7. nujna seja

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino

5. 2. 2019
podatki objavljeni: 5. 2. 2019

Transkript

Lep dober dan vsem! Vse članice in člane odbora, vabljene ter preostale prisotne lepo pozdravljam.  Pričenjam 7. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da so zadržani in seje se ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, to je gospod Ferenc Horváth ter dr. Milan Brglez, njega pa nadomešča gospa mag. Meira Hot. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora. Imamo samo eno točko, Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, EPA 389/VIII. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogo v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.  Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA Z DNE 25. JANUAR 2019, je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.  K točki dnevnega reda sem vabil: Vlado, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je za obravnavo predloga rebalansa proračuna zainteresirano delovno telo, zato ga bo obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora.  Uvodno besedo dajem predstavnici Ministrstva za finance, da nam poda sliko predloga rebalansa proračuna v celoti. Prosim gospo… Se boste predstavili za magnetogram.
Irena Drmaž
Moje ime je Irena Dermaž, direktorica direktorata za Proračun Republike Slovenije. Hvala lepa za besedo. Poslanke, poslanci, želim vam na kratko predstaviti ključne okvirje v katerih je bil pripravljen rebalans, predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019, potem pa bo predstavnik resorja, državni sekretar predstavil konkretno tudi njihov finančni načrt oziroma proračun.  Pred vami je torej predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019, ki ga je Vlada že napovedala oktobra, ko je tudi evropski komisiji posredovala osnutek proračunskega načrta na podlagi nespremenjenih politik. S čim smo izhajali, ko smo pripravljali rebalans državnega proračuna? Iz tega, da je Slovenija v bistvu v letu 2018, že peto leto zapored beležila gospodarsko rast in tem gospodarskim gibanjem je sledilo tudi izboljšanje stanja javnih financ, kjer Slovenija od leta 2017 dalje beleži presežek. Ta je za celoten sektor država, torej ne samo za državni proračun, v letu 2018 ocenjen na 0,8 odstotka BDP in v letu 2019 na 0,55 odstotka BDP. Ti ugodnejši gospodarski in javnofinančni trendi so ustvarili določen fiskalni prostor, ki ga je možno nameniti za krepitev domače potrošnje preko izboljšanja dohodkovnega položaja prebivalstva, hkrati pa se kot gonilo domače potrošnje krepijo skozi rebalans proračuna tudi večje domače investicije z namenom, da se omogoči tudi dolgoročni gospodarski razvoj in stabilna gospodarska rast. Vlada je v predlogu rebalansa proračuna zaradi boljše gospodarske napovedi v primerjavi v tisto pri sprejemanju proračuna za leto 2019 iz novembra 2017, predvidela višje prihodke. Zaradi lani sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov z reprezentativnimi združenji in sindikati, pa se zvišujejo v tem predlogu tudi izdatki. Vlada je tako pri pripravi rebalansa upoštevala sprejete ukrepe glede povprečnine, letnega dodatka in izredne uskladitve pokojnin, dogovor o politiki plač v javnem sektorju, višji minimalni dohodek in višjo minimalno plačo. Pri pripravi finančnih načrtov proračunskih uporabnikov so bile upoštevane tako zakonske obveznosti kot strateške usmeritve, ki izhajajo iz strategij nacionalnih programov.     (nadaljevanje) S predlogom tega rebalansa načrtujemo proračunski presežek za državni proračun v višini 193,6 milijona evrov ali 0,4 BDP. V predlogu rebalansa so prihodki državnega proračuna ocenjeni na 10,3 milijarde evrov in izhajajo iz ocene prihodkov v letu 2018 ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umarja. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom iz novembra višji za 6,2 %, v primerjavi z realizacijo iz leta 2018 pa za 3,5 %. Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno z zgornjo mejo, ki jo je sprejel Državni zbor z odlokom o okviru proračunov sektorja država 21. decembra in znašajo 10,16 milijarde evrov. Od sprejetega proračuna so višji za 463 milijonov evrov oziroma za 4,8 %, od realizacije leta 2018 pa celo za 700 milijonov evrov. V predlogu rebalansa se v primerjavi s sprejetim proračunom 2019 načrtuje med večjimi politikami največ znižanja na politiki pokojninsko varstvo, in sicer zaradi višjih prispevkov za socialno varnost, vplačanih v ZPIZ, zaradi česar se obveznost poravnave iz državnega proračuna temu primerno zniža. In nadalje se znižuje tudi obveznost izdatkov za servisiranje javnega dolga in opravljanje z denarnimi sredstvi zaradi aktivnosti, ki so bile izvedene pri upravljanju dolga državnega proračuna. Na drugi strani pa povečujemo odhodke predvsem na politikah socialna varnost ter tudi izobraževanje in šport. Za socialno varnost je namenjenih 165 milijonov več, za izobraževanje in šport pa 103 milijone več kot v sprejetem proračunu za 2019. Več kot tretjino odhodkov proračuna se namenja tako imenovanim drugim tekočim domačim transferom, to je 3,4 milijarde evrov, in sem spada tudi transfer, ki ga ministrstvo za šolstvo odvaja za financiranje javnih zavodov. Približno 13 % vseh odhodkov ali 76 % več od sprejetega je namenjenih v tem proračunu za stroške dela, to je iz novih obveznosti, ki so posledica lani sprejetega dogovora s sindikati javnega sektorja. Glede investicij, teh načrtujemo za 1,1 milijarde več, kar je približno tretjino več, kot je bilo jih realiziranih v letu 2018. Nekoliko višja bodo tudi vplačila v EU, tudi iz razloga, ker pričakujemo boljše črpanje tekoče perspektive, ki je že v drugi polovici in se bo morala intenzivirati.  Če zaključim še z vidika virov financiranja rebalansa, naj bi se v okviru teh 10,16 milijard uporabilo 8 milijard in pol integralnih sredstev, dobra milijarda evropskih sredstev in 367 milijonov evrov namenskih sredstev, potem nadalje pa še malo manj kot 230 milijonov sredstev slovenske udeležbe in je 1,6 milijona namenskih sredstev finančnih mehanizmov. Toliko na kratko, da imate eno sliko. Če bo pa še kakšno vprašanje, pa lahko tudi pojasnim. Hvala.
Hvala, gospa Oražem. Sedaj dajem besedo še predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, gospodu dr. Jerneju Štromajerju, da predstavi del predloga rebalansa proračuna, ki se nanaša na to ministrstvo. K besedi se verjetno bosta priglasili še gospe Mojca Ločniškar in gospa mag. Rebeka Stanič, da pojasnita ostale aspekte.  Dr. Štromajer, izvolite.
Jernej Štromajer
Hvala, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Pred nami je Predlog rebalansa finančnega načrta našega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za leto 2019, s katerim se sredstva za področje izobraževanja, znanosti in športa povečujejo za 129 milijonov evrov glede na že sprejeti finančnih načrt za leto 2019. Predlog rebalansa znaša, če smo zelo natančni, 1 milijardo 964 milijonov 514 tisoč 574 evrov, kar predstavlja 19,34… / nerazumljivo/ izdatkov državnega proračuna. Ministrstvo je pri pripravi rebalansa izhajalo tako iz prioritet in zavez v koalicijski pogodbi ter zavez Vlade Republike Slovenije, dane sindikatom, da bo zagotovila dodatna sredstva za povečanje plač javnih uslužbencev, ki izhajajo iz sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam v mesecu decembru 2018.   (nadaljevanje) Programsko gledano, je naše ministrstvo nosilec dveh politik in sicer politike 19 - izobraževanje in šport in politike 05 - znanost in informacijska družba, sodeluje pa še v treh drugih politikah, za katere letno namenjamo okoli 6, 2 milijona evrov oziroma 0, 31 % vseh naših sredstev. Zunanja politika in mednarodna pomoč, trg dela in delovni pogoji, kultura in civilna družba. Za politike 19 - izobraževanje in šport se namenja milijardo 689 milijonov in še nekaj evrov oziroma 86 % vseh sredstev ministrstva. Glede na sprejeti finančni načrt, se sredstva povečujejo za 103, 6 milijona evrov, se pravi za okoli 6, 5 %, glede na porabo v letu 2018 pa za 118, 7 milijonov evrov.  Za politike znanosti in informacijske družbe se namenja kumulativno 268 milijonov evrov oziroma 13, 68 vseh sredstev ministrstva. Glede na sprejeti finančni načrt se sredstva povečujejo za 24, 7 milijona evrov, za dobrih 10 %, glede na porabo v letu 2018 pa za 67 milijonov evrov. Med vladnimi prioritetami je potrebno najprej omeniti področje znanosti, saj dolgoročno povečuje konkurenčnost in dodano vrednost gospodarstva ter se na ta način zagotavlja predpogoje za povečanje splošnega družbenega blagostanja, pred tem pa dajemo sami velik poudarek na odprtosti in kakovosti sistema. Kot že omenjeno, znašajo sredstva za znanost vse skupaj 268, 6 milijona evrov, od tega znaša integralna sredstva, se pravi integralna sredstva 207, 2 milijona evrov, kar je 21, 2 milijona evrov več kot je bila poraba v letu 2018. Pri tem posebej, da velja omeniti, da se integralna sredstva za znanosti prvič presegajo pred krizno raven iz leta 2011, prvič po letu 2012 in da smo prvič na teh sredstvih prebili številko 200 milijonov in s tem sledimo koalicijski zavezi, povečevanju sredstev za raziskave in razvoj proti 1 % BDP in drugim smernicam, ki smo si jih kot… ne samo kot koalicija, ampak tudi ta Državni zbor v skladu z resolucijami, že zadali. Pomembno vlogo na tem področju bodo imela tudi evropsko-kohezijska sredstva, ki za leto 2019 znašajo 60, 9 milijona evrov. Usmerjena bodo v krepitev raziskovalne infrastrukture, spodbujanje naložb javnih raziskovalnih organizacij in podjetij v raziskave in razvoj ter centrom odličnosti. Namen financiranja teh področij, je predvsem izboljšanje mednarodne konkurenčnosti in odličnosti raziskav, boljša izraba in razvoj raziskovalne infrastrukture, izboljšanje raziskovalnih kapacitet, spodbujanje izvajanja raziskovalnih programov, financiranje raziskovalcev na začetku kariere in učinkovito vključevanje v mednarodne raziskovalne programe, vključno z evropskim programom Obzorja 2020. To je kar se področja znanosti tiče. Nadalje, na področju izobraževanje bo ministrstvo v letu 2019 še naprej zagotavljalo prvič – to je pomembno poudariti, dostopno in kakovostno vzgojo in izobraževanje za vse in drugič, krepitev visokega šolstva in z njim povezanega znanstvenega raziskovanja. Pa, če gremo vertikalo od spodaj navzgor. Na področju predšolske vzgoje se največ sredstev namenja za subvencije plačila staršem, okoli 17 milijonov evrov in sicer za 70 % cene programa, ki bi ga starši morali plačati za drugega otroka in 100 % za tretjega in naslednje otroke ter za subvencije ranljivim skupinam, subvencioniranje predšolske vzgoje otrok Romov in otrok v dvojezičnih oddelkih, subvencioniranje abonističnih(?) oddelkov, financiranje krajših programov za otroke, ki niso v vrtcu in so stari pet let in pa od septembra 2019 bomo kot novo zakonsko obveznost sofinancirali razvojne oddelke v vrtcih. Na področju osnovnega šolstva, ki mu namenjamo 870 milijonov evrov, 44 % vseh proračunskih sredstev ministrstva, zagotavlja ministrstvo pogoje za kakovostno izvajanje vzgojno izobraževalnih programov, optimalne pogoje za vzgojo otrok s posebnimi potrebami ter zagotavljanje regijsko enakomernejšega deleža vključenosti otrok v javno glasbeno šolstvo. Šole se še vedno soočajo z izzivi, ki jih prenaša sicer naraščanje števila učencev oziroma povečevanje generacij. V letu 2019 je v sistem osnovnošolskega izobraževanja po številu učencev skoraj ena generacija več kot je bilo otrok v preteklosti, kar predstavlja izziv tako za šole, kot tudi za državo in lokalne skupnosti. V šolskem letu 2018 in 2019 osnovno šolo tako obiskuje 187 tisoč učencev, kar je okoli 4 tisoč 900 otrok več kot v preteklem letu. Učenci imajo v času pouka organizirano tudi prehrano. Na dopoldansko malico je tako prijavljenih 99 % učencev, na kosilo 83 % učencev, do subvencije malice je upravičena več kot polovica prijavljenih učencev, do subvencije kosila pa tretjina prijavljenih učencev.  V letu 2019 bo s šolskim letom 2019/2020 ministrstvo razširilo tudi nakup učnih gradiv, tudi za učence 2. razreda osnovne šole,   (nadaljevanje) za 1. razred smo zagotovili že s tem šolskim letom. Na področju srednjega šolstva, ki mu namenjamo 328,2 milijona evrov, 16,7 % vseh izdatkov ministrstva, zagotavlja ministrstvo pogoje za kompetentno naravnano izobraževanje, ki omogoča prehodnost med programi in zaključevanje v različnih ravni izobraževanja in nadaljevanja študija s poudarkom na povečevanju naravoslovnih kompetenc, spretnosti in veščin dijakov, spretno razmestitvijo izobraževalnih programov po posameznih šolah, ohranjamo zanimanje dijakov in delež vpisanih v programe srednjega strokovnega izobraževanja na 42 % dijakov in srednjega in poklicnega izobraževanja 17 % dijakov, s programskimi spremembami zagotavljamo tesnejše povezovanje izobraževanja s potrebami gospodarstva in trga dela. Tukaj velja izpostaviti uvedbo vajeništva in drugih oblik povezovanja, izobraževanja z gospodarstvom. V šolskem letu 2018/2019 je v izobraževalne programe za mladino vpisanih skupaj 73 tisoč 225 dijakov v 111 javnih ter 6 zasebnih srednjih šolah. 6,8 % teh dijakov je vključenih v katero izmed 36 dijaških domov. Dijakom se zagotavlja delno ali v celoti subvencionirana malica v času pouka, tako da je 66 % vpisanih dijakov v šoli prijavljenih na malico, 44 % vpisanih dijakov pa je prejemnikov subvencije za šolsko prehrano. Na področju višjega strokovnega šolstva, ki mu namenjamo 15,5 milijona evrov, kar je okoli 1 % vseh načrtovanih izdatkov ministrstva oziroma malo manj, ki je tesno povezano s trgom dela, želimo preko široko modularno zasnovanih študijskih programov, ki temeljijo na vsaj 2 poklicnih standardih, doseči čim večjo zaposljivost diplomantov. V šolskem letu 2018/2019 je v 32 programov višjega strokovnega izobraževanja razmeščenih na 28 javnih in 2 zasebni visoki strokovni šoli s koncesijo redno vpisanih 5 tisoč 510 študentov. Na področju visokošolskega izobraževanja, ki mu namenjamo 305 milijona evrov, 15,5 % vseh načrtovanih izdatkov ministrstva, zagotavljamo stabilno financiranje, ustrezno kakovost izvedbe študijskih programov 1. in 2. bolonjske stopnje na rednem študiju, zagotavljamo sredstva za doktorski študij na javnih visokošolskih zavodih, sredstva za internacionalizacijo izobraževanja, izvajanje dejavnosti visokošolskih knjižnic, reševanje prostorske problematike umetniških akademij. Pomemben poudarek pri razvoju visokega šolstva bodo v letu 2019 imela tudi evropska kohezijska sredstva. Ta bodo v tem letu znašala 5,8 milijona evrov, ki bodo namenjena za mednarodno mobilnost študentov, gostovanje tujih profesorjev, pomoč študentov pri graditvi kariere, kariernih centrih in uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževalnem procesu. Kar se tiče izobraževanja odraslih, temu namenjamo 21,8 milijona evrov. Od tega znašajo sredstva evropske kohezijske politike 16,3 milijona evrov. Ministrstvo sofinancira programe in dejavnosti iz skupnostnega učenja, medgeneracijskega sodelovanja in učenja, promocije vseživljenjskega učenja ter nacionalno pomembno vlogo v izobraževanju odraslih. Financiramo tudi program osnovne šole za odrasle, ki je ena od prednostnih nalog resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji. In za zaključek področje športa. Temu področju bo ministrstvo v letu 2019 zagotavljalo pogoje za razvoj športa za vse s ciljem, da vsakemu posamezniku zagotovi možnosti za dejavno sodelovanje v športu v varnem in zdravem okolju, zagotovi mladim kakovostno zunajšolsko športno udejstvovanje ter spodbujanje uveljavljenih moralnih in etičnih vrednot v športu. V letu 2019 znašajo sredstva za šport 20,2 milijona evrov oziroma 1 % vseh načrtovanih izdatkov ministrstva. V letu 2019 bomo na področju športa podpirali razvoj vrhunskega športa preko sofinanciranja priprav ekip in posameznikov na največja mednarodna športna tekmovanja. Sofinancirali in spodbujali bomo šport otrok in mladine ter športno rekreacijo, sofinanciranje razvojne, strokovne naloge športa ter skladno z nacionalnim programom športa do leta 2023 sofinancirali programe športa invalidov, športa starejših, pilotske programe povezovanja športnih, invalidskih in dobrodelnih organizacij ter pilotne športne projekte za krepitev zdravja in dobrega počutja. Ministrstvo bo tudi v letu 2019 sofinanciralo investicije v športno infrastrukturo, čemur bomo namenili 3,2 milijona evrov. Hvala za pozornost.
Hvala, dr. Štromajer. Odpiram razpravo članov in članic odbora ter ostalih prisotnih. Prvi se je za besedo javil Miha Kordiš, nato podpredsednik Tomaž Lisec in gospa kolegica Jelka – našteval bom kasneje – Jelka Godec. Gospod Kordiš, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Temu proračunu se pozna oziroma temu rebalansu se pozna, da nastaja v času tako imenovanih debelih krav in temu primerno je slika na večini postavk lepša, kot je bila v preteklih letih. V zadnjih nekaj mesecih   (nadaljevanje) so se odpravile tudi nekatere krivice, socialne krivice, plačne krivice iz preteklih let, in to so vse pozitivne stvari, ki jih kaže pozdraviti. Mislim, da je delno to tudi prispevek sodelovanja Levice. V splošnem pa mislim, da je to tista makroekonomska klima, ki vpliva na to, da gre slika na bolje. To rekši, pa še zmeraj proračun izhaja iz nekaterih problematičnih izhodišč. Če jih povzamem in zgolj nekatere izpostavim. Opazna je prioriteta nabav v orožju, recimo, postavke za nabavo streliva se dvigajo s 4,3 na 11,5 milijona evrov, tu imamo oklepnike, na katere v Levici konsistentno opozarjamo. Izrazito se, skratka, sredstva za vojaško tehniko dvigujejo, se približujejo tudi administrativnim ciljem in že presegajo oziroma želijo preseči 1 % bruto družbenega proizvoda. Vidi se tudi, da je prioriteta politika spoprijema migracij z represivnimi ukrepi, torej več denarja za zapiranje meja, za betoniranje meja, namesto da bi posegli po dejansko učinkovitih recepturah, kot so regulacije migracij, mednarodna zaščita, integracija prišlekov in tako naprej, ker bi bilo tisto, kar bi bilo treba narediti. Vmes najdemo tudi take stvari, kot je, bom povedal bolj zaradi kurizitete kot karkoli drugega, kot je servisiranje luksuza lastnega birokratskega aparata, recimo, v obliki obnove hotela in gradu na Brdu, kjer bodo sestankovali evrobirokrati. In to je nekaj, na kar smo v Levici opozarjali že pri prejšnjem proračunu.  Čisto posebej se je treba pogovoriti tudi o raziskovalni strategiji, pa ne zgolj v visokošolskih oziroma raziskovalnih okvirih, ampak tudi v tistih okvirih, ki tangirajo gospodarstvo. Tu imamo postavko težko 250 milijonov evrov in vsekakor v Levici nismo tisti, ki nasprotujemo vlaganjem v razvoj slovenskega gospodarstva, prav nasprotno, to podpiramo. In to podpiramo celo tako zelo, da opozarjamo na probleme premajhne regulacije v porabi tega denarja. Ta denar, v veliki večini gre tu za nepovratna sredstva, to so direktne infuzije javnega denarja v dobičke zasebnih kapitalistov, ki socializirajo na naše skupne stroške svoje odhodke. Seveda pa ko pride do dobičkov, se upirajo plačevanju davkov in ta sredstva raje porabljajo za svoj lasten luksuz. In tu mislimo, da bi morala država poseči po korenitejših regulativah. Recimo, ena pot, ki jo vidimo v Levici, je, da ta sredstva niso nepovratna, ampak so povratna, pa da država vstopa v gospodarske projekte kot solastnica, potem pa ta svoj solastniški delež uporabi za smotrne razvojne usmeritve oziroma za to, da postopoma mehko, neproblematično demokratizira ta podjetja in pripusti delovne kolektive k soupravljanju s temi podjetji. Morda je simptomatično tudi to, če se spomnite mesec, dva ali koliko nazaj, sem gospodu predsedniku Vlade Marjanu Šarcu zastavil vprašanje glede nakupa novih oklepnikov in s tem povezanih proračunskih postavkah. Na kar je odgovoril s tisto krilatico, da on ni za… / oglašanje v ozadju/ - preidem zdajle vsak trenutek na šolstvo, gospod Mahnič -, da on ni za alternativo maslo ali topovi, ampak da lahko in zmoremo oboje. No, ampak žal je še zmeraj slika taka, da je proračunski okvir za transfer v pokojninsko blagajno 70 milijonov nižji, kot je bil, in še zmeraj imamo 266 tisoč upokojencev s pokojninami pod 600 evri. In vse to so področja, kjer bi lahko v obstoječih okvirih ubrali drugačen pristop. In zaključujem z uvodom, da bi vas povabil k razmisleku o drugačni optiki in drugačnih družbenih prioritetah, za katere čas še ni potekel. Kar me pripelje do vprašanja resorja, ki ga obravnavamo na tem odboru, torej resorja, ki pritiče Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Tudi tu je viden napredek v dvigu sredstev. Posebej bi se pa osredotočil na vprašanje raziskav, razvoja in s tem povezanih odhodkov. Najbrž se spomnite, v Levici smo se na državnozborske volitve odpravili z geslom, ki smo ga udejanjali tudi v letih prejšnjega mandata, to je, naj se sredstva raje namenijo   (nadaljevanje) za razvoj in za raziskave, namesto za orožje in tovrstne prioritete bi radi videli tudi močneje udejanjene na postavkah Ministrstva za izobraževanje in znanost, konkretno na raziskovanju, konkretno na raziskovanju. Po letu 2011 so se univerze in raziskovalne organizacije znašle v hudem, hudem varčevalnem primežu in se jih je dobesedno izstradalo, sredstva so drastično upadla, da si ravno gre ravno za tista ključna strateška sredstva, ki naj nam omogočijo razvojni preboj. In razvojni preboj, ko to rečem, ciljam na vse sfere družbe. Navsezadnje so to učinki, ki se prelivajo tudi v gospodarstvo in omogočajo preseganje statusa periferne odvisnosti slovenskega gospodarstva, ki je v to periferno odvisnost ujeto v tem trenutku in je ves razvoj zreduciran na razvoj v nerazvitost v resnici. Tukaj ne prihaja do kvalitativnih preskokov, če želimo imeti kvalitativne preskoke in želimo presekati s to pozicijo globalnega podizvajalca in dobavitelja za zahodne koncerne, potem je potrebno povečati investicije za raziskovanje.  Okej, smo pri proračunu, se ukvarjamo s številkami, zato bom tudi ostal tukaj pri številkah, še preden pa grem na kakšno besedo o številkah več, bi rad naredil ta »diskleimer«, da ni problematična samo višina financiranja, ampak tudi način financiranja. Ta način financiranja je tak, da javnim raziskovalnim organizacijam ne zagotavlja stabilnega vira financiranja in posledica je, da so raziskovalci, tudi tisti, ki so na projektih odvisni od neke eksistenčne profesionalne negotovosti – nikoli ne vejo, kako bo s tem denarjem, z njihovim lastnim denarjem in njihovo lastno eksistenco za naslednjih nekaj let. Ne morejo tematsko pristopati k problemom, ne morejo se specializirati za posamezna področja, zato, ker preprosto lovijo sredstva iz kateregakoli budžeta že kapnejo, zato da se sploh eksistenčno potegnejo iz leta v letos.  Kje imamo v Sloveniji veliko prednost, je terciarno izobraževanje. Vi bi, gospe in gospodje temu bržčas rekli človeški viri in tukaj se ta problematičnost podhranjenosti raziskovanja zelo izrazito izkaže, ker je skrb za mlade strokovnjake nezadostna, vložek, ki gre v izobraževanje teh ljudi, je praktično neizkoriščen zaradi raziskovalne podhranjenosti. Ko se govori o mobilnosti in ne vem kakšni raziskovalni povezavi s preostalo Evropo, smo v izrazitem podrejenem položaju. Tukaj nam ljudje bežijo. Kadrovski tok je usmerjen proti severu, ljudje odhajajo iz države, kakšni novi raziskovalci iz tujine pa semkaj ne prihajajo in tukaj nam odlični kadri odhajajo, vsesplošen družbeni razvoj, posledično tudi gospodarstvo, je pa tisto, ki potegne ta kratko, ker stagnira v tem razvoju v nerazvitost.  Tudi intenzivnost raziskovalne razvojne dejavnosti v zasebnem sektorju se od leta 2013 naprej zmanjšuje, kot direktna posledica zmanjševanja neposredne javne podpore raziskavam in razvoju in kot sem že omenil, to spremlja še dodatni primer, da so statistike razvojne dejavnosti v zasebnem sektorju za povrh vsega še napihnjene, so definicije tukaj zelo ohlapne in pogosto sredstva, ki naj bi šla tukaj za raziskave in za razvoj, ničesar ne prinašajo ravno raziskavam in razvoju, ampak podjetje z njimi krije kakšne druge stroške.  Zato se na koncu dneva v levici pridružujemo opozorilom slovenskih znanstvenikov, znanstvenic glede slabih pogojev za raziskovalne delo in njihovim zahtevam po tem, da se raziskovalna in razvojna dejavnost financira bolj ambiciozno. Zmeraj je bila podhranjena ta dejavnost, od leta 2010 naprej na hudem udaru varčevalnih rezov, ARRS recimo je padel za 30 %, zaradi tega, ker je znanost ostala zgolj na statusu dekle v slovenski družbi, so vsi vidiki raziskovanja tukaj potegnili ta kratko.  Skratka, toliko, no. Več prioritete raziskavam, razvoju, to je to.
Hvala, kolega Kordiš. Za besedo se je prijavil gospod podpredsednik odbora Tomaž Lisec. Izvolite.
Ja, najlepša hvala, gospod predsednik, za dano besedo.  Spoštovani predstavniki ministrstev, kolegi, kolegice – vsem skupaj en lep pozdrav! Glede na to, da smo na Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino, se bom držal proračuna znotraj tega resorja in ne bom zahajal na teme, ki bolj kot ne sodijo na Odbor za finance. Bom poskusil biti zelo kratek. Najprej eno vprašanje za predstavnike Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Glede na to, da - kot ste se sami pohvalili – imamo letos skoraj 129 milijonov več proračunskih sredstev na tem področju, me zanima, ali obstajajo podatki, koliko je bilo vseh zaposlenih znotraj resorja v letih 2015 do 2018. Oziroma koliko več ljudi se namerava znotraj tega resorja zaposliti v letu 2019. Najsi bo to tako število zaposlenih na ministrstvu in ostalih državnih institucijah – nenazadnje pa tudi me zanima število učiteljev in pa ostalega osebja znotraj tega resorja. In pa posledično, glede na spremembe, torej 129 milijonov več sredstev – koliko od tega bo šlo izključno za plače in vse ostalo, kar tukaj pride zraven. Druga stvar, ki me zanima. Tukaj vidimo pod – samo sekundo – pri vseh teh področjih izobraževanje in šport 103 milijone več. Pa me zanima, ali tukaj obstajajo tudi sredstva za izpolnitev ne samo ene, ampak več odločb Ustavnega sodišča. Zakaj o tem govorim? Jaz sem pogledal normativni delovni program Vlade Republike Slovenije za leto 2019 in moram reči, da še vedno čakam tisto, na kar celoten prejšnji mandat nisem dobil odgovora. To pa je, ali se pripravlja enovit zakon o visokem šolstvu in raziskovalni ter razvojni dejavnosti ali se pripravljata dva ločena, kakor vi pravite, sistemska zakona ali pa boste, kot je v navadi pri neodločnih vladah, šli samo v posamezne spremembe in dopolnitve posameznih zakonov. In iz tega izhajajoč, glede na to, da govorimo o rebalansu proračunov – kakšni so finančni okvirji sprememb zakonodaje, ki jo pripravljate v letu 2019? Torej znotraj tega tudi sprememba Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja za izpolnitev odločbe Ustavnega sodišča. Kajti verjamem, da pri skoraj 2 milijardah evrov za področje izobraževanja boste z lahkoto našli 100 tisoč evrov, ki so predvideni približno od 1. septembra 2019 do 31. 12. 2019 za izpolnitev ene odločbe Ustavnega sodišča. Naslednja stvar, ki me zanima. Ali ima ministrstvo v tem času do 1. septembra oziroma predvsem do 1. oktobra, ko se začne študijsko leto, namero oziroma v pripravi kakšno agitacijo glede ustanovitve kakšne nove fakultete? In koliko so predvideni zneski za ustanovitev novih fakultet? Ali pa za posamezne nove študijske programe.  Zdaj bom šel pa še na zadnji dve stvari, s katerima se največ ukvarjam. Eno je šport, drugo pa mladina. Pa bom začel z mladino. Tukaj piše 3,6 milijonov evrov sredstev za Urad Republike Slovenije za mladino. Eni bodo rekli: »Veliko.« Drugi bodo rekli: »Malo.« Jaz osebno mislim, da bi lahko ta urad dobil veliko več sredstev. Je pa res, da če bo ta urad sredstva zapravljal za velike neumnosti oziroma celo za vsebine, ki niso iz delokroga Urada za mladino, potem predlagam, da tudi tu sredstva zmanjšate. Skratka, ali Urad za mladino dela tisto, kar se dotika Urada za mladino, ali pa se jim sredstva sorazmerno ugasnejo, glede na to, da se ukvarjajo marsikdaj z zadevami, ki niso delokrog Urada za mladino.  In sedaj še zadnja zadeva – šport. Gospod državni sekretar je rekel: »Šport za vse v varnem okolju.« Gospod državni sekretar, verjetno  (nadaljevanje) veste, da je športna infrastruktura nekje stara po statističnih podatkih nekje med tistim letom starosti, ki ga imate vi, in med tistim, v katerem letu sem jaz rojen, torej med 35 in 40 let. Pa me zanima glede na zelo bor izplen na tem področju, kjer v predlogu rebalansa za leto 2019 pričakujete 3,3 milijone, me zanima, koliko iz tega bo šlo za razpis na področju športne infrastrukture. Drugič, kdaj bo ta razpis. In pa tretjič, kakšni bodo spet pogoji pri tem razpisu, kajti vaša predhodnica kot ministrica, gospa Makovec Brenčič si je izmišljevala skoraj nemogoče pogoje, skratka da je drobila denar po 50 tisoč evrov, ki ni zadoščal niti za kakšen parket, kaj šele za kakšno resno obnovo. Samo medklic. Tukaj sva zdaj s kolegom Žanom Mahničem ugotavljala, da njegova telovadnica oziroma telovadnica v njegovi občini je več vredna kot celoten znesek za športno infrastrukturo v letu 2019. Če pa povem primer Občine Sevnica, kjer se že 10 let trudimo s stadionom in upamo na državno pomoč, pa da bomo morali sami dati 1,1 milijona sredstev v sanacijo bazena, kar predvsem gospod državni sekretar ve iz primera iz občine, iz katerega izhaja, da koliko to znese in ne nazadnje da imamo problem z marsikaterim drugim športom, ki nima ustreznih športnih površin. Me zanima, ali obstaja kakršnakoli možnost, da glede na to, da bom zopet sam na Odboru za finance in ne danes predlagal veliko več sredstev za postavko športna infrastruktura, ali se morda obeta kakšna podpora s strani Ministrstva za izobraževanje, da preko poslancev, poslanskih skupin koalicije da večjo veljavo. Tukaj morda samo medklic. Če ne boste vi predlagali 5 ali 10 milijonov več, bo verjetno veliko lažje to speljati preko Odbora za finance, kot pa da se opozicijski poslanec od leta 2015 vsako leto trudi in nagovarja poslance po hodnikih, predvsem tiste, ki vejo, kako pomemben je šport in kako pomembna je športna infrastrukturo, pa najsi bo tako za tiste najmlajše ali pa za to, kar ste sami rekli, za podporo vrhunskemu športu, ker kaj nam pomagajo vrhunski športniki, če slej ko prej tako kot večina ostalih mladih gredo v okolja, kjer je športna infrastruktura tako mladim, predvsem perspektivnim, ne nazadnje pa tudi vrhunskim športnikom veliko bolj naklonjena. Skratka, da se ne bomo trkali po prsih pri uspešnih rezultatih vrhunskih športnikov, ki bodo plod tujih strokovnjakov in pa tuje športne infrastrukture in ne slovenske, ki žalostno marsikje propada. Toliko. Najlepša hvala.
Hvala lepa, kolega podpredsednik.  Za besedo se je prijavila gospa Jelka Godec. Izvolite.
Ja, hvala. Jaz bom tukaj nadaljevala tam, kjer je kolega ostal. V bistvu kar konkretna vprašanja iz predloga rebalansa. In sicer, tako kot je bilo že rečeno, šport za vse v varnem okolju, dostopno vsem mladim, za kakovostno udejstvovanje v športu. Mene zanima, sekretar z ministrstva za šolstvo, v kateri fazi je recimo, ko govorite šport za vse v varnem okolju, izgradnja telovadnice Šolskega centra Šentjur glede na to, da ta šolski center še vedno nima telovadnice in otroci hodijo na telovadbo 2 kilometra daleč ob državni cesti. Kdo bo rekel, super, imajo še vsaj rekreacijo zraven, ampak varnost je pa tam zelo vprašljiva. Tako da glede na to, da se ta šolski center že več od leta 2008 prizadeva, da bi se telovadnica zgradila, in hodi od Poncija do Pilata vsak mesec na ministrstvo za šolstvo, so na koncu pristali celo na to zadevo, da gredo v izgradnjo oziroma postavitev tako imenovanega balona, in sicer za nekje 400 tisoč evrov, kjer bi tudi delno sami sofinancirali. Problem je seveda tudi, mogoče boste tekom seje slišali tudi to, da občina zavira izgradnjo, ker ne želi dati gradbenega dovoljenja oziroma so se tam neke stvari zapletle. Okej, ampak vseeno mene zanima, kako daleč glede na to… Še enkrat, kolega Lisec je govoril o iztrošeni športni infrastrukturi, jaz pa govorim o infrastrukturi, ki je sploh ni ob šolskem centru in otroci, še enkrat, dijaki hodijo 2,4 kilometra v osnovno šolo in se morajo prilagajati torej tudi urniku osnovne šole in splošno se mora urnik prilagajati. Torej, v kateri fazi, kje zdaj, je ta izgradnja ali telovadnice ali pa pomoč pri, tako kot sem rekla, ko so šli v to rezervno idejo, postavitvi balona? Namreč, v občini Šentjur pa se, poleg tega, da ta šolski center nima telovadnice kot šolski center, namerava graditi nova športna hala pri osnovni šoli. Kakšna je tukaj, racionalna poraba sredstev govorim zdaj, ne da nasprotujem kakršnikoli gradnji, ampak, govorim o racionalni porabi. Šolski center nima, a na drugi strani se bo gradil, baje, gradila velika športna hala. Nekje, spet tam 2,4 kilometre stran. Torej, vprašanje za ta šolski center Šentjur. Naslednje vprašanje pa je, kar se moram strinjati sicer s kolegom Kordišem, je, to nestabilno financiranje raziskovalnih dejavnosti. O tem govorimo že »ulala«. Raziskovalna dejavnost se financira preko projektov, letnih, dvoletnih, potem mladi raziskovalec več ne ve, kaj bo, ni pa tega stabilnega financiranja. Zato je vprašanje za predstavnike ministrstva, glede na to, da namenjate za raziskovalno dejavnost kot ste se pohvalili, prvič prebijate vrednost 200 milijonov, če sem prav razumela in se hvalite s tem, mene zanima, ali boste s tem zagotovili stabilno financiranje mladih raziskovalcev oziroma raziskovalcev na sploh? Ali pa bodo to le projekti, letni, dvoletni, z razpisi in tako naprej? Tako da in seveda, kje je tukaj, tako kot je rekel kolega Lisec, Zakon o raziskovalni dejavnosti? Namenja se več kot 200 milijonov evrov brez zakona, brez neke, bom rekla, sistemske kot vi pravite, rešitve. Denarja dovolj, zakon pa, vprašanje kje je? In ali bo, kako bo to financiranje sploh potekalo? Naslednja stvar je srednje splošno in poklicno šolstvo, češ, z, da se ta povišica 18 milijonov ali koliko je, ja, namenja tudi za vajeništvo, uvedbo vajeništva. Dajte mi razložiti, na katerem področju, koliko dijakov, ali ob delu, kakorkoli, bo vključenih v vajeništvo? - glede na to, da je prejšnja ministrica oziroma prejšnja Vlada sprejela Zakon o vajeništvu, s predvidenimi 200 mesti v vajeništvu, na koncu jih je bilo 54 vključenih v 4 ali 5 programov. Za katere programe gre? Koliko jih nameravate vključit? Po katerem ključu? Kdo bo sodeloval? In tako naprej. Kar se tiče raziskovalne dejavnosti pa še eno, da se vrnem nazaj, se oproščam, ker sem malo preskočila, ampak zdaj sem se spomnila, ker je tudi povezano seveda z vajeništvom, sodelovanjem gospodarstva in šolstva, z raziskovalno dejavnostjo, sicer Slovenija nekje inovativna družba naj bi bila malo višje gor, v povprečju Evrope, pa vendar opozarjajo, ta komisija, ki je pregledovala te zadeve s strani Evrope, da tega povezovanja ni, čeprav o tem poslušam jaz, vsaj v Državnem zboru, že prejšnji mandat pa tudi zdaj, hvalo, kako se povezuje gospodarstvo, inovacije in ne vem kaj vse, na koncu pa rezultati niso ravno, bom rekla, najboljši. Tako da, jaz bi prosila za konkretne odgovore državnega sekretarja. Pravim še enkrat, športni objekt ob enem izmed srednjih šol, potem vajeništvo in pa raziskovalna dejavnost. Hvala.
Hvala lepa, kolegica Godec. Zastavljenih je dovolj vprašanj. Ker imamo še druge prijavljene, predlagam, da se začne z odgovori. Izvolite, dr. Štromajer.
Jernej Štromajer
Ja, hvala lepa predsednik. Bom »probal« iti po vrsti, tako(?) kot so poslanci razpravljali in postavljali vprašanja. Če kakšno vprašanje slučajno zgrešim, se vnaprej opravičujem, pa me prosim opomnite - sem si pisal, kolikor hitro je le bilo mogoče. Poslanec Kordiš – po varčevanju po letu 2011 se prvič trend / nerazumljivo/ občutno navzgor, se popolnoma strinjam. Mi smo si takrat, v tistih letih, postavili zelo ambiciozne cilje glede deleža BDP za raziskave, inovacije in razvoj. Tem(?) indeksom niti približno nismo uspeli dohajati iz takšnih in drugačnih razlogov, seveda je varčevanje tukaj imelo velike posledice, te trende pa obračamo navzgor, kot rečeno, prvič prebijamo številko 200 milijonov iz(?) integralnih sredstev in se temu lahko veselimo, se pa tudi ta koalicija zaveda, da je treba ta sredstva še povečati, zato imamo tudi v koalicijskem sporazumu napisano ciljno številko 1 %. Potem pa tukaj v bistvu se, sta potem tudi poslanca Lisec in Godčeva isto povedala – ni samo višina, ampak je tudi, kako se ta sredstva uporabljajo in zagotavljanja stabilnost.   (nadaljevanje) Mi bomo kot smo že obljubili in kot se dela, v kratkem pripravili novelo Zakona o razvojni in raziskovalni dejavnosti, ki bo tudi te zadeve naslovila in s katerimi verjamemo, da bomo tudi, ne samo ta dodatna sredstva, ampak, da bomo tudi lahko boljše z njimi razpolagali in boljše uredili naše področje znanstvene in raziskovalne dejavnosti. Kar se tiče podatkov v zvezi s števili zaposlenimi in denarjem, ki se namenja za plače, po hitrih preverbah s strani strokovnih služb, smo mi ugotovili(?), da gre za okoli 48 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju…
Jernej Štromajer
In znanosti, v vzgoji, izobraževanju in znanosti ter od tega 1, 3 milijarde za plače, kar se pa ministrstva tiče, pa se ministrstvo drži izbirnega kadrovskega načrta in se-le to ne nekaj posebej povečuje.  Kar se tiče zakonodaje na področju visokega šolstva in razvojne raziskovalne dejavnosti, gospod Lisec, kot ste spraševali, ni nameniti v en zakon, vsaj ni v tem sklicu oziroma v tem prehodu, ampak je namen še v letošnjem letu priti z novelo Zakona o visokem šolstvu, kjer je glavni cilj ureditev javne službe v skladu z ustavno odločbo in pa nov zakon v zvezi z raziskovalno razvojno dejavnostjo. Ministrstvo je že s tem večkrat govorilo z različnimi deležniki. Sam upam, da bomo uspeli kar se da hitro s temu zakoni priti na… v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti, tudi v javno razpravo - takrat boste seveda vsi vključeni. Kar se tiče morebitnih drugih sprememb na področju zakonodaje, na področju financiranja vzgoje in izobraževanja, bomo zagotovili ustrezna financiranja v okviru sredstev, kot jih imamo na voljo.  Kar se tiče morebitnih novih fakultet ali programov posameznih univerz, da tukaj razložim, da so sredstva za univerzo v skladu z Zakonom o visokem šolstvo povečujejo, ne samo za dogovor v skladu s pogajanji s sindikati, ampak tudi v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, ki določa rast sredstev proti 1 % BDP, znotraj tega t.i. »lump sum« financiranja, pa so seveda fakultete oziroma univerze do določene mere avtonomne, kar se ustanavljanja posameznih programov in fakultet tiče.  Urad za mladino – kot verjetno veste ima od pred kratkim novo vodstvo in verjamem, da bo novo vodstvo skrbelo, da bo vsakršno delovanje Urada za mladina bilo v skladu z delokrogom in namenom vodstva urada kot je potrebno. Lahko pa povem, da v bistvu kar se leta 2019 tiče, pa gre za dvoletni razpis, ki je bil za leto 2018 in 2019 in zaradi tega so ta sredstva za letošnje leto že z razpisom v preteklem letu razporejena, zato tudi tukaj ne prihaja do nekih večjih sprememb. Kar se infrastrukture in športa tiče, športna infrastruktura v letu 2018 je bila realizacija za investicijo športne infrastrukture 2 milijona 750 tisoč. S tem rebalansom se povečuje za 550 tisoč na 3 milijone 300. Predvidoma v marcu se pripravlja razpis za namene izgradnje razsvetljave nepokritih objektov in pa v novogradnje posameznih športnih dvoran, če razumem pravilno. Glede bazena bom verjetno enkrat drugič, ampak tudi bazeni so ena izmed takih zelo dragih zadev, sploh, če gledamo… koliko je – 3 milijone 300 in koliko stane en občinski olimpijski bazen, ampak to je ena druga tema, zelo boleča tudi zame osebno. Kar se tiče telovadnice v Šentjurju, gospa Godec. Po mojih podatkih bi tukaj morali it za skupni projekt z občino, ki se trenutno še ne izvaja in je to nekaj, kar bomo morali narediti. Je pa res, da zdaj na konkretnih primerih, glede na to, da gre praviloma za financiranje preko razpisov, težko govorim.  Kar se Zakona o razvojni in raziskovalni dejavnosti tiče, kot ste povedali se ta zadeva pripravlja. Glede vajeništva koliko ljudi bomo vključili – jaz upam, da čim več, vam pa točno trenutno cele številke še nisem uspel pridobiti in takoj, ko jo pridobim, ali še danes tekom seje, če ne pa pisno posredujemo takoj, ko bomo lahko.
Hvala dr. Štromajer. Za besedo se je prijavil kolega Željko Cigler. Izvolite.
Spoštovani prisotni. Najprej bi začel, danes pa s 153. členom Ustave Republike Slovenije, ki govori, da dejanja državnih organov morajo temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. In prvo, kar bom jaz tukaj… dokler bom v tem parlamentu, bom to opozarjal, na koncu na skrajen način. Pred kratkim sem imel razgovor na Ministrstvu za šolstvo. Gre za izvajanje odločbe o usmeritvi, ki jih izdaja Zavod za šolstvo in te odločbe… to je posamičen, konkretni pravni akt. Te odločbe Ministrstvo za šolstvo v prejšnjem mandatu, niti v tem mandatu ne izvaja - tam, kjer je otroku s pravnomočno odločbo zagotovljen spremljevalec. Gre za avtistične otroke, otroke, ki imajo motnjo pozornosti, so hiperaktivni, vedenjsko in čustveno moteni. In če komisija za usmerjanje otrok, sestavljena iz množice strokovnjakov za to področje – zdravnikov in »pitaj boga« koga še vse pristojnih, v skladu z ugotovljenim dejanskim   stanjem in pridobljeno dokumentacijo ugotovi, da potrebuje ta otrok spremljevalca – mora ministrstvo to izpolniti. Pika. To je pravna država. Pravna država, to je - evropsko pravo, bom tako rekel, ki ne velja samo za Hrvaško, da mora realizirati ta naš arbitražni sporazum. To moramo mi še posebej do naših državljanov, še posebej otrok, izvajati. In postavljam vprašanje. Teh otrok je 408 v Sloveniji. Gospod državni sekretar, s spoštovanjem vas sprašujem, ali imate v proračunu zagotovljen denar za izvajanje odločb o usmeritvi v tem delu - zagotovitev spremljevalcev? Prosim za konkreten odgovor. Druga zadeva. Minister je namreč na zaslišanju, ko sem ga to vprašal, je rekel: »Odločbe o usmeritvi je potrebno izvajati.« To so vse odločbe, če tako rečem.  Druga zadeva. Šolski prostor, ki je danes bil močno izpostavljen in tudi jaz, ki sem iz Cjela, če lahko tako rečem, vem, kje ta šolski center v Šentjurju stoji. Tisti, ki tam peš hodi, mislim, riskira za vsak – svoje življenje. To je ful prometna cesta.  Bi pa tole rad rekel. Šolski prostor – šole se pri nas še vedno gradijo pa nekje delajo skladno z navodili za gradnjo šolskih objektov iz leta 2007. Od takrat do danes se je marsikaj spremenilo. Nov predmetnik je povečal potrebo po šolskem prostoru, kar sem jaz ministru na zaslišanju zelo jasno povedal. In v letošnjem letu, vsaj v občini, iz katere izhajam – vem pa, da je ministru več poslanskih vprašanj bilo postavljenih, tudi premierju – ali država planira denar za sofinanciranje zagotovitve dodatnega potrebnega osnovnošolskega prostora? Lokalne skupnosti morajo to financirati, seveda. Vendar država sprejema določene spremembe, kar se predmetnika tiče, potem mora pa to lokalna skupnost financirati. Ta denar – to je treba dodatno s sofinanciranjem denarja zagotoviti. In sprašujem – imate ta denar planiran? Tretja zadeva. Kar se tiče učbeniških skladov, bi povedal tole. Lepo ste prej povedali, kar se prvega pa drugega razreda tiče, sem poslušal. Ampak znotraj tega programa se financirajo, bi rekel, v Levici smo že večkrat opozorili, da za učbeniške sklade namenjamo bistveno premalo sredstev. In tudi ta predlog sredstev ne povišuje na predkrizno raven. In sprašujem – zakaj se – ne bom zdaj številk našteval, ker se v proračunu vidijo – zakaj se sredstva, namenjena za učbeniške sklade ne dvignejo na predkrizno raven? In na ta način dejansko delajo osnovno šolstvo dostopno in – morda bo res kdaj popolnoma brezplačno. In še zadnje vprašanje, ki se pa tiče postavke šol v naravi. Ki se ohranja na letu 2018, to je 400 tisoč evrov za subvencioniranje šol v naravi. V Levici nas je presenetil ta nizek znesek, ki je namenjen sofinanciranju šol v naravi. In sprašujem – ali imajo socialno ogroženi učenci, otroci, vsakič možnost do subvencioniranja šole v naravi? Namreč šola jih lahko organizira tudi več. Ampak zdaj tisti, ki so socialno šibki in jim je v enem primeru država sofinancirala šolo, drugič zaradi socialno šibkega stanja svojih staršev teh šol v naravi se ne bodo mogli udeležiti. In so tu v diskriminiranem položaju. Drugič. Ali ocenjujete, gospod državni sekretar, da bi bilo z vidika doseganja resnično brezplačnega izobraževanja in dostopnosti šole v naravi vsem učencem smiselno ta sredstva zagotoviti oziroma sredstva za ta namen povečati. Tretjič. Imate morda podatek, razpolagate s podatkom na ministrstvu, koliko učencev se šole v naravi zaradi ekonomskih, se pravi socialnih razlogov, ni moglo udeležiti? In zadnje. Kako je s porabo teh sredstev? Hvala lepa za odgovore.
Hvala lepa, kolega Cigler. Ne, ne, ne, / nerazumljivo/. Samo sem hotel, da imate koncentracijo na odgovor sodelavke, potem pa jaz grem z novim vprašanjem.  Namreč mene zanima – prvo, veseli me dvig sredstev za znanost. In tudi, kolikor sem pogledal, za univerzitetne knjižnice. Namreč druge niso pod vašo jurisdikcijo. Ampak zanima me, ali so ta sredstva, ki so namenjena univerzitetnim knjižnicam, namenjena tudi za nemoteno delovanje in nakup knjig. Namreč zgodilo se je, da so preteklo leto zaključile – predvsem govorim iz primera mariborske,  ki jo dobro poznam – s problemom za plačilo računov za elektriko, za vzdrževanje, za nujna popravila. Da pač ni bilo možnosti kupiti knjig. Kar je osnovno poslanstvo knjižnice. Torej veseli me, da so sredstva višja, ampak zanima me, ali bodo toliko visoka po vaših izračunih, da si lahko zagotovijo še izpolnitev te elementarne naloge. Drugo vprašanje je ravno podobno kot pesti kolegico Godec. Mislim, da vsak prihaja iz nekega kraja, da ima ta problem – telovadnice. V Mariboru gre za telovadnice nekaterih srednjih šol, ki se nahajajo v samem centru mesta. In te šole, zato pač ker so postavljene tam, kjer so, in ker so stare stavbe, nimajo ustreznih telovadnic in najemajo prostore za telovadbo od občinskih telovadnic oziroma športnih dvoran. Dogaja se v zadnjem času, da se enostavno te cene dvigujejo. Oziroma da se grozi, da se bodo dvignile, in da bo nemogoče izvajati pouk. Kako gledate na ta problem v smislu samega proračuna. Ali je mogoče predvideno kaj takega, da se prepreči najhujše v tem primeru?  Hvala lepa za odgovor. Mislim, da imate koncentracije dovolj, da še kdo zastavi vprašanje. To je kolega Miha Kordiš. Glede na predhodne govorce, ki niso porabili 15-minutnega uvoda, bi te lepo prosil, če bi tudi ti se držal tega in zastavil vprašanje.  Hvala.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Prvič, moj uvod, ne vem, če je bil 15-minuten. Drugič, mislim, da je kontekst, ko umeščamo posamezne proračunske postavke in resorje, nadvse pomemben. Ker določa ton potem vsake postavke posebej.  In tretjič, navsezadnje tudi poslovniško, kar sem naredil, je bilo popolnoma korektno. Tako da ne potrebujem neformalnega peer pressure o tem, kako naj prilagodim svoje razprave za odbor. Okej. Grem na konkreten primer, in sicer tam, kjer sem zaključil, torej znanost in raziskovanje. Drži, da so se sredstva nekoliko zvišala, drži pa tudi, da ta nominalni dvig pač ni dovolj močna karakterizacija, za koliko se je znanost in raziskovanje dejansko okrepilo. Tudi zelo vprašljiva je trditev, da se je zaradi teh 24 in pol milijona evrov zgodilo sledenje ciljem iz koalicijske pogodbe. Zaradi tega ker po takem tempu, če nadaljujemo v bodočih letih, cilja iz koalicijske pogodbe ne bomo dosegli. In tukaj je shod za znanost, kjer znanstveniki, znanstvenice opozarjajo, da bi bil potreben vsaj še 25 milijonov evrov težak dvig na teh postavkah. In točno to je tisto, kar v Levici želimo videti. Da gredo sredstva za znanost in raziskovanje tukaj gor za 25 milijonov. In na tak način potem pa tudi dosežemo določila iz koalicijske pogodbe, ki ta del zajemajo. In ta sredstva je potrebno dvigniti. Nujno. Ta dvig v tem trenutku absolutno ni zadosten. Sploh vprašljivo je, na koncu dneva, koliko zelo zares lahko govorimo o dvigu, koliko gre pa za ukrepe sanacije. V zadnjem letu, dveh je beseda kriza praktično izginila iz vladnih besednjakov oziroma nasploh iz besednjaka političnega establishmenta, pa nemara ne bi smela. Drži, da se je v narekovajih gospodarstvo, torej predstavniki kapitala – so se temeljito res izplezali iz krize. V veliki meri zaradi varčevalnih ukrepov in kot posledica lomljenja in stiskanja delavskega razreda. Dobički so visoki, dobički so rekordni. Ampak še vedno v veliki meri vztraja de facto plačna kriza. Da o socialni krizi ne govorim. Prej uvodoma sem že razlagal o upokojencih, kako imamo več kot 260 tisoč upokojencev, ki vztrajajo s penzijami, nižjimi od 600 evrov, kar so zagotovo nedostojno in nepravično nizke penzije.  No, in eno izmed področij, kjer ta kriza še vztraja, je tudi področje znanosti in tudi področje raziskovanja. Lansko leto smo imeli na razpisu za te raziskovalne projekte 878 prijav. Sprejetih je bilo 184 prijav. Pa predvideni stroški za investicije v opremo pri ARRS med leti 2018 in 2020 6 milijonov evrov. To ni nič. Vsak malo bolj soliden inštrument, ki ga ti potrebuješ za znanstveno delo, mimogrede nanese pol milijona evrov, tukaj imamo pa 6 milijonov evrov za 2 leti. Poleg tega ARRS niti ne pokrije cele cene inštrumenta, ampak samo 50 % tega inštrumenta, zdaj mi pa povejte, kdo in od kje bo doprinesel ostalih 50 %? V teh javnih inštitucijah, ki so že itak podhranjene s sredstvi. In, tukaj imam zelo konkretno vprašanje za predstavnike Vlade in predstavnike ministrstva – ali podpirate dvig 25 milijonov evrov na postavkah znanosti in raziskovanja? Torej na projektih, na infrastrukturi in tako naprej. Potem pa še eno vprašanje, ki ni povezano z področjem raziskovanja, se opravičujem, je pa povezano s postavko povečevanja vključenosti otrok v predšolsko vzgojo, ki je kratka za 1,2 milijona evrov. In tukaj me zanima, zakaj se ta sredstva zmanjšujejo? Obrazložitev je tukaj, taka, malo »škatljiva«, jo bom citiral: »Ker se število rojstev otrok stabilizira, prav tako pa tudi interes staršev za vključitev v vrtec, ocenjujemo, da se bo na letni ravni vsako leto povečeval delež vključenosti otrok za 0,3 odstotne točke.« Potem se pa predvidena sredstva zmanjšujejo za dobrih 6 odstotkov. In če se prav spomnim, ima zgodba vključevanja, sploh otrok v vrtce, ne samo v predšolsko vzgojo, tudi neke predzgodbe iz zaključka prejšnjega mandata, kjer so se sprejemali neki polovičarski ukrepi zaradi tega, da bi se napihnila statistika, koliko otrok je pri nas vključenih v vrtce, dejansko pa ti polovičarski ukrepi ne bi doprinesli k ničemur in je šlo v bistvu samo za tratenje financ za, namesto za neke korenite posege, kar je glede na to, da nimamo spet tako zelo drugačne Vlade kakor je bila tista prejšnja, eno jedro tvorijo stranke liberalnega centra, me potem, tudi iz tega vidika zanima, od kje zdaj ta salta, da se za 1,2 milijona evrov zmanjša sredstva(?) na postavki vključevanja otrok v predšolsko vzgojo. In še tretji element konteksta, imamo koalicijsko pogodbo, v(?) kateri je predviden, vsaj koraki no, so predvideni, da gremo v smeri brezplačnega vrtca in potem spet, tu imamo pa eno izmed postavk, ki bi to utegnila »tangirat«, ki je ukleščena.
Hvala, kolega Kordiš. Naslednji na vrsti je kolega Žan Mahnič, izvolite.
Hvala, predsednik. Kolegice in kolegi, državni sekretar. Jaz bi se ustavil pri temi, ki je sicer že bila nekajkrat izpostavljena, ampak verjamem, da je zelo aktualna in to je proračunska postavka šport in rekreacija oziroma podpostavka potem športna infrastruktura, kjer je državni sekretar že sam povedal, da dvigujejo sredstva za 500 tisoč evrov. Zdaj mi smo v Poljanski dolini, smo v občini Gorenja Vas – Poljane dobili prejšnji teden uporabno dovoljenje za novo športno dvorano, ki je stala približno 4 milijone evrov. Res, dvorana kot mora biti, z vsemi športnimi objekti, igrišči, tudi v njeni okolici, s kotlovnico, pač zasnovana tako, da je oblečena v les, da smo sploh lahko kandidirali in pridobili tudi neka sredstva Eko sklada, ampak generalno je športna dvorana stala nekaj manj kot 4 milijone evrov. Na razpisu nismo dobili nič in ministrica prejšnja, za izobraževanje se je takrat hvalila, kako so, mislim da, v celem mandatu namenili 5 milijonov evrov, 6 milijonov evrov za to športno infrastrukturo in jaz se sprašujem, zakaj tej postavki niste namenili več sredstev? Ne nazadnje, gre za spodbujanje gradbeništva, če želite. Gre za spodbujanje podjetij, ki delujejo v lokalnih skupnostih, kajti, če so naročila takšna kot so, sicer je nek krovni izvajalec, ampak podizvajalci so potem večinoma, naj bi bila nekako podjetja, ki izhajajo iz lokalne skupnosti in gospod državni sekretar, glede na to, da prihajate iz stranke, ki je že imela šolskega ministra prej, da ga ima sedaj in bo verjetno dr. Pikalo hodil po številnih športnih prireditvah, se rokoval s športniki, tudi slikal z njimi – zakaj ne namenite več denarja za športno infrastrukturo?  (nadaljevanje) Od predvidenih 2 milijonov 800 tisoč ste namenili samo dodatna pol milijona. Z 3 milijone 300 ti ne moreš zgraditi neke resne športne dvorane. Na zahtevo Slovenske demokratske stranke smo imeli v prejšnjem mandatu izredno sejo, kjer so prišli tudi športni funkcionarji. Mislim, da je gospod Gabrovec iz olimpijskega komiteja prinesel seznam 80 približno športnih dvoran, ki jih je potrebno v državi bodisi rekonstruirati bodisi, da je potrebna obnova oziroma novogradnja. In zanima me, kako vi nameravate v naslednjih letih, če boste delovali tako kot prejšnja vlada in glede na to postavko je vaša namera odkrita, da boste, kako nameravate resno urediti športno infrastrukturo, ki je zastarela. Vemo pa, da tudi vrhunske športnike, da se vsi začnejo kaliti v osnovni šoli, v šolskih in obšolskih dejavnostih, če želite, v občinskih oziroma lokalnih športnih društvih, ki pa za svoje delovanje potrebujejo neko osnovno športno infrastrukturo. In s takšnim dejanjem jim vi ne dajete dobre popotnice za naprej, s tem da je pod celotno postavko šport in rekreacija namenjenih 3 milijone evrov več, samo 500 tisoč evrov pa za dvorane. Jaz menim, da je premalo. In zanima me, kako odgovarjate lokalnim skupnostim s tem, da ne prihajate nasproti kljub temu, da so ravno športne dvorane velikokrat predmet pogovorov tudi na ravneh med pogovorom med župani in pa Vlado. Glede na to, da tudi iz evropskih sredstev trenutno se ne da nekako pridobiti finančnih sredstev za športno infrastrukturo, me resnično zanima, ali bodo pustili, da športna infrastruktura propada, ker za občino, kot je naša recimo, ki ima, kljub temu, da ima kar visok proračun za 7 tisoč 600 prebivalcev, imamo 11-12 milijonov evrov proračuna, je 4 milijone evrov kar precej, da se nameni za neko športno dvorano. Ampak, če nimaš od kje drugje za dobiti, pač moraš, če želiš, da se šport v občini razvija, moraš zadevo sam izpeljati seveda na račun potem drugih postavk v proračunu. Ampak glede na to, da občani so razumni, se seveda to zadevo da izpeljati. Druga zadeva, ki me zanima, je prav tako že bila izpostavljena. In mislim, da so v tem mandatu, kot tudi že v prejšnjem večkrat bili na sestankih pri poslanskih skupinah Shod za znanost oziroma predstavniki Shoda za znanost. In po zadnjem obisku sem vam tudi jaz postavil pisno poslansko vprašanje, za katerega ste potrebovali dober mesec in pol, da ste nanj odgovorili. Bil je kasneje sicer tudi posvet, pa vendarle, kdaj nameravate doseči 1 % BDP? Kljub temu, da se za dobrih 20 milijonov evrov sredstva zvišujejo, ste nekako v odgovoru na moje poslansko vprašanje napisali, da je v koalicijskem sporazumu določen cilj povečati javna sredstva za raziskave in razvoj na 1 % BDP. Zdaj trenutek znesek, ki ga imamo, je 0,6. In jaz se bojim, da je tale proračun, ki ga imamo, ta rebalans, ki ga imamo na mizi, zadnji v nizu proračunov te Vlade, ki tako radodarno deli finančna sredstva. Jaz mislim, da to, kar se trenutno dogaja v Italiji, je samo začetek neke kepe, ki se bo začela valiti glede na to, da se gospodarstvo že ohlaja, vključno tudi z najpomembnejšo uvoznico za našo državo, to je Nemčija. In glejte, vsi ti ukrepi, zaradi katerih je neka popularnost te Vlade in pa vladajoče stranke, se bodo hitro spremenili in jaz se jih ne bi veselil. S takimi nepremišljenimi ukrepi, ki jih seveda je potrebno izvesti, vsi se strinjamo, da si ljudje zaslužijo več, tako v javnem sektorju kot tisti z minimalnimi plačami, kot tudi tisti v zasebnem sektorju, čeprav tisti zaenkrat niso dobili še nič, se zdaj vidi, da so bile nekako poteze hitro narejene in da bo revolt že, ko bodo ljudje dobili dohodninske napovedi in pa ko bodo morali plačevati višje dohodnine(?), ko bodo izpadli iz naslova določenih socialnih pravic. In proračun, ki ste ga pripravili, oziroma ta rebalans za letošnje leto bi lahko bil  (nadaljevanje) bistveno, bistveno bolje pripravljen v smislu nekih investicij, nekega razvoja, če želite tudi pri gradnji športne infrastrukture, kjer vemo, da multiplikator obstaja in ima pozitiven učinek na, pa recimo temu manjša in pa srednja družinska podjetja, ki nastopajo bodisi kot izvajalci, bodisi kot podizvajalci.  Zdaj, kar se tiče ostalih, jaz verjamem, gospod državni sekretar, da boste zadovoljni z delovanjem Urada Republike Slovenije za mladino, ne nazadnje ga vodi vidni član Socialnih demokratov, tudi vaš osebni kolega, gospod Tim Kampel, ampak ravno tukaj bi tudi imel vprašanje, zakaj Uradu za mladino, predvsem pri programih za mlade, ne namenjate več sredstev? Mi smo dve leti nazaj mislim, da predlagali spremembo ZUJF v delu, ki se je nanašal na takratne koncesnine iz naslova študentskega dela, kjer smo nekako želeli Študentski organizaciji Slovenije odvzeti del sredstev in ga prenesti na Urad Republike Slovenije za mladino, ker menimo, da je le ta bolj pristojen, predvsem pa lahko objektivneje in bolj primerno razdeljuje finančna sredstva, kajti pripravljajo razpise, na podlagi katerih razdelijo ta finančna sredstva in seveda, če ti nekih programov ne izpelješ, do teh sredstev bodisi nisi upravičen, bodisi jih moraš vrniti. In če bi želeli res nekako spodbujati na tem področju, predvsem mlade, bi zagotovo namenili več sredstev tudi tukaj, tako da za neke aktivnosti oziroma za neko participacijo mladih in pa za gradnjo športne infrastrukture, bi jaz pričakoval več, vendar žal temu ni tako.  Pa še samo eno vprašanje. Zdaj na zadnjem srečanju tega kluba, Slovenian bussiness club, ki ga vodi gospod Batagelj, je v svojem govoru predsednik vlade Marjan Šarec dejal, da nam mladi odhajajo in da to je problem in da tudi še bo problem, v tujino. In zdaj moje vprašanje, ali menite, da ta rebalans proračuna, ki je odmerjen za finančna sredstva, ki so odmerjena za Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ustavljajo ta odliv mladih, približno 8 tisoč evrov na leto, v tujino ali ne? In katere ukrepe tudi iz naslova tega, da imate skoraj 130 milijonov evrov več finančnih sredstev, boste izvedli, da naslednje leto, ko bo premier kam povabljen, da bo lahko rekel, da je tukaj izboljšanje na tem področju? Zanima me pa tudi, če že imate kakšno številko, koliko boste namenili za zunanje svetovalce v smislu promocije ministrstva in pa vaših programov oziroma dela, ki ga opravljate?
Hvala.  Miha Kordiš je želel replicirati.
Seveda želim replicirati, predsedujoči. Na tisti del, ki se tika minimalna plača, zaradi tega, ker tista kritika minimalne plače strelja neposredno v nas, v Levici in prva stvar, ki jo želim tukaj izpostaviti je, da po plačnih prihodkih nihče zaradi dviga minimalne plače ne bo na slabšem. To je kar neka »fama«, ki se ustvarja, da bodo potem ljudje imeli slabše prihodke, zaradi tega, ker jim bodo davki pobrali razliko in podobno. To ne drži, glejte. To čisto faktično ne drži. Od plačnih prihodkov ne bo nihče na slabšem, poleg tega imamo tudi prehodno obdobje, imamo tempiran dvig minimalne plače v nekih parih etapah, vključno z etapnim izvzemom dodatkov in če se res tukaj slučajno izkaže, da so bile kalkulacije na Ministrstvu za delo napak, je to krasna priložnost, da vse skupaj to popravimo. Zagotovo, zagotovo pa situacija ni kakršnokoli resno osnovana za napad diskreditacije na minimalno plačo in na ta dvig, ki smo ga dosegli in ki smo ga izborili.
Hvala lepa. Zadnji prijavljeni razpravljavec je podpredsednik odbora, mag. Marko Koprivc. Izvolite.
Predsednik hvala lepa za besedo. Bom zelo kratek, ker je bilo že veliko povedanega. Želel bi zgolj izpostaviti, da smo Socialni demokrati absolutno zadovoljni, da se s predlogom rebalansa proračuna za leto 2019 izpolnjujejo zaveze iz koalicijske pogodbe.  (nadaljevanje) Gre za dvig za 129 milijonov evrov, kar je veliko povečanje. Res je, večina sredstev gre v plače, a tudi to je konec koncev pozitivno. Končno je uspela ta Vlada izpogajati oziroma dogovoriti sporazum z javnimi uslužbenci. In to mislim, da je velik dosežek na vsak način.  Bi pa posebej izpostavil, kar se tiče področja pač delovanja tega odbora, povečanje sredstev za znanost in raziskovanje. Sredstva za to področje so se povečala, kot je bilo danes že večkrat povedano, za 12,5 % in presegajo 200 milijonov evrov. To je zelo pomembno in to je na vsak način velik dosežek. Se strinjam z opozorili, lahko bi se povečala sredstva še bolj. Na vsak način, dodatnih 20 milijonov bi bilo na vsak način pozitivnih oziroma bi se jih dalo s pridom izkoristiti, če temu tako rečem, a vendarle smo v nekih okvirjih in več, kot je mogoče, žal ne moremo. Dejstvo je, da je vlaganje v znanost, raziskave in razvoj edini način za zdravo gospodarsko rast in znanstvene preboje, ki rešujejo življenja ter delavskemu in srednjemu razredu omogočajo dostojno bivanje, družbene inovacije pa prispevajo h kvalitetnemu in kreativnemu življenju ljudi. Zato moramo na vsak način slediti koalicijski zavezi, ki zapoveduje, da moramo do leta 2022 doseči 1 % BDP za znanstveno-raziskovalno dejavnost. Jaz sem prepričan, da bomo do tega cilja tudi prišli. Poleg tega pa bi želel izpostaviti še nekaj drugih pomembnih sprememb, ki se nakazujejo z rebalansom proračuna, kot na primer to, da se bo tudi v 2. razredu osnovne šole zagotavljalo brezplačne delovne zvezke. To je korak v pravo smer. Zagotovo je res, kar je rekel kolega Cigler, da je še vedno mnogo, mnogo preveč plačljivih, recimo temu, obšolskih dejavnosti in tudi delovni zvezki, ki jih je treba dodatno plačevati. Ampak nekako verjamem, da gremo v pravo smer. Ja, tudi šola v naravi in še številne druge aktivnosti bi morale biti brezplačne, če govorimo o brezplačnem osnovnem šolstvu. Res je, da nimamo šolnin, kar je dosežek v javnih šolah, kljub temu pa bi mogli stremeti k temu, da se tudi vse te obšolske dejavnosti nekako zagotovijo za vse, predvsem za tiste, ki si težko zaradi svojega socialnega položaja privoščijo neka dodatna plačila. Hvala lepa zaenkrat. Vsekakor bomo, vsekakor bomo rebalans proračuna za to področje podprli. Hvala.
Hvala lepa, gospod Koprivc. Replika, gospa Godec.
Gospod Koprivc, vi ste na pravi poti, ko ste rekli, da ste veseli, da ste zvišali plače v javnem sektorju. S tem, ko ste zvišali plače v javnem sektorju, veste, kakšna je posledica? Veste, kakšna je posledica za občine? / oglašanje iz dvorane/ Ja, zvišanje vrtcev, cen vrtcev. Od 10 in plus se zvišujejo cene vrtcev. Lahko vam berem, Murska Sobota, Ptuj, Šmarje, Šentjur, Velenje in tako naprej. Vaš strankarski kolega, gospod, kaj je, Kontič opozarja, da je ta Vlada naredila šlamastiko na tem področju, da se dvignejo cen vrtcev. Kdo bo to kril? Kdo bo kril ta zvišanja? 12 % bojo šli v naši občini gor. To je za vas prava pot? In to je za vas uspeh, da ste dvignili plače? Jaz se strinjam, da mora imeti marsikdo v javnem sektorju oziroma učitelji višje plače, ampak ne govoriti, da je to prava pot, s tem ko so se zvišale cene vrtcev. Tu bojo nastradali ljudje in tu bodo nastradali ljudje s tistimi, ki so z minimalno plačo, ki so s socialno podporo, in občine, občine, kjer ste se… / nerazumljivo/ za določeno glavarino, tega pa niste upoštevali. To je za vas prava pot, vas sprašujem. Tako da, dajte se malo, dajte razmisliti o tem, kaj govorite, torej kaj je za vas dosežek. Za vas bi lahko bil dosežek to, kar so govorili kolegi, da se športna infrastruktura, da se vlaga v   (nadaljevanje) razvoj v šolstvu, v raziskovalno dejavnost, da se te zadeve… to bi bil pa dosežek. In da se to potem tudi pozna, ta finančni vložek v raziskovalno dejavnost, o čemer je tudi Kordiš govoril pa vsi ostali, to je dosežek v šolstvu.
Hvala. Gospa kolegica Godec se je s pomočjo navidezne replike prerinila do nove razprave mimo vrste; to bomo tokrat spregledali.  Ker zainteresirani za razpravo curljajo naprej, jaz pa sem bil že obtožen »peer pressurea«, si ne bom dovolil - česar seveda ne sprejmem -, ampak da me državni sekretar ne bi obtožil, da je pritisk previsok, mu dam besedo za odgovor. Pred tem pa mag. Koprivc, izvoli, postopkovno.
Hvala lepa. Samo kratek odziv na tole izvajanje gospe Godec. Naj ponovim še enkrat, absolutno…
To ni postopkovno…
… je dvig plač javnih uslužbencev velik dosežek. / oglašanje v ozadju/ Se pa strinjam - in tu gredo vse čestitke gospodu Petru Pogačarju, ki je bil vodja pogajalske skupine -, vsekakor se pa strinjam, da dvig cen vrtcev nikakor ni pozitivna zadeva, to je odvisno od občine do občine. Tu bi tudi lahko zagotovili dodatna sredstva za občine, je pa tudi res, da v marsikateri občini raje zagotavljajo sredstva za, recimo, izgradnjo cest in tako naprej kot pa za vrtce. V Mestni občini Ljubljana zaenkrat do dviga cen vrtcev še ni in ne bo prišlo. Vsekakor pa se strinjamo vsi skupaj, da to nikakor ni sprejemljivo, da se cene vrtcev dvignejo. Mi težimo k temu, da bi bili vrtci celo brezplačni, in bomo tudi na tem delali. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima državni sekretar dr. Jernej Štromajer.
Jernej Štromajer
Hvala, predsedujoči. Najprej sem dolžan poslanki Godec odgovor glede vajeništva. V letošnjem letu bi naj bilo vključenih 180 vajencev v osem programov, pretežno v deficitarnih poklicih.  Naslednji odgovor. Gospod Cigler, vaše vprašanje glede določbe o usmeritvi, ki se naj ne bi izvajala. Znotraj sredstev, ki so v proračunu, mi službe zagotavljajo, da se bo zagotovilo pokrivanje sredstev za zakonske obveznosti, to so mi zagotovile strokovne službe. Jaz vem, da se ta zadeva, žal, že kar nekaj časa ne realizira, kot ste opozorili, v štirih mesecih pač vsega še nismo uspeli urediti na našem ministrstvu. To je zadeva, za katero vem, da se ureja, in upam, da bo v kar se da kratkem času to tudi urejeno. Kot rečeno, znotraj sredstev za dejavnost osnovnega šolstva se bodo ta sredstva lahko zagotovila in bomo zagotovili sredstva za izvajanje zakonskih obveznosti.  Naslednje vaše vprašanje, kar se tiče sredstev za sofinanciranje infrastrukture. Drži, od leta 2011 naše ministrstvo oziroma predhodno Ministrstvo za šolstvo in šport ni izvajalo razpisa za sofinanciranje investicij v osnovno šolstvo in sofinanciranje investicij v vrtcih. Tudi v letu 2019 po predlogu rebalansa, ki je pred nami, sredstev za to zadevo ni. / oglašanje v ozadju/ Ne. Smo pa na ministrstvu to predlagali, vendar znotraj limitov, ki so bili določeni s strani proračuna kot takega, se sredstev ni dalo zagotoviti.  Kar se učbeniških skladov tiče. Tu lahko povem, da so bili učbeniški skladi prenovljeni in zato ni potrebe po večjih sredstvih, ker so trenutno učbeniški skladi obnovljeni, in glede na realizacijo sredstva, ki jih imamo v proračunu, dosegajo višino, da se lahko ti skladi normalno obnavljajo in da so učbeniški skladi v ustreznem stanju.  Kar se šole v naravi tiče, gre samo za subvencijo za te socialno ogrožene, ki so na tem stroškovnem mestu. Delno pa eni celi generaciji omogočamo šolo v naravi znotraj stroškovnega mesta dejavnosti osnovnega šolstva. Kar se pa tiče podatka, ki ste ga prosili v zvezi z učenci, ki glede na ekonomski ali socialni položaj, žal, ne morejo v šolo v naravi, pa že zaradi varstva osebnih podatkov na ministrstvu s temi podatki ne razpolagamo. Imajo pa strokovne službe na posameznih osnovnih šolah nalogo, da te stvari skenirajo oziroma vidijo, kje prihaja do težav, in posamezne šole se z različnimi ukrepi tudi s tem soočajo, da se kar čim več ljudem omogoči udeležbo tudi v šoli v naravi.  Poslanec Rajić, kar se tiče delovanja sredstev za knjižnice. Ta sredstva smo v tem letu povečali, če se ne motim, za 160 tisoč evrov in verjamemo, da bodo v ustrezni višini. Povečujejo se za 226 tisoč evrov oziroma za 160 glede na realizacijo v preteklem letu. Verjamemo, da bodo zagotovili ne le vse zakonske obveznosti, ampak tudi zagotovili sredstva za normalno oziroma nemoteno   (nadaljevanje) delovanje visokošolskih knjižnic. Bi pa pri tem opozoril tudi, recimo, na primeru primorske in mariborske, da so visokošolske knjižnice del univerze, ki so pa »lump-sum« financirane, in znotraj tega »lump-sum« financiranja lahko oziroma bi morale univerze delno zagotoviti nekaj sredstev tudi za delovanje knjižnic.  Glede sredstev za telovadnice, kar se srednjih šol tiče, za izvajanje programov, se v skladu z dogovorom s srednjimi šolami znotraj dejavnosti srednjega šolstva ta sredstva glede na specifične potrebe posamezne šole ustrezno zagotovijo.  Kar se tiče doseganja ciljev v znanosti, bi opozoril, da Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 v viziji nalaga, da bo že leta 2012 za vlaganje v raziskave in razvoj namenjenih 1 % BDP javnih sredstev, leta 2020 pa 1,5 % BDP. Številke, veste, kakšne so, nismo še blizu teh številk, je pa, kot smo rekli, zaveza te Vlade in te koalicije, da se ta sredstva približajo oziroma dvignejo na 1 % BDP javnih sredstev. Na ministrstvu ocenjujemo, da je tokratni dvig korak v pravo smer, kot rečeno, prvič v zgodovini te države smo pri čez 200 milijonov nominalnih sredstev za to dejavnost. Naslednji izziv, ki ga imamo pred sabo, pa je nov Zakon o razvojni in raziskovalni dejavnosti, kjer bi si jaz želel, da te deklarativne cilje tudi zakonsko opredelimo. In tu boste poslanci s svojimi glasovi seveda več kot dobrodošli oziroma zaželeni, da nam pomagate, da normativno in zakonsko to zadevo uredimo tudi v zvezi z zagotavljanjem stabilnosti financiranja.  Kar se vrtcev tiče. Imamo visoko vključenost, tu so sredstva, ki jih imamo na teh stroškovnih mestih v skladu z realizacijo in predvidenimi plani.  Gospod Mahnič je postavil več vprašanj v zvezi s športno infrastrukturo. Gospod Mahnič, kot sami veste, poleg sredstev, ki jih imamo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se za glavno športno infrastrukturo iz javnih virov lahko zagotavljajo tudi sredstva iz fundacije za šport; če se ne motim, bo v letu 2019 8 milijonov evrov namenjenih za ta sredstva. Bi pa opozoril, da po dolgih letih varčevanja in zategovanja pasu vseh investicijskih vlaganj pač s tem proračunom vseh sredstev, ki jih nismo skozi leta zagotovili kot družba in kot država, se s tem rebalansom seveda ne rešuje in se tudi ne pretvarjamo, da bi se sploh pri vlaganju v infrastrukturo to lahko rešilo. Bi pa povedal, da teh 3,3 milijona evrov so približno številke vlaganja v športno infrastrukturo, kot so bila v preteklih letih, tudi kakšnih deset ali pa petnajst let nazaj. Se pravi, tu smo v bistvu znotraj sredstev, ki so bila pod različnimi vladami in različnimi ministri, ne samo socialdemokratskimi, in se pač tu nekih večjih sredstev še ni zagotovilo.  Kar se tiče 1 % BDP za znanost, glede vašega vprašanja. To je nekaj, kar upamo, da bomo lahko dosegli znotraj fiskalnega okvira in sredstva, ki so na voljo v republiškem proračunu, znotraj koalicijskih dogovorov in zakonodaje ter sprejemanja proračunov, ki jih sprejemate poslanke in poslanci. Je pa na nas na ministrstvu, da poleg tega dviga, ki je v tem rebalansu, zagotovimo tudi prenovo zakonodaje, to, kot rečeno, lahko pričakujete v kratkem. Hkrati pa tudi naši strateški načrti na tem področju, tako razvojno-inovacijska strategija kot nacionalni program razvoja visokega šolstva, se tukaj niža.  Vprašanje glede delovanja Urada za mladino. Nekaj je sredstev na programih za mlade, ki jih imamo v letošnjem proračunu. Kot rečeno, UVSM v zadnjih obdobjih izvaja dvoletne razpise in letos smo na koncu dvoletnega razpisa, se pravi, sredstva za 2019 so z razpisom že bila podeljena skupaj s sredstvi za 2018. Se pa dodatno 800 tisoč evrov namenja tudi kohezijskih sredstev za delovanje Urada za mladino.  Kar se bega možganov tiče, je to tema, ki je meni sicer zelo ljuba, pa bom rekel takole, to je čezsektorska tema, ni to problematika samo našega ministrstva, je pa tudi problematika našega ministrstva. In upam si trditi, da smo tudi z dvigom plač, recimo, za raziskovalce in univerzitetni kader nekaj naredili proti begu možganov. Nekaj bomo tudi naredili s tem, ko bomo več možnosti za raziskovalce namenili lahko z več sredstvi. Vlaganje je že do sedaj v razvoj, delno bodo lahko svoje raziskovalne priložnosti iskali v Sloveniji. Več bo pa še treba narediti tudi na drugih sektorjih, ki pa seveda niso samo delo Ministrstva za izobraževanje; pa bom tu naredil piko. Kar se promocije tiče našega ministrstva, pa nimamo nobenih posebnih podatkov, da bi karkoli izvenstandardnega bilo s tem rebalansom proračuna, glede na to, kakor so finančni načrti ministrstva bili v preteklosti.  Upam, da nisem kakšnega vprašanja izpustil; če sem ga, se opravičujem in bi prosil za… / oglašanje v ozadju/
Hvala državnemu sekretarju. / oglašanje v ozadju/ Prosim? / oglašanje v ozadju/ Kot razprava ali kaj? / oglašanje v ozadju/ Potem morate počakati, da pridete na vrsto, drugi so še prijavljeni. / oglašanje v ozadju/ V redu, ja, to je razprava, ja. Naslednja prijavljena k besedi je gospa Lidija Divjak Mirnik.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Bom skušala biti zelo kratka.  (nadaljevanje) Prvič, veseli me, da imamo več sredstev na celotnem področju, pa ne bom vsega tega naštevala. Ko bomo dali pod streho Zakon o raziskovalni dejavnosti in se končno zmenili, kaj je javna služba v Zakonu o visokem šolstvu, bom pa še bolj vesela. Tako da tukaj, kar se mene tiče, imate vso mojo podporo, gospod državni sekretar. To je bilo za uvod.  Zdaj pa drugič, na kar bi se želela osredotočiti. In sicer na to, da imamo tudi v Sloveniji zelo kvalitetne vrtce. O tem lahko v zadnjem času berete tudi v časopisju, namreč, tako opevana Avstrija nam ne seže do kolen, pa ne bom o tem dalje govorila. Skratka, v Sloveniji imamo marsikaj dobrega, pa to zelo velikokrat pozabljamo in samo jamramo.  Tretjič, v tem rebalansu imamo tudi kar nekaj denarja za študentske domove, kar me veseli, ker, kot veste, se v zadnjih kar nekaj letih na področju študentskih domov, razen v Mariboru, ni kaj veliko dogajalo, pa nekaj malega na Primorskem. Tako bo tudi v te zadeve treba zagristi. In me veseli, da se aktualno vodstvo na ministrstvu tega zaveda. Opozorila bi samo še na dve zadevi, na kateri se pa velikokrat pozablja. To je tistih 5.500 študentov, ki so vpisani na visoke šole, in bi bilo res dobro, da bi po vseh teh letih imeli enake možnosti tudi bivanja v študentskih domovih, kot jih imajo ostali študentje. To je še ena zadeva, ki jo bo treba rešiti, gospod državni sekretar. Pa še ena zadeva, ki se nam ob tem dogaja ali pa pri tem. Imamo kar nekaj javnih dijaških domov v Sloveniji, ki so precej prazni, tudi na račun tega, ker sofinanciramo prevoze zasebnikom, ki pač vozijo te študente, predvsem dijake do šol. Tu je taka mala anomalija, na katero opozarjam, pa bi bilo dobro, da se mogoče v bodoče na to pazi in se naredi nek red. Namreč, država je ustanovila dijaške domove, jih sofinancira, jih je zgradila, jih vzdržuje, obenem so ti, ne vsi, kar nekaj pa jih je, ki so prazni ali pa napol prazni, obenem pa plačuje zasebnikom za prevoze, da dijake vozijo od doma do šole. Tako da to je ena stvar, na katero opozarjam.  Hvala lepa. Drugače bom pa seveda podprla predlog rebalansa.
Hvala lepa, kolegica Divjak Mirnik. Za postavitev vprašanja oziroma za razpravo je na vrsti gospa Ljudmila Novak.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Najprej se opravičujem, če bom kakšno vprašanje ponovila; vmes sem imela nujni sestanek, ki sem ga vodila, zato sem bila odsotna nekaj časa.  Imam nekaj vprašanj. Vemo, da odločba Ustavnega sodišča glede financiranja javnega programa v zasebnih šolah še ni uresničena. Glede na to, da se rešitve pripravljajo, sprašujem, ali so ta sredstva kje načrtovana. Ker sama se pač bojim, da bo prihodnji zakon tako pripravljen, da bo teh sredstev še manj, ne pa več. Pa sprašujem, ali so kje predvidena.  Nadalje, raziskovalni programi in projekti, je sicer več sredstev, ampak po pogovoru z raziskovalci mi je postalo jasno, da pravzaprav teh sredstev je nekaj več, ampak bodo v glavnem šla za plače, medtem ko za samo infrastrukturo in za projekte pa ne bo veliko denarja ostalo.  Enako so povedali tudi župani oziroma županje, ki smo jih prejšnji teden gostili - Klub parlamentark jih je gostil v parlamentu -, ki pa pravijo, da bodo s povečano povprečnino v bistvu imeli sedaj, ker bodo morali tudi ta plačna nesorazmerja izpolniti oziroma denar za to nameniti, bodo imeli pravzaprav manj denarja kot prej. Zato tudi vprašanja, ki prihajajo s strani občin, ali bo na razpolago tudi kaj denarja za investicije v vrtce, ker ponekod je sicer ta problem že rešen, ponekod pa ta problem še vedno ni rešen in v zadnjih letih je bilo tega denarja malo ali skoraj nič, ali so sredstva tudi za te namene predvidena. No, in rekli ste, da se bomo bližali proti 1 % za raziskave in razvoj. Kot sem že prej dejala, raziskovalci izpostavljajo,   da gre za plače in za te materialne stroške večino tega novega denarja, med tem, ko za raziskave pa pravzaprav ne bo dovolj denarja, tako da še vedno na tem področju ni dovolj storjenega, vemo pa, da v današnjem času, ko se svet tako hitro spreminja, globalizira, ko moramo tekmovati v tej tekmi za nova znanja, ki potem omogočajo tudi boljša delovna mesta, rast gospodarstva, itn., da je še kako pomembno in potrebno vlagati v raziskave in razvoj.  Hvala.
Hvala lepa gospa Novak.  K besedi se je spet prijavil kolega Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo predsedujoči.  Uvodoma opomnik. Zastavil sem dve vprašanji. Prva je, Ministrstvo za izobraževanje, podpira dvig za dodatnih 25 milijonov evrov na postavkah razvoja in raziskav. In drugo vprašanje. Kaj je s tem 1,2 milijona evrov kratenju predšolske vzgoje? Pa vam bom še enkrat očrtal potrebo s katero se soočamo na temu področju. Operiramo z nominalnim dvigom, ki naj bi se že zgodil in to naj bi bilo pa to kako, nikakor ne bi se podprlo raziskovanje z dvigom 24,4 milijonov evrov. Zdaj pa pojdimo trančirati to številko. Realizacija področja v letu 2018 je znašala 166 milijonov evrov. Proračun, osnovni proračun katerega zdaj delamo rebalans, je znašal 161 milijonov. Se pravi, kar na enkrat ta nominalni dvig pade iz 24,4 milijona evrov na 19,4 milijona evrov. Potem moramo od tega zneska odšteti še dvig plač, ki je posledica stavkovnega sporazuma in vsega tega kar je stavkovni sporazum zagotovil, OK, stvar oziroma to, da so šle plače javnim uslužbencem gor. Dejansko pa to tudi pomeni, da od postavke za raziskovanje ostane bore malo, na konec dneva samo še precej piškavi oreščki. In če dodatnih sredstev tukaj ne bomo zagotovili, bodo vodje raziskovalnih programov pa projektov, sredstva prisiljeni preusmerjati iz delov, ki so namenjeni materialnim stroškom in amortizaciji, kar bo seveda še naprej vedlo v padanje kakovosti in učinkovitosti raziskovalnega dela. Financiranje raziskovalnih projektov je potrebno dvigniti, vendarle gre za najpomembnejši vir financiranja mladih raziskovalcev in glavni vir financiranja raziskovalnega dela. Prej ste nekateri zastavili vprašanje o begu možganov. Evo, tukaj imate odgovor. Imamo briljantne mlade ljudi, kvalificirane, družba je vložila v njihovo izobraževanje, ampak na koncu pa tega njihovega potenciala ne zna realizirati in tvorno usmeriti zaradi tega, ker škrtari na znanosti in izobraževanju in posledično ti ljudje zbežijo čez mejo s trebuhom za kruhom, kam drugam kjer so se z raziskovalno, razvojno krizo morda malo bolj smotrno soočili in področju dejansko povečali sredstva namesto, da so ga stradali, tako kot pri nas, ali pa, da mu namenjajo zgolj nominalne drobtinice v dvigu resornih sredstev.  ARRS za razpis projektov nameni 12 milijonov evrov, potem se pa ta tortica naprej še deli na zelo drobne, da ne rečem grenke kose. Najprej področno, naravoslovno-tehnično, medicinsko, družboslovno, na koncu pridemo do tega, da imamo en kup področij, raziskovalnih področij kjer poteka eden, dva raziskovalna projekta in to seveda ni dovolj, to niso, že čisto kvantitativno, to niso statistike, ki bi lahko pripeljale v kakršenkoli razvojni preboj in gnalo področja naprej, posledično pa bi ugodne eksternalije občutili tudi drugi sektorji družbe, vključno z gospodarstvom.  Ponovno navajam statistiko. Leta 2018, razpis na projekte je prišlo 878 prijav, financirano je bilo pa samo 184 prijav. In najmanj kar je treba tukaj narediti, je podvojiti obseg projektov, ki se lahko financirajo, temu primerno seveda podvojiti obseg sredstev.  Potem so tukaj še investicijski stroški. Ponovno bom reinteriral statistiko, ki sem jo navedel v eni izmed prejšnjih svojih razprav. ARRS na to temo celo dvoletno obdobje 2018-2020, borih 6 milijonov evrov. S tem lahko na prste ene roke aparature, ali pa na prste dveh rok aparatov kupiš, pa še tako zgolj in samo, če konkretna raziskovalna inštitucija nekje načara, dobesedno načara 50 % sredstev s katerimi potrebuje sofinancirati tako investicijo, ker država v celoti tega ne krije, pa bi morala to v celoti kriti, ne samo, da bi bila višja postavka, še v celoti bi morale biti te investicije financirane. In to področje je potrebno okrepiti za dodatnih 25 milijonov evrov, tako kot opozarja shod za znanost. In moje vprašanje predstavnikom Ministrstva za izobraževanje je, ali podpirajo tak dvig sredstev na navedenih postavkah. Glede na to, da je to ministrstvo v rokah socialnih demokratov in da se je njihov poslanec zelo apologetsko tukaj oglasil, čeprav jih nihče, predstavnikom ministrstva zares ni napadel, se moram odzvati tudi na nekatere trditve, ki jih interpretiram kot delno kot koalicijske trditve oziroma kot pozicije predstavnikov Vlade iz Ministrstva za izobraževanje, in sicer za začetek, da v obstoječih proračunskih okvirih ni več mogoč dvig sredstev, in da se je naredilo kar se lahko naredi. To je taka svetovna neumnost, oprostite, da več težko izmislim. Mi smo sredi konjunkture oziroma je celo, smo na temu, da se ta konjunktura počasi na dol obrača, bi pa zatrjujete, da ni 25 milijonov s katerimi bi lahko dvignili sredstva za znanost in raziskovanje. Vam bom navedel samo tri vire dodatnih prihodkov v proračun, s katerimi lahko okrepimo smiselne investicije na področju raziskovanja. Prvo področje so pač davki. Davki v tej državi so nepošteni za delavsko večino prebivalstva, so pa izjemno izjemno ugodno pisani na kožo kapitala. Tukaj je treba dvigniti obdavčitev kapitala in določiti minimalno stopnjo obdavčitve, ne pa, da se posamezni kapitalisti ližejo ven iz pravičnega plačevanja davkov s takšnimi in drugačnimi olajšavami. Tukaj smo globoko na temu področju pod povprečjem Evropske unije. Potem ne govorimo o socializmu, govorimo samo nekoliko bolj razumen menedžment do kapitalizma. Dalje. Eden dodaten prihodkovni vir bi lahko bil na področju Banke Slovenije, ki je verjetno namerno ta postal prihodkovna postavka v proračunu podhranjeno zapisana. Mi žal tega ne moremo kot poslanci in kot stranke v parlamentu amandmirati. Banka Slovenija ima za 17 milijard evrov plazmaja, prihodek ki je pa tukaj napisan, je pa 16 milijonov evrov. Mislim, ta postavka je vsak desetkrat prenizka. In kot tretji najverjetnejši dodatni vir prihodka je pa že sama strategija priprave proračuna, ki izhaja iz 3 % BDP presežka, ki naj ga proračun ustvari. Politika uravnoteženega proračuna, / nerazumljivo/ proračunskih presežkov je tekom zadnje krize pogrnila, je popolnoma odpovedala na vseh mogočih koncih in krajih, zaradi izpada državne porabe, se je še dodatno zaustavljalo gospodarsko kolesje, posledično so padli prihodki v državni proračun, opadli so prihodki v blagajni in namesto nekega poizkusa tega, da splezamo nazaj v konjunkturo, da splezamo ven iz krize, smo dobili politiko pospeševanja recesijske spirale. In noben proračunski presežek ne bo preprečil ali pa zares omilil kakršnekoli kapitalistične krize, ki zmeraj kuka izza vogala. To lahko storijo samo predhodne smiselne investicije v tehnološko in razvojno prodornost. Od infrastrukture, konec koncev tudi to prispeva, pa do tega, da se slovensko gospodarstvo izkoplje iz svoje periferne podrejene funkcije, v kateri sicer določena vrednost nastaja, ampak ta vrednost odteka in se realizira v zahodnih koncernih in zahodnih centrih moči. To so samo na strani prihodkov trije potencialni zelo mogočni viri iz katerih ne dobimo samo 25 milijonov evrov ven, ampak še ohoho več sredstev pred 25 krat 10 milijonov evrov ali pa še kaj več. Navsezadnje imamo pa tudi kar nekaj nerazumnih odhodkov, zlasti prednjačijo investicije nabave bojnega materiala na Ministrstvu za obrambo. Pazite, ne govorim o škornjih za vojake, govorim o oklepnikih, nabavah oklepnikov v višini 20 milijonov evrov sedaj plus še dvakrat po 6 milijonov evrov naslednjih letih. To je oklepnikov, ki so narejeni za to, da se vozijo po Afganistanu, po slovenskih gorskih cestah pa ne morejo, da ne omenimo cele zgodbe, ki nabavo teh oklepnikov spremlja. Pa izrazit dvig sredstev za nabavo takšne in drugačne municije. Tako, da že samo na strani odhodkov lahko najdemo več kot dovolj virov s katerimi, četudi zanemarimo potencialne vire prihodkov, ki se jih Vlada ni odločila mobilizirati, že znotraj obstoječih prihodkov in odhodkov lahko najdemo dodatna sredstva s katerimi začnemo razreševati krizo znanosti in raziskovanja. Ker tukaj kriza je in tukaj kriza vztraja. Teh dodatnih 25 milijonov na temu področju nujno potrebujemo. Navsezadnje tudi zato, da sledimo zavezam iz koalicijske pogodbe. Ker oprostite, ni dovolj reči, ja tukaj smo dali nekaj več denarja in zdaj bomo na ta način dosegli zaveze iz koalicijske pogodbe 1 odstotka GDP iz javnih sredstev, da mora iti v znanost in raziskovanje. Ja, pač ne. ti dvigi morajo proti z nekim jasnim tempom, ki lahko po zastavljeni časovnici v štiriletnem roku dosežejo te odstotke. In če ne damo na te postavke dodatnih 25 milijonov evrov, tega cilja evidentno ne bomo dosegli. Pa to že na predpostavki, da nas čaka konjunktura še nekaj let, kar je zelo neverjetna predpostavka. Zelo kmalu vas verjetno čaka naslednja recesija. Skratka, moji dve vprašanji, gospod državni sekretar, odgovore nanj nanju bi.
Hvala.  Zadnji prijavljen je kolega Željko Cigler. Izvolite.
Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi odbora za izobraževanje!  Mislim, da teze, mislim izjave, ki smo jih dobili tukaj kot odgovor na moje vprašanje glede izvajanja odločb o usmeritvi ne moremo sprejeti. Namreč odgovora, da se ustavne in zakonske, da je izvajanje, uresničevanje ustavnih in zakonskih pravic otrok s posebnimi potrebami odvisno od višine proračunskih sredstev, to je za mene popolnoma nesprejemljiv odgovor. Če sem narobe razumel, se opravičujem, rad bi samo to povedal, gre za hudo kršitev 57. člena Ustave Republike Slovenije kar se otrok tiče. Osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. 14. člen Ustave, pred zakonom smo enaki. Tisti, ki so otroci s posebnimi potrebami se jim na podlagi odločb o usmeritvi zagotovijo posebni pogoji izobraževanja. Tukaj gre za ta denar v katerem danes tukaj govorimo, za marginalna sredstva in sramotno je, da se v eni demokratični Sloveniji proračunska stabilnost pa financiranje različnih drugih stvari, ki so za mene manj potrebne, ne bom zdaj govoril katere, dogaja na račun kršitev pravic staršev in šol otrok s posebnimi potrebami, ki jih ti otroci obiskujejo. Hkrati pa imajo tudi ti otroci s posebnimi potrebami, ki nimajo zagotovljenih spremljevalcev, pa bi jim ministrstvo moralo, tudi sošolce, ki so jim tudi kršene pravice do normalnega izobraževanja. Če se tega ne da na ministrstvu razumeti, že prejšnjim niso morali, ne vem kam smo zdajle prišli. In postavili bomo amandma, da je treba zakonske pravice otrok uresničevati še posebej, če so jasno navedene v odločbah o usmeritvi. Jaz osebno sem se na lokalni skupnosti od leta 2014 trudil na tej zadevi in zadeve padajo skozi te besede v prazno. To je nekaj sramotnega. Dali smo tudi varuhinji pobudo na najstrožjo zadevo ustavni spora na Ustavnem sodišču se zadeva razreši, vendar jaz ne razumem zakaj se to ne more rešiti. In pričakujem odgovor ministrstva, odločbe, pa ko je minister obljubil na zaslišanju, odločbe o usmeritvi, teh 408., kot sem zdaj povedal, kar je podatek Ministrstva za šolstvo, se bodo začele v najkrajšem času uresničevati že v celoti.  Pa še tole, ko sem jaz vprašal glede tega koliko otrok se ne more udeleževati po šolah po Sloveniji, osnovnih šol v naravi zaradi socialnih razlogov. Vem, da gre za osebne podatke, ampak neki agregatni podatki se pa, oprostite, dajo dobiti. In na tej podlagi se potem reagira in takšnim šolam pač na drugačen način pomaga.  Hvala lepa.
Hvala kolega Cigler.  Zadnji prijavljeni je kolega Marko Bandelli. Izvolite.
Hvala za besedo predsednik. Saj bo zelo kratek, samo da povem svoje misli. Tukaj sem slišal ogromno dobrih zadev, rešitev, predlogov, ampak verjetno marsikdo od tistih, ki je govoril pred mano se ne zaveda ali pa ni nikoli delal v določenih situacijah, tako da ne more niti razumeti kaj so resnične potrebe ali pa kakšna so dejstva.  Jaz pozdravljam to zadevo, saj glejte, tako kot je rekel kolega tukaj, da smo v dobi debelih krav – smo v tem trenutku, en vem še koliko časa bomo. Apetiti so ogromni, apetiti so ogromni z vseh strani in takoj, ko vidimo dva denarja več v državni blagajni, pa vsi bi radi imeli več takoj. Kolega na koncu, ki je govoril o vrtcu, da občine žal investirajo v infrastrukturo, namesto v vrtec – mislim, se opravičujem, ampak en dan se bomo na štiri oči pogovorili, kakšni so stroški občin in kakšni bodo nastali stroški občin, tako kot se strinjam z gospo od SDS – kakšne bodo posledice tudi s tem, da smo mi povišali eden, dva ali pa tri razrede plačilne javnim uslužbencem. Na srečo njihovo in tudi sem zadovoljen za to, ampak verjetno niso bile vkalkulirane vse posledice, kar to povleče za sabo. Vedeti morate, da vrtci so povsem financirani s strani, vsaj v glavnem občin. Zaposleni, zaposleni so na plečih občin, za razliko od tistih, ki so pa v osnovnih in srednjih šolah. To se pravi, da smo mi povečali – jaz vam dam samo primer v moji občini bivši, kjer sem bil župan, 172 zaposlenih v vrtcu, zaposlenih – kakšno breme bo to za občino? Edina sredstva, ki jih bodo morali koristiti so razvojna sredstva. Občine bodo lahko plačevali, da bodo lahko pokrivali plače, ki so bile, ki so predvidene. Veste, zelo lepo je to, zelo lepo. Povišamo plače, ampak od kje bomo to dali? Koliko je bilo govora okoli občin? Od kje sredstva občin? Veste, niso plače samo to, ampak so tudi različni drugi zavodi, ki so pod okrilji občin, tako da jaz vidim tukaj velik problem, ki ga bomo verjetno obravnavali drugje, ne pa zdaj. Jaz sem hotel kolega, mislim državnega sekretarja vprašati eno zadevo tukaj, ker sem poiskal po vsej dokumentaciji, ampak nisem dobil. Kolega Kordiš tu pravi, da je še vedno premalo denarja za znanost in informacijsko ali pa za informacije ali pa razvoj in za raziskave in na splošno. Vidim pa, da je tukaj, če jaz ne zgrešim, je 22 milijonov ali pa 24 milijonov več. Je tako?
No, sedaj pa tukaj vidim jaz en opomnik, ki je bil pripravljen tu. Sofinanciranje devetih raziskovalno-razvojnih programov. Ali to spada v to ali ne? Ker nisem zasledil postavke. Ta postavka je 0501 se mi zdi, ampak jaz te postavke nisem dobil v vaši obrazložitvi, tako da če mi lahko poveste, če so ti projekti in kateri projekti – ni treba zdaj to, tudi, če mi pošljete, noben problem. Samo, da vidim kateri so ti veliki projekti, če so vredni 24 milijonov, more biti to pomembna zadeva. Kar me je še nekaj drugega zanimalo, tukaj sem videl osnovno šolstvo. Tu je izvajanje osnovnošolskih programov – 60 milijonov več je tu zahteva. Potem pa preberem tukaj na programu, na podprogramu 190301 Izvajanje osnovnošolskih programov, pa kar vidim, da piše, piše samo nekaj o obnovi izgradenj, o izgradnji sofinanciranja, katerih so obnove in tukaj le, kje so tu programi? Ne razumem, zakaj je na tej postavki več pisano o rekonstrukciji objektov, kot pa o programih izvajanja osnovnošolskih programov. Če lahko samo obrazložite to zadevo, drugače pa jaz mislim, da bomo to potrdili, to je zadeva, ki je v redu.  (nadaljevanje) Ne morem mimo tega, spoštovani kolega, da povem, da podjetja, ki koristijo olajšave, ker grejo za investicije, za raziskave in razvoj v podjetjih – tam gre, zato imajo(?) tudi olajšave. Pa, če oni ne bi investirali v te programe, pa tudi razvoja ne bi bilo v določenih podjetjih, tako da je… tukaj bi lahko še malo diskutirali o tem, kaj pomeni, zakaj obdavčiti več na ta ali na drugačen način.  Kar se pa tiče šolanja. Morate vedeti, da občine krijejo stroške vsem in prevoze za otroke s posebnimi zahtevami – občine krijejo, tako da… Se pa strinjam, da je premalo sredstev za vse to, tako da to vem, tudi ena postavka kar zelo močna. / Nerazumljivo/. Nič, tisti dve vprašanji sem jaz dal bolj, če mi lahko odgovorite. Hvala lepa predsednik.
Hvala kolega Bandelli. Prosim?
Replika.
Replika gospod Kordiš.
Lepa hvala.   Nedvomno nekatera podjetja javna sredstva uporabljajo za popolnoma legitimne raziskave, ki dejansko doprinašajo k razvoju, ampak hkrati imamo pa en kup koriščenja javnih sredstev v zasebnemu sektorju, pod postavko razvoja in raziskav, ki so »čuri muri«, ki niso ne zares raziskave in ne zares razvoj. Tega pa niti znotraj kapitalističnega razvojnega vidika ne moreš legitimirati, tudi če postavimo za hip ob stran dejstvo, da je že to, da tukaj zasebna podjetja, ki izplačujejo zasebne dobičke, dobivajo na lepe oči javna sredstva – nepovratna. Pa vprašajte običajnega delavca, če on dobi od države nepovratna sredstva kar tako na lepe oči, ali pa če jih ne, ker ne prihaja iz vrst privilegiranega kapitalističnega razreda.  Tako da na tem področju, se ne pogovarjamo samo finančnih postavkah, ampak se pogovarjamo tudi o mehanizmih, ki so tvorni tako za razvoj, kot za blaginjo velike večine državljank in državljanov in te mehanizmi zreducirani zgolj na subvencioniranje privatnikov v njihovih dobičkih, zagotovo niso. Tukaj je treba narediti več in je treba narediti boljše.
Gospod državni sekretar, dam vam besedo, da odgovorite na zastavljena vprašanja.
Jernej Štromajer
Hvala lepa. Bom šel po vrsti, tako kot so poslanci razpravljali. Gospa Lidija Divjak Mirnik, zakonodaja – se strinjam z vami, tudi sam bom veliko bolj vesel, ko bo ZDDV in pa novela ZVIZ pod streho tako znotraj ureditve znanstveno-raziskovalne dejavnosti kot uresničitve ustavne odločbe v zvezi z javno službo. Kar se bivanja v študentskih domovih tiče, kot veste smo nekaj časa imeli dovolj postelj, zdaj razmerje na trgu nepremičnin je takšno kakršno je so in je zdaj večji naval v študentske domove, sploh v Ljubljani in na Obali. V preteklih letih se nekaj pospešeno investiralo v teh dveh delih ni, sami boste znali povedati, da v Mariboru smo to, ste to uspeli na srečo urediti. Kar se dijaških domov tiče, pa mi kolegi zagotavljajo, da je v bistvu število bivajočih v dijaških domovih dokaj stalno, okoli 6 % in se ni spreminjalo glede na subvencioniranost prevozov, teh vozačev – se pravi ta podatek naj ne bi bil nekaj hudo v korelaciji.  Gospa Ljudmila Novak, vas je zanimalo, kako je s sredstvi v zvezi Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Na to sem že odgovoril, medtem ko vas žal ni bilo, ampak saj ni nobenega problema. Znotraj proračunskih postavk, ki so za osnovne šole, je zagotovljeno dovolj sredstev za izvajanje zakonskih obveznosti, če bi prišlo do kakršnekoli spremembe zakonodaje oziroma spremembe zakonodaje, do katere bo prišlo, se bodo lahko ustrezno sredstva znotraj te vreče tako ali drugače prerazporedila. Sredstva za plače v znanosti, to se delno navezuje tudi posledično na vprašanje gospoda Kordiša, ker sta oba podobno vprašala. 3 milijone, 3 milijone evrov je ocenjena vrednost dviga plač v sektorju za znanost, ostalih 20 milijonov pa je t.i. svežega denarja za projekte in aktivnosti, ki jih izvajajo. 3 milijone pa res / nerazumljivo/. Saj, če si boste recimo pogledali dejavnost srednjega šolstva, kjer urejamo plače, gre gor za 12 milijonov, pa vsi vemo, da imamo v tej državi veliko več srednješolskih učiteljev in profesorjev, kot imamo recimo raziskovalcev v javnih raziskovalnih organizacijah. In potem gremo naprej k investiciji v vrtce. Kot rečeno, zadnji takšen razpis za sofinanciranje investicij, po moji / nerazumljivo/ je bil leta 2011. Škoda, ki jo je varčevalna politika, zategovanje pasu v zadnjih letih naredila, je takšna kakršna je.  S tem rebalansom proračuna nismo uspeli zagotoviti sredstev za sofinanciranje investicij(?) vrtca, ki pa so naloga ustanoviteljev, to je pa lokalne samouprave. Še kaj? To je to. Če sem kaj pozabil, me boste spomnili. Tovariš Kordiš, prvo vprašanje, ali podpiramo dvig sredstev za raziskavo in razvoj? Saj tudi predlagamo dvig za raziskavo in razvoj. Vem, boste vprašali, ali govorimo o dodatnih 25 milijonih. Kot rečeno, koalicija se je zavezala, da doseže cilj 1 % BDP. To bomo poskušali tudi urediti sistemski, na ravni, na podlagi zakonodaje, ki bo v kratkem in verjamem, da bomo takrat vsi skupaj govorili enako in upam, da bomo pri tem uspešni. Bi pa na eno drugo zadevo opozoril, in sicer, ko govorimo o dodatnih 24 milijonih, govorimo o integralnih sredstvih, kar pa niso vsa sredstva, ki jih bomo na našem ministrstvu namenili za znanost v tem proračunskem letu in sicer, se bo za znanost in informacijsko(?) družbo za znanstveno raziskovalno dejavnost(?) se bo, glede na rebalans, namenila 61 milijonov evrov. 61 milijonov evrov evropskih sredstev se bo dodatno namenilo še tudi za znanstveno raziskovalno dejavnost glede na realizacijo 14,8 milijona evra. Se pravi govorimo še o dodatnih 46 milijonih evrih za znanstveno raziskovalno dejavnost, ki je v preteklem letu na tem področju ni bilo - je pa res, da niso to integralna sredstva, da se(?) je to dodatni denar za sektor, za znanstveno raziskovalno dejavnost - je pa to evropski denar in bom tukaj, ker vem da bo kolega Bandellija kasneje zanimalo, pa bom, če dovolite, kar hkrati odgovoril, čemu se bodo ta evropska kohezijska sredstva dodatno namenila in bodo usmerjena v okrepitev(?) raziskovalne infrastrukture, na kar ste opozorili, spodbujanje naložb javno raziskovalnih organizacij in podjetij v raziskave(?) in razvoj ter centre odličnosti. Namen financiranja teh področij je predvsem izboljšanje mednarodne konkurenčnosti in odličnosti naših raziskav, boljša izraba in razvoj raziskovalne infrastrukture, izboljšanje raziskovalnih kapacitet, spodbujanje izvajanje raziskovalnih programov, financiranje raziskovalcev na začetku kariere in učinkovito vključevanje v mednarodne raziskovalne programe, vključno z evropskim programom Obzorje 2020. Posledično bo prišlo do večjega izkoristka izrabe raziskovalnega potenciala raziskovalcev in njihove mednarodne mobilnosti ter mobilnosti med akademsko in podjetniško sfero. Večja bo tudi povezanost področij znanosti, kulture, kreativnih industrij ter gospodarstva. Se pravi, povečujemo tako integralna sredstva za znanost kot tudi evropska sredstva za znanost.  Gospod Bandelli je še spraševal, kaj točno, se pravi, raziskovalni projekti, financiranje raziskovalcev na začetku kariere tudi raziskovalna infrastruktura, sofinanciranje za evropska sredstva Obzorje 2020, kjer sicer so evropska sredstva, ampak s tem, ko mi sofinanciramo, imamo ta potencial, da se še pridobiva dodatna sredstva pri / nerazumljivo/ tehnologiji in tako dalje. Če še rabi kdo kakšno dodatno pojasnilo, sem seveda na voljo. Kar se pa predšolske vzgoje tiče, tega vključevanja vključenosti otrok v predšolsko vzgojo, bi opozoril, da se brezplačni vrtci za otroke, ki že imajo v vrtcu hkrati več otrok, povečujejo sredstva, za 680 tisoč evrov. Se pa kot smo ugotovili, ni / nerazumljivo/ investicij, zato tukaj prihaja do nekaj, pregled glede na realizacijo v preteklih letih in se tukaj v bistvu zadevo / nerazumljivo/ na nižja sredstva, ker pač sredstev ni dovolj, da bi lahko izvedli razpis. Kar se pa krajšega programa tiče, pa je to ocena, ki je bila pripravljena glede na novo spremenjeno zakonsko obveznost in če pač bo zakonska obveznost narekovala, da bomo glede tega zagotovili dodatna sredstva, jih bomo zagotovili. Poslancu Ciglerju se moram prvo opravičit, če sem se narobe izrazil. / nerazumljivo/, če je šlo, je šlo za lapsus in se iskreno opravičujem. Daleč nisem hotel reči, da bomo »šparali« na otrocih(?), ravno obratno, teza je bila, da ne glede na višino sredstev v proračunu bomo zagotovili sredstva za izvajanje zakonskih obveznosti. Zdaj, če sem obratno rekel, se iskreno opravičujem. Niti približno nisem hotel reči, da bomo, tukaj, tega niti pod razno, tam kjer so zakonske obveznosti, kjer so izdane odločbe, se mora najti denar, ne glede na proračun, da jih bomo(?) našli s prerazporeditvami, kako drugače, tam, kjer je zakonska podlaga, zato moramo to narediti. Glede agregatnih podatkov – mi jih pač po zagotovilu(?) nimamo, bomo pa to vzeli na znanje in uredili. Gospod Bandelli, vi ste pa spraševali glede izvajanja osnovnošolskih programov. Kot rečeno, za dejavnost osnovnega šolstva se povečujejo sredstva glede na sprejet finančni načrt za 60 milijonov evrov. S tem se / nerazumljivo/ zakonske obveznosti, ki jih imamo na tem področju oziroma dogovori z sindikati javnega sektorja(?). Če sem kakšen odgovor zgrešil, se vnaprej opravičujem in prosim za »follow-up«.
Hvala, gospod državni sekretar. Naslednja za podvprašanje je prijavljena gospa Ljudmila Novak. Pred tem pa moram vprašati gospoda Kordiša, ali meni, da je njegova razprava napačno razumljena oziroma napačno interpretirana?
Da.
Imate repliko, dve minuti.
Hvala za besedo, predsedujoči. Morda sem bil premalo jasen v tem svojem vprašanju, čeprav dvomim.  (nadaljevanje) Najprej, ko sem zastavil vprašanje o dvigu za dodatnih 25 milijonov evrov na postavki raziskav in razvoja, ste gospod državni sekretar, Jernej Štromajer, moj kolega, obšli moje vprašanje oziroma ste ga »zataškali«, v drugo ste ga pa obšli, tako da, da naj »reiteriram« še v tretje, če, mislim, potreba po sredstvih na teh kontih obstaja. V javnost jo je učinkovito, na srečo, spravil tudi shod za znanost in če v Levici prinesemo za amandma, ki bo okrepil te postavke za 25 milijonov evrov in jih, recimo temu, spravil v primeren, štiri letni tempo, za to, da doseže cilje iz koalicijske pogodbe, ali bi, boste tak amandma na Ministrstvu za izobraževanje podprli?
Hvala. Gospa Ljudmila Novak, podvprašanje, izvolite. LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Jaz imam podvprašanje v zvezi z investicijami v vrtce. Vemo, da občine, nekatere 100 % financirajo izgradnjo vrtcev, v preteklosti je pa država sofinancirala nekaterim 20 %, nekaterim 30 %, glede od razvitosti občine in potreb, ne vem kakšnih kazalcev še. Zdaj ste rekli, v rebalansu tega denarja ni mogoče zagotoviti, ali pa v prihodnosti načrtujete, da bo pa vendarle država še sofinancirala tudi delno izgradnjo vrtcev? Ker vemo, da na žalost občine ne dobijo dovolj denarja s temi povprečninami in potem enostavno ne morejo izvajati teh investicij, ker za redno delovanje gre toliko in toliko denarja. Hvala.
Hvala. Gospod državni sekretar, izvolite.
Jernej Štromajer
Ja, hvala za besedo. O amandmajih v sprejemanju rebalansa proračuna v Državnem zboru odločate poslanke in poslanci, ne posamezna ministrstva. Tovariš Kordiš, jaz vem, da vas zanima, ali bom zdaj teh 25 / nerazumljivo/, ne vem, če obstaja minister, ki bi rekel, da ima preveč denarja, ko sprejemamo(?) proračun. Ne verjamem, da obstaja minister. Mislim, da so, praktično, vsi resorji lahko brez težav, verjemite, argumentiramo, da z veseljem bi imeli več denarja za investicije, za znanost, za še številne druge aktivnosti, vendar znotraj limitov kot so bili določeni pri sprejemanju rebalansa proračuna, smo uspeli zagotoviti, po naši oceni, zadostno višino sredstev, za to, da naredimo preskok, kar se znanstvenoraziskovalne dejavnosti tiče. Prvič v zgodovini te države presegamo 200 milijonov. Ocenjujemo, da je to ustrezen dvig v tem obdobju. Prihajamo s prenovljeno zakonodajo na tem področju, kjer bomo lahko tudi tempo, kako bodo dosegli ta 1 % BDP zakonsko določili, ne samo na ravni resolucije, kjer ne dosegamo teh smernic, tako da, težko vam karkoli drugega rečem. Zdaj, ne verjamem, da se kakšno ministrstvo sicer brani dodatnega denarja. Gospa Ljudmila Novak, ali načrtujete sredstva – recimo, / nerazumljivo/ se ne branimo dodatnega denarja. Naš predlog je bil, da bi jim(?) zagotovili tudi v tem proračunu sredstva za sofinanciranje v investicije za vrtce, vendar glede na javnofinančne omejitve, ki so bile postavljene in omejitve znotraj proračuna, žal teh sredstev nismo mogli zagotoviti, ker, kot smo ugotovili, temu že nekaj let žal ni tako, da bi lahko to sofinancirali. Proračuni se sprejemajo(?) že kar nekaj let, kajne in pač tega sredstva do sedaj ni bilo. Vsega za(?) tem rebalansom proračuna ta država in tudi naše ministrstvo, vse zamujene priložnosti ne more z enim mahom odpraviti. Žal.
Hvala lepa.
Jernej Štromajer
Sem(?) že pozabil za prihodnosti – če smo si v letošnjem rebalansu proračuna za to prizadevali, verjemite, da si bomo tudi v naslednjem / nerazumljivo/ finančnem načrtu. Kot rečeno, proračun države pa na koncu sprejemate poslanke in poslance, ne posamezno(?) ministrstvo.
Hvala lepa, gospod državni sekretar. Zaključujem razpravo in, gospod Kordiš, izvolite.
Hvala za besedo. Zdaj, moram zaključit in poveznit mašno na svoje intervencije. Na tej točki mi je postalo popolnoma jasno, da iz strani predstavnikov Ministrstva za izobraževanje ne bom slišal glasnega ja. Tudi javno in znotraj parlamentarne dinamike bomo podprli amandma za 25 milijonov evrov, dodatnih na(?) znanosti in raziskovanje. Kar je bilo tisto, kar sem danes želel slišati, da bi bili vi zainteresirani za kaj takega, torej, nekaj konkretnega, nekaj oprijemljivega, s katerim nemara lahko delamo naprej. Kljub temu nas čaka še nekaj tednov te proračunske procedure in jaz upam, da je to nek ukrep, okrog katerega se lahko poslanke in poslanci pač uskladimo, ker jaz mislim, da je to, da nosi, da tak amandma in taka sprememba proračuna nosi s seboj univerzalno težo. To ni neka kaprica, ki bi si jo izmislili v Levici, zdaj pa dajmo to pa to, ampak je tak dvig raziskovanja, kot tistega, najbolj družbeno produktivnega sektorja, nekaj, pod kar se lahko vsi podpišemo in to, na tej seji, zdaj, vas javno vabim vse, pač prisotne, k tvornemu sodelovanju v tej smeri.
Hvala lepa. Gospod državni sekretar je prosil za besedo.
Jernej Štromajer
Bom zelo kratek.
Izvolite.
Jernej Štromajer
V veliki meri se z vami strinjam, zato smo tudi zagotovili najvišjo nominalno višino sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost v tej državi po krizi.
Hvala lepa. Zdaj pa zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino seznanil s Predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 iz svojega delovnega področja. S tem zaključujem obravnavo predloga proračuna. Pri obravnavi predloga proračuna na seji matičnega delovnega telesa, torej Odbora za finance, bo kot predstavnica našega odbora, sodelovala kolegica Mateja Udovč. Zaključujem tudi 7. nujno sejo odbora in vas lepo pozdravljam. Na svidenje.