Dovolite še eno uvodno pojasnilo preden preidemo na uvodno predstavitev kandidatke. Andreja Katič, ki je predlagana za ministrico za pravosodje, se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavila Odboru za pravosodje kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjala na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidatke, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade Republike Slovenije.

Sedaj pa prosim Andrejo Katič, kandidatko za ministrico za pravosodje, da se predstavi Odboru za pravosodje. Na voljo imate med petnajst, dvajset minut.

Najlepša hvala. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane članice in člani odbora!

Veseli me, da sem danes tukaj z vami. Pred štirimi leti sem sama vodila Odbora za pravosodje, ko je tukaj imel hearing kandidat za ministra, sedanji minister Goran Klemenčič.

V svoji predstavitvi bi najprej želela v uvodu orisati stanje kot ga sama vidim in podati tudi oceno o svojem delu. Največ pozornosti pa želim potem posvetiti vsebinam v koalicijski pogodbi ter se na koncu opredeliti tudi do projektov ministrstva, ki so že v teku. Menim, da je bilo v minulem mandatu pa tudi že pred tem izvedenih veliko normativnih, organizacijskih, finančnih in kadrovskih ukrepov, ki so bili usmerjeni v krepitev učinkovitosti, transparentnosti ter odgovornosti v slovenskem pravosodju. Prav tako je že zastavljenih in v teku veliko ukrepov s katerimi se bom, če mi boste izkazali zaupanje, seznanila ko bom prejela podrobnejša poročila o delu oziroma v primopredaji ter s prvimi srečanji z vsemi akterji, ki oblikujejo pravosodni sistem. Zato bi najprej rada poudarila, da želim z načrtovanimi ukrepi nadaljevati zastavljeno delo in ob tem pridobiti tudi čim širšo podporo deležnikov oziroma strokovne javnosti. Zavedam se, da bo za pridobitev podpore načrtovanim ukrepom tako nujno tesno sodelovanje in dialog.

Pravna država in vladavina prava sta med vrhovnimi vrednotami vsake omikane družbe. Zaupanje vanjo je ključno, zato bomo nadaljevali prizadevanja v smeri krepitve učinkovitega in odgovornega delovanja vseh deležnikov pravosodnega sistema in sicer s ciljem zagotavljanja enakega dostopa do pravnega varstva, načela enakosti pred zakonom ter razsojanja v razumnem roku. Nadaljevali bomo z delom že začrtanih usmeritev, povečanja učinkovitosti in kakovosti delovanja pravosodnih organov in drugih podsistemov, krepitev njihove odgovornosti in avtoritete, povečanja transparentnosti delovanja pravosodnih organov in javne oblasti na sploh ter krepitve pravne in socialne varnosti slehernega posameznika. Slovensko sodstvo kot celota je neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko in neodvisno sojenje brez nepotrebnega odlašanja. Uspešno delovanje sodnega sistema je v temelju odvisno predvsem od sodstva samega. Res pa je tudi, da imajo na njegovo delovanje pomemben vpliv tudi zunanji dejavniki, to so kvalitetni predpisi, zakonodaja in seveda tudi primerni pogoji za nemoteno delo. Za uspešnost sodstva je torej nujno, da tudi ostali dve veji oblasti opravita svoje delo in zagotavljata izpolnitev določenih pogojev. Slovensko pravosodje je že nekaj let predmet tako domačega statističnega spremljanja kot tudi predmet proučevanj mednarodno pravnih primerjav. Priznanje rezultat, da je Slovenija v zadnjih letih naredila pomemben napredek v boju s sodnimi zaostanki, skrajševanju v času reševanja in obvladovanja pripada zadev. K temu so pripomogli sprejeti ukrepi in spremembe predpisov v preteklih letih. Sprejeta novela Zakona o sodiščih v letu 2015, ki je dodatno olajšala prerazporeditev sodnikov in s tem enakomernejšo obremenitev sodišč s primeri, učinek pa bo viden tudi po letu 2017 sprejeti obsežni prenovi pravdnega postopka pa tudi v večji meri v praksi uporabljenih kolektivnih tožb, ki bodo ravno tako pripomogle k hitrejšemu in predvsem racionalnejšemu reševanju sporov. Dejstvo je, da sojenje v razumnem roku v Sloveniji ni več sistemska težava, zagotovo pa so posamezni sodni postopki, ki iz različnih razlogov še vedno trajajo predolgo. Število nerešenih zadev se to še vedno zahteva aktivno obravnavo in nadzor predsednikov sodišč. Naslednjih je torej v tem oziru zelo odgovorna naloga. Vrhovno sodišče ocenjuje poslovanje slovenskega sodstva kot uspešno in učinkovito. Število nerešenih zadev se zmanjšuje, v zadnjih letih se je praktično prepolovilo. Pričakovani čas in reševanja zadev se skrajšujejo in so v večini primerov zadev v evropskem povprečju na nekaterih področjih pa celo nadpovprečno kratki. Kljub temu pa se žal bistveno ne spreminja zaupanje javnosti v učinkovitost in neodvisnost slovenskega sodstva. Čeprav so narejeni pozitivni premiki, ki nam jih priznava tako tuja kot domača stroka, pa javnost tega pozitivnega premika ne prepozna. Ob tem pa je potrebno tudi poudariti, da slovenski korespondenti izkazujejo nižje zaupanje v prav vse državne institucije in to globoko pod evropskim povprečjem. Nas splošno podobo slovenskega sodstva v javnem mnenju, ki je v nekaterih primerih tudi neupravičeno in ne izraža dejanskega stanja, žal vplivajo tudi številni primeri javnih polemik katerih cilj je predvsem zamegliti dejanski problem in na neprimeren, tudi populistični način obračunavati s posameznimi oziroma s konkretnimi odločitvami organov pravosodja. Zato je potrebno razmisliti o sprejemljivosti, velikokrat posplošenih in neutemeljenih posameznih kritikah oziroma o upravičenosti tovrstnega izražanja. Če primerjamo rezultate javnomnenjskih raziskav, da je bilo zaupanje v slovenski pravosodni sistem največji takrat, ko je bilo po kriteriju povprečnega časa trajanja zadev oziroma postopkov le to dejansko najmanj učinkovito, potem ni težko ugotoviti, da gre v tem primeru za svojevrsten paradoks. Po drugi strani pa so spodbudni rezultati sistematičnega merjenja zadovoljstva, ki pa kažejo, da neposredni uporabniki sodnih storitev, delovanje sodišč ocenjujejo neprimerno višje kot splošna javnost. To je pravzaprav drugi paradoks. Stopnja zaupanja in zadovoljstva je višja pri tistih, ki so dejansko imeli osebno izkušnjo z delom sodišč kot pa pri tistih, ki se s tem morda niso nikoli niti srečali.

Ob tem bi omenila tudi delo državnega tožilstva. Skoraj vsa okrožna državna tožilstva so v 2017 rešila več ovadb kot pa je bil pripad zadev. Tako se ob optimizaciji rednega dela in obvladovanju letnega pripada nadaljuje pozitivni trend zmanjšanja števila nerešenih ovadb. Jeseni lani s strani generalnega državnega tožilstva sprejeta politika pregona, ki usmerja državne tožilce pri izvrševanju funkcije kazenskega pregona, prav tako poudarja transparentnost in neodvisnost delovanja. V skupnem poročilu o delu državnih tožilcev za preteklo leto je prav tak izraženo zavedanje, da javnost in mediji spremljajo njihovo delo, za kar je potrebno izkoristiti za premik osredotočenosti iz posameznih ekscesnih primerov na kritično maso dobrih zgledov in utrditev razumevanja o vlogi tožilstva. Pri tem prav tako izpostavljajo, da javno problematizirane in nemalokrat politično interesno pogojene ocene uspešnosti pregona gospodarskega in korupcijskega kriminala pozabijo upoštevati zahteven in specifični pristop pri odkrivanju in dokazovanju tega segmenta kaznivih dejanj. Zakaj to tako izpostavljam? Zato, ker moram komentirati, da tudi javno izraženo mnenje, da se lahko na primer pravosodni minister vpleta v vodenje posameznih zadev izhaja iz neutemeljenih, posamičnih mnenj in zlasti splošnih pričakovanj, ki ne odražajo dejanske delitve pristojnosti na tri samostojne veje oblasti. Moj odgovor na postavljeno vprašanje v javnosti in verjamem tudi v nadaljevanju danes, če mi bo izkazano zaupanje je sodstvo je samostojna, neodvisna veja oblasti. Nobenega namena nimam se vmešavati v delo sodstva ali tožilstva. Minister nima teh pristojnosti in jih tudi ne sme imeti. Na morebitno vprašanje ali se bom, če mi bo izkazano zaupanje v celoti vzdržala komentiranja posameznih odločitev pa lahko odgovorim. Pričakujem, da bodo že izvedene spremembe zakonodaje v prihodnjem obdobju pokazale rezultate, da pričakujem, da bomo skupaj z deležniki sooblikovali ukrepe, ki jih je še potrebno izvesti, da pa bomo, kar pa je v pristojnosti ministrstva in vlade tudi zagotovili izboljšanje pogojev za delovanje tako kadrovskih zlasti glede podporno strokovnega administrativnega osebja, prostorskih pogojev, zagotovitve varnosti in podobno. Pričakujem pa, verjamem da skupaj z vami in javnostjo, da slovensko pravosodje je sposobno se tudi transparentno se soočiti s pomanjkljivostmi, z napakami in zanje prevzeti tudi odgovornost.

Pridružujem se tudi ocenam, da se bo moralo sodstvo na resne očitke na račun dela sodišč primerno odzivati, saj se le tako lahko pridobi boljše zaupanje in tudi prispeva k preglednosti delovanja. Kot je v zadnjem poročilu navedla varuhinja človekovih pravic: »Če se nanje ne odziva lahko to pri posameznih utrjuje prepričanje, da so trditve, ki se pojavljajo v medijih resnične, kar posledično slabi zaupanje v sodstvo in v pravno državo.« Spoštovani, v tem osrednjem delu bi rada poudarke namenila zlasti ciljem določenim v koalicijski pogodbi. Sodni svet je v lanskem letu s posebnim zakonom o sodnem svetu poleg obstoječih pristojnosti dobil še dodatne pristojnosti in finančno neodvisnost. Sodni svet je od novembra lani samostojni in neposredni proračunski uporabnik. V okviru priprav naslednjih proračunov se bo potrebno zavedati njegovih dodatnih pristojnosti in za izvajanje pričakovanih nalog zagotoviti tudi zadostna finančna sredstva. Na kadrovskem področju lahko ugotovimo, da se že vrsto let postopoma znižuje število sodnikov. Zastavljeni cilji primerljivi z drugimi državami EU iz strategije Evropa 2020 42 sodnikov na sto tisoč prebivalcev in 4,3 zaposlenega iz vrst sodnega osebja bi bili dosegljivi, če bi do leta 2020 zmanjšali število sodnikov še za okoli 20 ter okrepili sodno osebje za 220 do 230 novo zaposlenimi. Ob tem pa bi morali sočasno sodnike razbremeniti vseh opravil, ki niso sojene. Ko oddelamo te mednarodne primerjave je tako potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se določene zadeve pri nas rešujejo na sodiščih drugje pa je to stvar drugih postopkov - v mislih imam zlasti prekrške, zemljiško knjižne zadeve, izvršilne postopke. Tako bi bilo potrebno ob nalaganju novih pristojnosti kot je bil primer s sprejemom novega družinskega zakonika nujno proučiti tudi omenjeni cilj, ki smo si ga zastavili v preteklosti ter ob pripravi analize upoštevati tudi obseg pristojnosti sodišč. Pri tem se moramo soočiti tudi s pričakovanimi težavami glede starostne strukture sodnikov. Starejši sodniki so nepogrešljiv gradnik glede kakovosti in prenašanja izkušenj in znanja na mlajše kolega nujno pa je potrebno v določenem obsegu in času zagotavljati dotok novih, mladih sodnikov. V koalicijski pogodbi smo zapisali, da bomo predlagali začetek sprememb Ustave na način, da bo uvedena triletna preizkusna doba sodnikov, ter da sodnikov ne bo več imenoval Državni zbor, temveč na predlog Sodnega sveta predsednik Republike ali sam Sodni svet. Zavedam se, tudi na podlagi slabih izkušenj pri neuspešnem sprejemanju obrambne zakonodaje, potrebne dvotretjinske večine podpore poslank in poslancev za spremembo Ustave. S predlogom želimo v prvi fazi sprožiti razpravo tako strokovne kot politične in širše javnosti. Odziv iz razprave bo pravi pokazatelj in hkrati usmeritev glede morebitnih nadaljnjih korakov oziroma aktivnosti pri tem vprašanju. Mednarodni standardi za zagotavljanje neodvisnosti sodstva dopuščajo preizkusno dobo pred imenovanjem v trajni sodniški mandat pod pogojem ureditve preizkusne dobe na način, da se zagotovi nevmešavanje političnega vpliva tako v času trajanja preizkusne dobe kot tudi potem ob imenovanju oziroma neimenovanju v trajni mandat. to se mi zdi ključno. Res je sicer, da je doslej slovenska strokovna javnost ni izrazila naklonjenosti do uvedbe preizkusne dobe sodnikov, hkrati pa je res tudi to, da se je do sedaj strokovna debata osredotočala zlasti na pozive k ukinitvi trajnega mandata oziroma njegovi omejitvi in ob tem je prav poudariti, da že sedaj obstaja sistem rednega ocenjevanja sodnikov v prvih treh letih rednega letnega in v povezavi s tem je potrebno omeniti tudi mentorstvo sodnikom začetnikom in sodnikom, ki menjajo področje sojenja. S predlogom sprememb Ustave želim spodbuditi zlasti razpravo, na eni strani o pridobitvi kvalitetnega kadra za upravljanje sodniške funkcije in na drugi narediti korak naprej glede izločanja tveganja političnega vplivanja na imenovanje oziroma neimenovanje sodnikov. Glede imenovanja sodnikov ostaja edino v celoti neizpolnjeno priporočilo GRECO, glede postopka imenovanja sodnikov Vrhovnega sodišča v Republiki Sloveniji tako, da bi se zmanjšala možnost političnega vpliva. Slovenija je ena redkih držav v Evropi kjer sodnike še voli parlament. V drugih državah je izbira ali v rokah sodnega sveta, formalno imenovanje pa opravi predsednik Republike ali pa Sodni svet, ki ga sestavljajo predstavniki zakonodajno, izvršile in sodne veje oblasti, sam imenuje sodnike. Objektivno gledano pa imajo vsi sistemi poleg prednosti tudi svoje pomanjkljivosti. Sestava Sodnega sveta je določena v Ustavi. Sestavlja ga 11 članov, 5 jih izvoli Državni zbor na predlog predsednika Republike iz vrst univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, 6 pa jih izvoli izmed sebe, sodniki ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Pripravili bomo primerjalno-pravna analizo sestave Sodnih svetov po različnih državah, predloge ter priporočila mednarodnih institucij ter izvedli strokovno razpravo katere rezultat naj bi bil predlog jasnih in objektivnih meril ter pogojev za imenovanje članov Sodnega sveta, zlasti v luči spremenjenih pristojnosti. Vsebina in način opravljanja pravniškega državnega izpita ne ustreza več zahtevnosti sodniškega poklica. Ministrstvo za pravosodje je že pripravilo idejni osnutek izhodišče teze glede sprememb Zakona o tako imenovanem pravniškem državnem izpitu oziroma PDI. Usposabljanje je organizirano enotno. Prav tako se zahteva kot pogoj opravljen enotni pravniški državni izpit. Opravljanje sodniškega pripravništva formalno sicer ni izključni pogoj za opravljanje pravniškega državnega izpita, saj ga je mogoče opravljati tudi brez opravljanja pripravništva, res pa je, da so kandidati, ki sodniškega pripravništva niso imeli, pri opravljanju PDI v težjem položaju saj praktično delo na sodišču predstavlja morda ključni element pri razumevanju pravnih predpisov ter njihovi uporabi v praktičnih primerih, torej v sodnih postopkih. Cilj predlagane reforme je preoblikovanje usposabljanja pravnikov po končanem študiju tako, da bo to namenjeno le tistim, ki bodo nameravali opravljati sodniško ali državnotožilsko funkcijo, delo državnega odvetnika ali poklic notarja. Torej poklice kjer je najmočneje izražen javni interes. Tako sodni svet kot tudi Vrhovno sodišče podpirata prizadevanja za prenovo sistema usposabljanja kadrov za pravosodne poklice, temu pa bi v smislu razumevanja koalicijske pogodbe dodala še, da se ob že načrtovanih spremembah opravi tudi temeljit razmislek o večji specifikaciji pridobivanja pravnega in upravnega znanja na visokošolski zavodih ter posledično tudi specializiranega usposabljanja prihodnjih pravnikov v v posameznih pravosodnih podsistemih s ciljem uvedbe pravniškega državnega izpita po posameznih specializiranih področjih. Na tem mestu se zavzemam za tesnejše sodelovanje med visokošolskimi zavodi na eni strani ter vsemi nosilci pravosodnih podsistemov na drugi s ciljem, da bi študenti prava že v času svojega študija pridobili čim več praktičnih izkušenj iz pravosodja, kjer načrtujejo svojo poklicno pot po uspešnem zaključku študija. V obeh primerih v že pripravljenih tezah ministrstva kot koalicijskem predlogu je odprto vprašanje prehod med različnimi pravniškimi poklici, ki ga bo potrebno posebej urediti. Veliko poudarka je že bilo in mora biti namenjeno sojenju v razumnem roku, ki pa na drugi strani ne sme iti na škodo njegove kvalitete. Odstotek razveljavljenih sodnih odločb v pomembnejših zadevah ostaja na približno enakem nivoju, to je 18 % kot v preteklih letih za sodišča vseh vrst prve in druge stopnje. Utemeljen je očitek javnosti, da razveljavljanje sodb in ponavljanje sodnih postopkov vpliva na pravico do sojenja v razumnem roku. Strinjam se z oceno sodnega sveta, da je potrebno opraviti širši strokovni razmislek znotraj sodstva o tem ali se je sodna praksa že ustrezno odzvala na dosedanje spremembe procesnih zakonov in ali je v sodni praksi doseženo ustavno skladno razmerje med pravico sojenja v razumnem roku na eni strani in pravico do pritožbe na drugi. V letu 2017 je bilo za 10 % več vloženih pritožb na Ustavno sodišče. Delež ugotovljenih kršitev v številu prejetih pritožb je bil največji v zadnjih letih. Večje je bilo tudi število vloženih tožb pred Evropski sodiščem za človekove pravice. Vse to nakazuje, da mora sodstvo še v večji meri dati poudarek izboljšanju kakovosti, ki je tudi ena izmed prioritet za sodno leto 2018. Za načrtovane projekte, ki bodo izboljšali kakovost je prioritetno potrebno zagotoviti tudi finančna sredstva. Pri tem pa bomo za oceno kakovosti dela zahtevali tudi analizo uporabe nadzornih mehanizmov, ki jih že imamo na razpolago ter ocenili tudi njihovo uporabo v praksi. Pomembno vlogo pri tem ima Sodni svet, njegove nove pristojnosti na disciplinskem področju. Pomembno je tudi delovanje komisije za etiko in integriteto in pri tem bi izpostavila tudi pomen kodeksa sodniške etike ter njegovega dopolnjenega in posodobljenega komentarja zlasti presoje konkretnih ravnanj sodnikov sprejemanju načelnih pravnih mnenj. Problem neenakomerne obremenitve sodišč in sodnikov še vedno ostaja. Izenačevanje obremenitev poteka z različnimi ukrepi. Sodišča, vsaj nekatera, uporabljajo možnost reorganizacije znotraj sodnega okrožja, premeščanje in dodeljevanje sodnikov iz manj na bolj obremenjena sodišča in prenašanja zadev iz bolj na manj obremenjena sodišča. Strinjam se, da je najprej potrebno izrabiti obstoječe možnosti, pogledati tudi prakso po sodiščih v Evropi nato pa pristopiti k pripravi novih tudi v luči pričakovane nove mreže sodišč. Kljub temu, da ta mreža sodišč izrecno ni omenjena v koalicijski pogodbi se bo potrebno dogovoriti o optimiziranju sodišč, o obsegu in načinu sprememb in to skupaj s predstavniki sodnih institucij. V letu 2017 so imela sodišče skupaj s prenosom nerešenih zadev iz preteklega leta v delo čez milijon 52 tisoč zadev. Rešila so jih nekaj čez 892 tisoč. Nerešenih konec leta je ostalo skoraj 160 tisoč. Število nerešenih se je zmanjšalo za 13 % v primerjavi z lanskim in za 55 % v primerjavi z letom 2012. V povprečju je vsak sodnik rešil 166 pomembnejših zadev. Skupaj je bilo rešenih čez 77 tisoč 800 zadev, ki so se štele za sodni zaostanek, še nekaj čez 72 tisoč 100 jih ostaja nerešenih. Število potrjenih, spremenjenih ali razveljavljenih sodnih odločb je tako eden izmed kazalnikov kakovosti sodniškega dela ta pa vpliva na učinkovitost in uspešnost sodstva. Vrhovno sodišče ima glede uporabe in razlage zakona odločilno vlogo. V enakovrstnih zadevah morajo sodišča pravo uporabljati na enak način. V noveli Zakona o pravdnem postopku, da so predmet zadev pred Vrhovnim sodiščem samo zadeve, ki so precedenčnega pomena je potrebno slediti tudi na drugih področjih, tudi na spremembi na kazenskem področju. Skrb za poenotenje morajo potekati tudi med sodišči oziroma senati iste stopnje. Pomembna so tudi izobraževanja, ki se jih izvaja v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju. Pomembno vlogo bo imela objava sodnih odločb. Tudi tako imenovani pravosodni supervizor, ki bo omogočil spretnost iskanja po bazah, anonimiziranih sodb slovenskih sodišč. Seveda je ob tem potrebno razrešiti tudi pomisleke glede ustreznosti pravnih podlag za objavo sodb. Varuh človekovih pravic je Ministrstvu za pravosodje priporočil, da naj v dialogu s sodstvom prouči uporabo zakona o varstvu pravic do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v praksi. Stranke pa tudi javnost zaradi dolgotrajnega odločanja sodišč izgubljajo zaupanje v pravno državo in v učinkovitost sodstva. Večkrat je dolgotrajnost sojenja tudi posledica večkratnega ponovnega sojenja. Varuh tako navaja v svojem poročilu primer petkrat ponovljenega postopka na prvostopenjskem delovnem sodišču. Cilj novele Zakona o pravdnem postopku, ki velja od septembra lani je tudi ta, da bi se zadeve redkeje vračale v odločanje prvostopenjskega sodišča kot doslej, in da se bi postopki z razsodbami končali v pritožbeni fazi. S to novelo se postopek spremeni tako, da praviloma mora drugostopenjsko sodišče dokončno odločiti. Stranka lahko vloži tudi pritožbo zoper razveljavitveni sklep, če nasprotuje razveljavitvi in vrnitvi zadeve v ponovno sojenje. Za primere, ko je ogroženo sojenje v razumnem roku, je še posebej določeno, da drugostopenjsko sodišče novo sojenje opravi samo. Razveljavljenja sodb in ponavljanja sodnih postopkov vpliva na pravico sojenja v razumnem roku, zato je potrebno opraviti tako razmislek znotraj sodstva, ali se je sodna praksa ustrezno odzvala na dosedanje zakonodajne spremembe procesnih zakonov kot predlagati tudi dodatne ukrepe, ki bodo zagotovili odločanje instančnih sodišč. Analiza uporabe določil spremembe ZPP v praksi bo pokazala ali uveljavljena rešitev zadostuje ali bodo potrebne dodatne spremembe procesnih zakonov, ki bi uveljavile dokončno odločanje instančnih sodišč pri vračanju na prvo stopnjo. Podobna je ocena stanja tudi v kazenskih postopkih. Podatki sodne prakse kažejo, da drugostopenjska sodišča prepogosto vračajo zadeve nazaj na prvo stopnjo tudi takrat, kadar za to nimajo upravičenih razlogov. Torej smo priča primerom, ko neko orodje za hitrejše vsebinsko zaključevanje sodnih postopkov že imamo, pa tega se v praksi ne uporablja v zadostni meri. Tudi tukaj je potrebno dobiti odgovore zakaj je temu tako. V predlogu sprememb Zakona o kazenskem postopku je prav tako, predlog je bil že podan, potrebno urediti pritožbeni postopek v smeri, da se doseže večjo možnost vsebinskega odločanja na drugi stopnji in le izjemoma vrnitev sodišč prve stopnje v ponovno obravnavo, kar bo pomenilo hitrejšo obravnavo, hitrejše pravnomočne kazenske sodbe, naj si bodo obsodilne ali oprostilne. Prizadevali si bomo za bolj kakovostno zakonodajo. Tudi dejstvo, kako je sestavljena sedanja koalicija za zagotovitev podpore v Državnem zboru, bo po mojem mnenju pripomoglo k temu, da se bo sprejemala kakovostna zakonodaja na bolj premišljen način ob upoštevanju resolucije o normativni dejavnosti in njenih pričakovanj. Moje mnenje je, da so boljše premišljene pa tudi sprejemljive spremembe kot spremembe za to, da se obkljuka priprava in sprejem še enega predpisa ter na ta način polni zakonodajna statistika. Sama bom strmela k temu, da je poseg v zakonodajo zadnji ukrep pri reševanju posameznih odprtih vprašanj. Zato pa bo potrebno v večji meri poudariti dejstvo in spoznanje, da s pravnimi predpisi nikoli ne bo mogoče vseh potencialnih primerov predvideti v naprej in jih na tak način tudi podrobno urejati. Odločevalci v pravosodju se ne smejo bati sprejemanja odločitev. Vsebinsko odločanje in razsojanje je in mora ostati njihova temeljna naloga in seveda tudi odgovornost. Zato je potrebno tako v pripravo sprememb predpisov v še večji meri pritegniti sodnike in specializirano stroko. Prav tako si je nujno prizadevati za odpravo različne sodne oziroma tožilske prakse. Pomembnejšo vlogo mora pri tem prevzeti center za izobraževanje v pravosodju ter nujno je potrebno okrepiti sodelovanje visokošolskih zavodov, zasebni nosilci pravosodnega sistema.

Posebna pozornost v koalicijski pogodbi je namenjena boju proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. Očitno je, da notranji zunanji organi revizije in druge ustrezne oblike nadzora poslovanja nezadostno obvladujejo tveganje gospodarske kriminalitete in korupcije. Generalni državni tožilec je v novi politiki pregona na nacionalni ravni določil operativne prioritete tožilske stroke. Usmeritev, da se obravnava gospodarska kriminaliteta kot izjemno prednostna, je povsem ustrezna in nujna. Prav tako sprejeta politika obravnava korupcijska tveganja, dejanja kot prednostna, zlasti dejanja v zvezi z velikimi sistemi javnih storitev kot so zdravstvo, energetika, telekomunikacije, nacionalni projekti in poslovanja lokalnih skupnosti. V skupnem poročilu o delu državnih tožilcev za leto 2017 je podrobneje predstavljen pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj. Kot primer iz poročila bi izpostavila obravnavo dejanj na škodo bančnega sistema. Specializirano državno tožilstvo je obravnavalo okoli 70 ovadb s področja bančne kriminalitete v različnih fazah postopka. V fazi sodne preiskave je bilo ob koncu leta skupno 13 kazenskih zadev, še v osmih pa so bile vložene zahteve za preiskavo. V teh zadevah se povzeto po poročilu obravnava 87 fizičnih in pravnih oseb, od katerih je bilo v času storitve kaznivega dejanja 65 zaposlenih v bančnem sektorju. Ob koncu leta je bilo vloženih obtožnih aktov za 48 tovrstnih kaznivih dejanj, zadeve so v različnih fazah postopka. S sprejemom sprememb Kazenskega zakonika so že bila odpravljene posamezne pomanjkljivosti, na katere je stroka zlasti v tožilstvu opozarjala. Le to pa opozarja, da še vedno obstaja tudi vrsta kritičnih mest, ki so zakonodajno spregledana, kar vpliva tudi na uspešnost dela organa pregona. Ta opozorila bo potrebno natančno proučiti in nato v sodelovanju z deležniki sprejeti primerne ukrepe, če bo potrebno tudi z noveliranjem zakona. Prav tako je potrebno upoštevati še strožja merila kot jih postavlja sodna praksa. Ustanovitev in delovanje specializiranih enot znotraj policije in pravosodnih organov, povečuje verjetnost odkritja in ustreznega obravnavanja kaznivih dejanj. Za večjo učinkovitost pri pregonu gospodarskega in bančnega kriminala ter korupcije bomo analizirali dosedanje delo tožilstva in sodišč ter po potrebi predlagali tudi ustrezne prilagoditve obstoječe zakonodaje zlasti v smeri ustreznih kazenskih sankcij in zmanjšanja nabora kaznivih dejanj, ki bo omogočilo hitrejše procesiranje zadev. Kot pri sodstvu je potrebno tudi pri tožilstvu zagotavljati zadostno število tožilcev kot tudi zadostno število usposobljenega strokovnega in administrativnega osebja. Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega nadzora - če poenostavim -, zaradi neizkazane posebne javne koristi, ki mora biti v zakonodajnem postopku posebej utemeljena za izjemo dopustnosti povratnega učinkovanja zakona. Specializirano državno tožilstvo je pojasnilo, da bo odločitev imela vpliv tudi na nekatere druge zadeve, v katerih že tečejo postopki za odvzem nezakonitega premoženja. Potrebno bo proučiti nastalo situacijo in verjamem, da strokovne službe na ministrstvu že delajo na tem in predlagati spremembo ob tem pa preveriti in predlagati tudi morebitne druge spremembe, ki bodo pospešile postopek odvzema nezakonito pridobljenega premoženja. Pomembno področje na področju zoperstavljanja korupcijskih dejanj in je tudi delo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je v tem času prešla iz Ministrstva za javno upravo na Ministrstev za pravosodje že nekaj let na določene pomanjkljivosti opozarja tako komisija sama kot tudi GRECO in OECD. Predlog novele zakona je Vlada sprejela letos januarja, vendar se je postopek v prvi obravnavi v Državnem zboru ni nadaljeval. Kolikor mi je znano je nov predlog sprememb že pripravljen in dopolnjen tako, da upošteva tudi pripombe Zakonodajno-pravne službe. Glede na to, da bi pa predhodno želela predlog zakon uskladiti tako s predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije, ki omenjeni zakon največ uporabljajo pa tudi z drugimi deležniki, strokovno javnostjo in nenazadnje tudi z vami, spoštovani poslanci in poslanke, ki pogosto opozarjate na neživljenjsko uporabo zakona v tistem delu, ki ureja lobiranje.

Želela bi se odzvati tudi na nekatere v javnosti izražene očitke. Res je, rodila sem se v Šoštanju, par 100 metrov stran od termoelektrarne in novi blok meče senco na dvorišče moje rojstne hiše. Od otroških dni sem kot vnukinja knapa, to je rudarja, spremljala izkopavanje premoga, potapljanja vasi tudi naše domačije za proizvodnje tretjine potrebne slovenske električne energije. Spomnim se ekološkega shoda na Titovem trgu v Velenju in tudi vseh obljub o bolj zdravem okolju, o novih delovnih mestih ter obnovi infrastrukture, ki so nam jih v tej leti dajali direktorji in nadzorniki prejšnjega Rudnika Lignite Velenje, premogovnika, Termoelektrarne Šoštanj in Holdinga Slovenskih elektrarn in če kdo smo prav prebivalci Šaleške doline pa tudi širše tisti, ki se vsak dan vozijo v službo v omenjene institucije zainteresirani, da se čim prej razišče, ugotovi in obsodi vse tiste, ki so kaj narobe naredili in da se ne meče slabe luči in potikanj vpletenosti na vse, ki prihajamo iz Šaleške doline. Mogoče sem malo s tem zašla, vendar mislim, da je bilo tudi to potrebno povedati. Mislim, da sem se dotaknila vseh navedb v koalicijski pogodbi in v zadnjem delu bi se dotaknila tudi drugih ključnih procesov, projektov na ministrstvu, ki so že v teku. Ven, da sem malo dolga.

Nadaljevati je potrebno zastavljeno normativno dejavnostjo ministrstva. Omenila bi le nekatere zakone. Prednostno tukaj vidim Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki ga je tik pred parlamentarnimi volitvami letos Vlada že sprejela, vendar ga Državni zbor ni obravnaval. Nujno je potreben. Moral bi biti že sprejet. Kolikor vem ni bil v celoti usklajen z informacijsko pooblaščenko, zato bi pred ponovno obravnavo in sprejemom na Vladi poskušali tudi v tej smeri uskladitve storiti še dodaten napor. Izpostavila bi predlog, pripravo novega zakona o nepravdnem postopku, ki je bil pred poletjem posredovan v širšo strokovno in javno razpravo ter sprejem drugih pomembnih potrebnih sprememb, predpisov, ki so vezani na uveljavljanje novega družinskega zakonika kot je primer spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju. Potem spremembe Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju so potrebne zaradi uskladitve z odločitvami Ustavnega sodišča. Novela zakona o dedovanju ima temeljni cilj v prenosu nespornih zapuščinskih zadev s sodišča na notarje. Obravnavati je potrebno skupaj s spremembami Zakona o notariatu. Nadaljevalo se bo tudi s postopki sprememb zakonov zaradi prenosa evropskih direktiv v naš pravni red, pa tudi spremembe, ki so potrebne zaradi uskladitve predpisov z odločitvami Ustavnega sodišča. S ponovno izvedeno strokovno razpravo je potrebno nadaljevati s postopkom sprejema sprememb Zakona o kazenskem postopku, v pripravi pa je tudi vrsta podzakonskih predpisov.

Drugo področje, pomemben segment, ki bi ga rada izpostavila, je reševanje prostorske problematike tako sodišč, zlasti pa reševanje prostorske problematike zaporov. Ta slednja je kot prioriteta uvrščena tudi v koalicijsko pogodbo, pa tudi projekte črpanja evropskih sredstev, zlasti energetske sanacije posameznih stavb, pa tudi teh drugih projektov, recimo operacija učinkovito pravosodje in projekt tehnične pomoči. Omenila nisem delovanje organov v sestavi, uprave za probracijo. Vem, da se sooča s kadrovskim primanjkljajem in z veliko obremenjenostjo ter uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, omenila pa sem že reševanje zahtevkov za plačilo odškodnine zaradi neustreznih pogojev bivanja v času prestajanja pripora oziroma zapora in to, kot sem rekla, je zapisano kot prioriteta v koalicijski pogodbi. Pristopiti bo potrebno k reševanju kadrovske problematike in zagotavljanje primerih pogojev za delo. Ob pogajanjih s sindikati v javnem sektorju bo potrebno reševati tudi plače, vendar nisem seznanjena kako bo to potekalo in ne bi tega želela v naprej komentirati. In kot zaključek, zavedam se, da v tem kratkem času nisem izpostavila vseh pomembnih področij in deležnikov v obsegu kot jim gre glede njihovega pomena. vseeno sem bila predolga, za kar se opravičujem in spoštovane poslanke in poslanci, sem na voljo, da odgovorim na vaša vprašanja, upoštevam vaše mnenje pa tudi sugestije.

Najlepša hvala spoštovani predsednik.

Najlepša hvala gospe Andreji Katič, za podano predstavitev.

Ob tem pa vas obveščam, da gospoda poslanca Željka Ciglerja nadomešča poslanec gospod Miha Kordiš.

Spoštovane članice in člani Odbora za pravosodje! V nadaljevanju dajem besedo prav vam, da kandidatki zastavite vprašanja. Uvodoma še nekaj pojasnil. Vprašanja članic in članov Odbora za pravosodje se lahko nanašajo na delovno področje ministrstva za pravosodje, kot to določa tudi 37. člen Zakona o državni upravi. V kolikor - pa se strinjate - bom kandidatki za ministrico omogočil, da bo po posameznem sklopu približno petih vprašanj članic in članov odbora dobila besedo, da poda odgovore na do takrat postavljena vprašanja. Le tako bomo bili najbolj konsistentni. Prav tako bom poslankam in poslancem, ki bodo postavili vprašanje in z odgovori kandidatke ne bodo zadovoljni, seveda omogočil dodatno vprašanje, ampak prosim pa, da posameznik vprašanja, lahko jih poda več v posameznem sklopu in takoj kasneje dobi seveda tudi možnost dopolnilnih vprašanj, če se da z odgovorom kandidatke za ministrico ne bo zadovoljen. Prosim pa, da se tega držimo, sicer bomo sejo nadaljevali v večernih urah. Nič takega, ampak le želim, da smo čim bolj / nerazumljivo/ in dosledni. Tako da, kdo želi besedo?

Prvi se je prijavil gospod Peter Jožef Česnik.

Izvolite.

Gospa Katič, jaz imam samo eno vprašanje. Po vaši, vsaj zame, kot državljanu, izredno izčrpni predstavitvi vašega programa, vendar zasledil sem, da ste rekli novo sodno mrežo. Vaš predhodnik, gospod Klemenčič, je pričel spremembo sodne mreže, obstoječe, ki je po njegovem mnenju bila nujna. Vendar pa reorganizacije zaradi različnih faktorjev ni bilo mogoče izpeljati do konca v tem mandatu, ki se je zaključil. Kljub temu pa zasledim, da so na ministrstvu v začetku leta napovedali, da bodo s tem projektom nadaljevali in ga pripeljali do nekega nivoja neke ravni, kjer bo prihodnja vlada in tudi vi kot ministrica, če boste potrjeni, pripravljeno dobro analizo in projekt. V Sloveniji je praksa, da se dela analize na analizo in se nič ne premakne iz mrtve točke. Ta projekt in analiza, naj bi lahko udejanjila, če bo ustrezna seveda politična volja, ki ste jo pa že omenili. Tega pa se jaz tudi kot sedaj že potrjen minister za izseljence, zamejce, zavedam.

Spoštovana kandidatka, zanima me, ali menite, da bi takšne spremembe zagotovile večjo učinkovitost, tako logistično, kot ekonomsko, naših sodišč, tako na strokovni, stroškovni ravni in ali boste z začrtanimi spremembami nadaljevali, ne pa začeli nekaj na novo. Najlepša hvala za odgovor.

Najlepša hvala za vprašanje. Naslednji je gospod Igor Zorčič.

Hvala lepa za besedo. Spoštovana kandidatka, kolegice, kolegi!

V prejšnjem mandatnem obdobju so bili na področju pravosodja ukrepi bivše koalicije usmerjeni v krepitev učinkovitosti, transparentnosti ter odgovornosti v slovenskem pravosodju. Obenem so bili namenjeni tudi krepitvi posameznikove pravne in socialne varnosti. Spremenjeni, novelirani so bili številni zakoni, naj omenim Zakon o pravnem postopku, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Zakon izvrševanja kazenskih sankcij, Zakon o sodnem registru, skratka še bistveno več zakonov, ki državljanom, pravnim in fizičnim osebam, omogočajo na marsikaterem področju bistveno boljšo pravno varnost, pa recimo temu tudi boljšo pravno predvidljivost pri sklepanju novih in novih pravnih razmerij, če se malo bolj strokovno izrazim. Zdaj, eden izmed zakonov, ki ste ga že omenila, pa ni bil sprejet, je bil Zakon o kazenskem postopku. Pri tem zakonu se je izkazalo, da je velika večina členov tega zakona pravzaprav usklajena, da je bila usklajena tako na strani koalicije kot opozicije. V nekaterih elementih pa se je ob zakon spotaknila tako strokovna kot politična javnost. Ne nazadnje je bila organizirana tudi javna predstavitev mnenj na kateri so deležniki s pravosodja, sodniki, odvetniki, tudi zaposleni v policiji, povedali, kakšne imajo pomisleke v zvezi z določenim delom ureditev, kot so izhajale iz predloga novele Zakona o kazenskem postopku.

Zdaj, kot ste že povedala, bosta seveda vztrajala pri prenovi kazenskega postopka. To je bilo tudi eno izmed določil v enem izmed osnutkov kazenske, pardon, koalicijske pogodbe. Mene pa vseeno zanima, glede na to, da sem tudi sam sodeloval pri sprejemanju tega zakona pri pripombah, kakšne rešitve boste zagovarjali, sploh v zvezi z recimo tistim delom, ki je bil takrat najbolj sporen, to je, zaslišanje na policiji? Če mi seveda tega ne boste mogla odgovoriti, kar bom povsem razumel, zaradi tega, ker je to pač pri sprejemanju te zakonodaje potrebno prisluhniti vsem deležnikom, pa me zanima, na kakšen način boste skušala doseči čim višje soglasje vseh deležnikov, ki bodo potem ta določila tudi uporabljali, to je tožilstva, sodišča in nenazadnje policije in seveda odvetniške zbornice.

Dotaknil bi se še enega vprašanja - nov družinski zakonik vsebuje določen nabor ukrepov, zaradi katerih bo potrebno nekoliko več izvedencev psihiatrične stroke, pedopsihiatrov, psihologov, kliničnih psihologov v družinskih zadevah. S strani pravosodja prihajajo nekatera opozorila, da je takšnih izvedencev trenutno na seznamu nekaj čez 20, da se napoveduje upokojitev nekaterih, da nekateri delo zaključujejo in v zvezi s tem obstaja nekakšna bojazen, da bi v prihodnosti utegnil nastati problem z zagotavljanjem tega kadra oziroma izvedencev in potem posledično tudi pridobitvijo ustreznih izvedeniških mnenj za odločanje v teh postopkih. Na tem mestu me zanima, kaj boste storili, da boste odpravili težave s pomanjkanjem izvedencev omenjenih strok.

Pa še eno vprašanje, ki se bo mogoče navezalo tudi na predhodno vprašanje. Kar se tiče sodne mreže – jaz sem eden tistih poslancev, ki sem zelo občutljiv na vsakršno racionalizacijo v državni pa tudi, recimo temu, sodni, pravosodni upravi oziroma v pravosodju. Zgodovinsko gledano, države tam kjer so ustanavljale, kjer so prevzemale oblast so ponavadi, zgradile najprej svoje institucije, recimo temu nek upravni del pa potem pravosodni del pa potem se je še cerkev tam zgradila pa ambulanta. V preteklih letih smo v luči teh racionalizacij priča temu, da so določeni deli Slovenije osiromašeni za te institucije, da dejansko potem tudi prihaja do tega, da se ljudje, tudi sploh recimo izobraženi, izseljujejo, da tam nimajo poklica, da morajo ljudje vse dlje in dlje po upravne pa tudi druge storitve. Jaz tukaj konkretno namigujem na, recimo, sodne storitve, torej se morajo voziti toliko dlje, da pridejo do, recimo, sodišč, če morajo na kakršne koli sodne postopke, pravdne ali kazenske. In tu mogoče apeliram na vas, da boste pri tem zelo senzitivni in da morebitno organizacijo mreže fokusirate predvsem na nekakšno funkcionalno reorganizacijo, to je takšno, ki bo obstoječim sodiščem dodeljevala kvečjemu več dela, ne pa takšno, kjer se bodo posamezna sodišča v kakšnih manjših krajih ukinjala. V preteklosti imam občutek, da smo bili priča temu, da je tudi s pomočjo oziroma spremembami socialne zakonodaje pravdnega postopka in podobnih zakonov prišlo do tega, da so se pristojnosti za odločanje v posameznih zadevah zelo centralizirale in da so nekatera sodišča v glavnem tudi zaradi tega ostala brez zadosti dela. Torej to je moj namig, mogoče tudi kakšna dopolnitev vaše predstavitve v zvezi s tem delom. To je zaenkrat vse. Hvala lepa.

Spoštovana gospa Andreja Katič, jaz predlagam, da kar odgovorite na zastavljena vprašanja, potem pa gremo k naslednjemu krogu poslancev.

Hvala, spoštovana, bodoči minister, verjamem, poslanca gospod Česnik in gospod Zorčič.

Najprej bi se dotaknila nove mreže sodišč. Vem, da je projekt pripravljen, že zelo daleč, tako da bi se lahko pravzaprav že tudi predstavljali v javnosti, širši, implementiral v praksi, vendar je bil, razlogov ne poznam, zakaj je v zadnjem delu zaustavljen. Ko je gospod Zorčič govoril, zgodovinsko gledano, vem, da se na Ministrstvu za pravosodje šalijo, da je že Marija Terezija postavila sistem oziroma temelje, kje mora biti sodišče in to tako, da se lahko stranka v enem dnevu s konjem pride tja in nazaj. In nekako tako imamo še danes postavljeno po Sloveniji. Zagotovo, kot sem v predstavitvi sama povedala, je najprej potrebno izrabiti obstoječe možnosti. Povedal sem že spremembe, ki so bile narejene in tukaj je bilo res veliko narejenega, predvsem možnost predodeljevanja sodnikov znotraj posameznega okrožja, to se nekateri predsedniki sodišč v večji meri poslužujejo, nekateri pa ne, ne dovolj. In zagotovo je nedvoumno, iz statistike izhaja, da ponekod imajo preveč zadev, ponekod pa nimajo dodeljenih zadev in to bo potrebno urediti. Na kakšen način sama se bom lotila tega, če mi bo izkazano zaupanje bi bilo najprej to, da pogledam analizo oziroma ta predlog, ki je bil pripravljen na Ministrstvu za pravosodje, da se posvetujem tako s Sodnim svetom kot tudi s predstavniki sodišč. Zavedam se kaj pomeni ena takšna institucija za kraj, sama nenazadnje prihajam prav tako iz periferije kjer ukinjajo državne institucije in zato je potrebno še kako pri tem upoštevati tudi to regijsko zastopanost državnih institucij. Verjamem, da v vsakem primeru to ne bo odločitev samo ministra, če bi se šlo v to, ampak tudi koalicije kot takšne oziroma širše družbene skupnosti. V vsakem primeru pa mora biti od vsega začetka sodelovati zraven predstavniki sodstva, tudi zaradi tega, da potem v javnosti ne pride do raznih ugibanj, zdaj bodo pa ukiniti to sodišče pa ga bodo prestavili sem, pa ta bo ostal brez dela kakorkoli, da se vse začetka postavlja na jasne teze, kakšen cilj zasledujemo in kako se bomo tega lotili, ampak sama v prvem koraku bom pogledala kaj je že pripravljeno, zakaj je bilo zaustavljeno, ali učinkov, ki bi ../nerazumljivo/ z novo mrežo sodišč ni mogoče doseči že z obstoječimi rešitvami, ki so v zakonodaji in če bi vse na to potem pogledali bi se lotili skupaj s predstavniki sodnikov tudi ob splošni podpori tako koalicijskih parterjev kot verjamem tudi tukaj v parlamentu potem tudi optimizacije delovanja sodišč, ki pa lahko poteka brez tega, da si predstavljamo, da gremo postavljati novo mrežo sodišč. Kar se tega tiče vem, da je bilo v tem času opravljano zelo veliko dela na Ministrstvu za pravosodje, ko pogledamo statistiko zelo veliko novih predpisov tudi takšnih, ki so bili res potrebni spremembe, ki so se spremenili po več letih, zelo veliko dobrih rešitev, zelo veliko podzakonskih aktov, veliko analiz tako da verjamem, da ko bom prišla na ministrstvo, da bom imela ogromno gradiva že pripravljenega tako da bomo lahko s postopki nadaljevali. Sama tudi nisem pristaš tega, da delamo analizo na analizo, ko imamo pripravljeno se usedemo z vsemi deležniki skupaj in potem se je potrebno v določeni fazi odločiti in iti naprej. Ampak najprej naj se pogledajo vse obstoječe rešitve, kajti procesiranje predpisov zaradi tega, da predpise imamo v tej naši državi, ki je že tako ali tako prenormirana mislim, da ni dobro. Tako, da mislim, da sem glede sodne mreže vama odgovorila.

Gospod Zorčič je postavil vprašanje glede zakona o kazenskem postopku. Res je, temeljni očitek zakonu je bil takrat, da pomeni nedopusten poseg v pravico do obrambe, da jo znižuje celo pod ustavno dopustnem minimumu, predvsem glede nadomestitve sodne preiskave s policijsko tožilskimi dejanji v predkazenskem postopku. Res je, da je bilo zelo, zelo veliko rešitev, ki so bile usklajene s predstavniki vseh pravosodnih deležnikov in da je moje mnenje sedaj ne bi se opredeljevala do tega ali se bomo oklepala tega kar je predlagal minister Klemenčič ali bom predlagala drugačno rešitev glede tega, najprej bi se posvetovala z vsemi deležniki in skupaj z njimi oblikovala rešitve. Zdijo pa se m spremembe Zakona o kazenskem postopku tako nujne, da bi zagotovo nadaljevali s tistimi spremembami, ki so usklajene v strokovni javnosti pa mogoče tisto kar je bilo sporno nekako potem v drugi fazi še eno spremembo, čeprav v bistvu to pomeni dodatno procesiranje zakonov.

Glede Družinskega zakonika in problema izvedencev. Res je, tukaj bi se bilo takrat potrebno lotiti te zadeve na drugačen način. Ob sami pripravi Družinskega zakonika bi moralo biti sodstvo zaradi tega, ker se prenašajo zadeve na sodnike iz centra za socialno delo v večji meri vključeno, da bi se lahko pravočasno pripravilo, potrebno je sprejeti še druge zakone, spremembe in dogovoriti in eden izmed večjih problemov je problem izvedencev. V tem času je bil sprejet nov zakon o izvedencih, cenilcih, nova ureditev in tolmačih, začel bo veljati 1. januarja prihodnjega leta, potrebno je sprejeti še podzakonske akte, potrebno se je opredeliti in zagotoviti delovanje strokovnega sveta. Kar se tiče samih izvedencev pa mislim, da je potrebno narediti drugače kot do sedaj. Tam kjer je res takšno pomanjkanje je bil zdaj razpis dvakrat na leto, da se ta razpis večkrat ponovi pa da se tudi ciljno poskuša tudi preko tega strokovnega sveta povabiti tiste, ki bi izpolnjevali pogoje in bi lahko bili izvedenci tudi v te postopke. Bi pa pri tem omenila tudi projekt Hiša za otroke, ki ga delajo tako, mislim da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za pravosodje skupaj, to je projekt Hiša za otroke, ki gre v tisti smeri kar Slovenija še ni naredila v pripravi vse ostale zakonodaje, da bi bila še bolj prijazna do otrok, to je, da je tudi pravosodje prijazno do otrok, da se zagotovi nek poseben institut obravnave otroka na bolj prijazen način, da ni zaslišan in izpostavljen velikokrat temu, da podoživlja vse kar je bilo v preteklosti narejeno, ampak da je to narejeno na takšen način, da je čim manj obremenjujoče za njega.

Kar se tiče sodne mreže sem povedala. Tako, da mislim, da sem vama odgovorila.

Hvala.

Najlepša hvala.

Je kakšno dopolnilno vprašanje gospod Zorčič? Ne. Ni nobenih dopolnilnih vprašanj? V redu.

Naslednja v sklopu vprašanj je gospa Eva Irgl. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovana kandidatka za ministrico za pravosodje!

Vi ste ena izmed tistih kandidatk, ki se bo tako rekoč preselila iz enega ministrskega stolčka na drugega, iz ene vlade v drugo vlado, seveda bi zato jaz osebno pričakovala, da bi uvodoma pa vendarle ne toliko govorili o tem kakšno je stanje na področju pravosodja, to več ali manj poznamo sploh tisti, ki ves čas spremljamo to preko Odbora za pravosodje, ampak da boste nam tukaj podali jasne ukrepe, ki ste si jih zadali, da jih boste storili v vašem ministrskem obdobju, pa vendarle ne morem mimo tega, da sedaj ste še vedno nekako v funkciji ministrice za obrambo in tukaj moram opozoriti, da ste kot ministrica za obrambo predlagali zakon o obrambi, za katerega je recimo Zakonodajno-pravna služba povedala, da je v nasprotju oziroma da ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije, zdaj pa prehajate na Ministrstvo za pravosodje. Seveda pomembno je, da vsak minister ne glede na to na katerem položaju ministrskem je, da spoštuje slovensko zakonodajo. Zdaj pa me zanima ali boste tudi na Ministrstvu za pravosodje predlagali zakonodajo, ki ne bo v skladu z Ustavo Republike Slovenije. To je moje prvo vprašanje.

Drugo. Ministrstvo za obrambo ste vsaj številke tako kažejo in številke so navadno tiste, ki so najbolj relevantne in takšne pač so, da ste vojsko zapustili v katastrofalno slabem stanju in čisto osebno vprašanje; se vam zdi primerno, da sedaj prevzemate položaj ministrice za pravosodje? Gre za izjemno občutljiv resor, pomemben resor, resor kjer se posega na različne nivoje družbenega življenja, skratka kakšen signal dajte s tem državljanom. tudi gospod Zorčič se bo strinjal, bil je mislim, da tudi on član Mandatno-volilne komisije in večkrat smo se strinjali, da je potrebno, da sodni svet bolj odgovorno in vsebinsko kvalitetno pripravi obrazložitve kandidatov za sodnike. In sicer na podlagi meril, ki so se jih sami postavili, torej sodni svet ima jasno razdelan merilnik, ampak se tega ne drži. Poslanci pa imamo potem premalo podatkov in seveda vsak, ki sedi danes v tem Državnem zboru, bi moral stremeti k temu, da dobi celovito informacijo o kandidatu. Že tako je kot veste pravosodni sistem ima precejšnje zamajanje zaupanja v pravosodni sistem, 72 % ljudi v pravosodni sistem ne zaupa, vendar pa moram povedati, da je na Mandatno-volilno komisiji koalicija zavrnila sklep, da nam sodni svet pošlje popolno informacijo o kandidatih, toliko o transparentnosti takratne koalicije, upam, da bo sedanja koalicija bolj transparentno ravnala in bo nemudoma pristopila k temu, da Sodni svet pošilja bolj popolne informacije o kandidatih. Zanima me kako ocenjujete torej delovanje sodnega sveta in ali bi morali biti predlogi Sodnega sveta, ki prihajajo na Mandatno-volilno komisijo in potem na odločanje v Državni zbor bolje obrazloženi. Zdaj zanima me ali ste kot kandidatka za ministrico sodelovali pri pripravi koalicijskega sporazuma, ki ga je podpisalo, ki so ga podpisale koalicijske stranke. V tem koalicijskem sporazumu govorite med drugim o tem, da je seveda potrebno preganjati gospodarski in bančni kriminal, govorite o učinkovitosti in kakovosti dela, nič pa ne omenjate odgovornosti sodnikov in državnih tožilcev. V Slovenski demokratski stranki veš čas opozarjamo na anomalije znotraj pravosodnega sistema, zlasti na neprimerno kadrovanje na najvišje funkcije v pravosodju, kjer so na položajih posamezniki, ki so recimo v prejšnjem nedemokratičnem sistemu grobo kršili človekove pravice, pa so potem za nagrado nagrajeni in dobijo najvišje pozicije v pravosodnem sistemu, ali se vam zdi to pravično in prav? Opozarjamo ves čas tudi na to, da je, da se veliko v določenih primerih pokaže zloraba pravosodnega sistema v politične namene, jaz sem bila tudi v prejšnjem mandatu predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti in takrat smo obravnavali kar nekaj primerov, kjer je bilo »de facto« dokazano, da ne samo, da so se kršile človekove pravice določenim posameznikom, ampak, da so dejansko, da je dejansko pravosodje bilo zlorabljeno za, v politične namene. Kaj menite o takšnem ravnanju in ali se vam zdi, da je pravosodni sistem preveč spolitiziran, se pravi politizacija pravosodnega sistema? In seveda opozarjali smo ves čas tudi na ne sprejemanje odgovornost zaradi kršitev v postopkih, pa čeprav imamo člen v kazenskem zakoniku, ki sankcionira nepravilno ravnanje sodnikov in tožilcev, ampak zelo redko je to uporabljeno. Zdaj tukaj bi vas želela spomniti glede na to, da v koalicijski pogodbi nič ne govorite o odgovornosti sodnikov, o ravnanjih sodnikov, o tem, o državnih tožilcih in njihovi odgovornosti. Naj spomnim, da smo v prejšnjem mandatu, ko je delovala preiskovalna komisija, ki jo je odlično vodil dr. Anže Logar na področju bančne kriminalitete, da je, smo bili priča nesprejemljivemu ravnanju in dobesedno oviranju dela te komisije s strani sodnice Deše Cener, ki je verjetno se boste spomnili, ovirala delo preiskovalne komisije in z nekakšnimi postopkovnimi triki onemogočala zaseg kreditnih map. In zdaj me zanima kaj vi menite o tem, glede na to, da ste v koalicijski pogodbi se zavezali k temu, da boste naredili več za pregon gospodarskega in bančnega kriminala. In tukaj ste tudi zapisali, da boste analizirali dosedanje delo specializiranih oddelkov sodišč in tožilcev ter sprejeli ustrezne prilagoditve obstoječe zakonodaje. Ampak jaz upam, da boste šli v optimizacijo na ta način oziroma, da boste boljše pripravili stvari tudi tako, da torej sodniki ne bodo zlorabljali svojega položaja in, da bodo dejansko lahko preiskovalne komisije prišle do dokumentov, ki jih morajo dobiti. Ali sem že 5 jih postavila? Okej.

Zdaj v koalicijskem sporazumu ste navedli tudi, prenovili bomo zakonodajo in zagotovili učinkovitejše delovanje Komisije za preprečevanje korupcije. Zanima me kako se boste tega lotili? Ne bom zdaj govorila o tem ali KPK vodi tudi kakšne postopke zoper vas, ampak zanima me kaj boste vzeli za izhodišče sprememb, mogoče zakon, ki je bil že pripravljen in ga je pripravil dosedanji minister za pravosodje, ampak zakon seveda ni bil sprejet, tudi zaradi tega, ker je Komisija za preprečevanje korupcije takrat jasno povedala, da jih nihče ni povabil k oblikovanju te nove zakonodaje, čeprav njih najbolj vitalno zadeva, takrat je Komisija za preprečevanje korupcije povedala, izrazila izredno negativno mnenje do te zakonodaje, predvsem zaradi tega, ker se je želelo prenesti protikorupcijsko zakonodajo iz Ministrstva za javno upravo na Ministrstvo za pravosodje. Zdaj pa me zanima, ali to nameravate storiti in ali boste v takem primeru povabili k razpravi tudi Komisijo za preprečevanje korupcije? Zato, da bo lahko dodala oziroma podala svoje predloge za izboljšanje protikorupcijske zakonodaje. Kolega Zorčič je prej predstavil že vprašanje na to temo, pa vendarle se mi zdi potrebno še kaj reči, v prejšnjem mandatu bi moral biti torej tudi sprejet Zakon o kazenskem postopku, vendar zakon, ki ga je pripravil gospod Klemenčič ni bil sprejet, zlasti zaradi tega, ker je prinašal nekatere rešitve, ki so trčile v koncept tako imenovane pravne države na kar je zelo jasno opozorila tudi sedaj odhajajoča ministrica za notranje zadeve, gospa Vesna Györkös Žnidar, nasprotovala mu je takrat širša javnost, javna predstavitev mnenj je tudi to povedala, dejstvo je kar je povedala in to so besede ministrice Györköševe, da ta zakon niža standarde varstva človekovih pravic na podlagi navidezne učinkovitosti, dejstvo je, da je novela nedvomno šla preveč v ekstremno smer. Zanima me kaj bo boste natančno storili na področju kazenskega postopka, prej ste že rekli, da imate večino zakonodaje že nekje pripravljene, tudi od vaših predhodnikov, pa me zanima ali bi mogoče bilo modro pogledati tudi v predal seveda, še vedno predlog prenovljenega Zakona o kazenskem postopku, ki ga je takrat pripravil minister Šturm. Torej ali boste prenovili kazenski postopek in natančno bi želela, da mi odgovorite kdaj boste šli v to spremembo in kako? Potem zelo pomembna zadeva se mi zdi javnost sojenja, 24. član Ustave Republike Slovenije določa, da so obravnave javne. S tem se seveda opredeljuje javnost sojenja, izjeme od javnosti določa pa le zakon. Zakaj to govorim? Zaradi tega, ker smo priča potem nekim drugačnim praksam kot pa so bile dejansko zapisane tudi v sodnem redu. Prejšnji minister in mi smo tudi delali na tem, da bi bile sicer vse obravnave snemane, ampak minister Klemenčič je mislim, da v letu, konec leta 2016 potem vendarle določil je fotografiranje in snemanje v zadevah kjer javnost ni izključena dovoljena in to neposredno pred pričetkom javne obravnave in potem tudi še ob ustni razglasitvi odločitve. Vendar pa se je takoj, ko je to stopilo v veljavo pokazalo, da temu ni tako in da se vsi po vrsti temu izogibajo in da to ne deluje v praksi tako kot bi moralo. Zanima me kakšna je vaša ocena javnosti sojenja v skladu z veljavnimi predpisi in kaj boste storili na tem področju. Po mojem mnenju bi s tem, če bi se to dejansko izvrševalo na tak način kot je sedaj določeno, bila omogočena tudi večja preglednost sojenja.

Mogoče toliko za začetek in bom potem še nadaljevala, da ministrica odgovori. Hvala.