Dober dan, lepo pozdravljeni. Jaz ugotavljam, da v tem trenutku, zdaj vidim, da se nam je pridružil član Svobode, tako da zdaj pa mislim, da smo sklepčni, tako da lahko začnemo z obravnavo Varuhovega poročila. Drugače bi bilo pa res malo neprijetno, če bi ravno ob tako pomembnem poročilu, kot je Varuhovo poročilo, kjer se seznanjamo s kršitvami človekovih pravic, da bi morali sejo prekiniti in jo nadaljevati kasneje, zaradi tega, ker pač nekaterih poslancev ni na tej seji.

Tako, da sedaj pričenjam 9. sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Lepo pozdravljam torej članice in člane komisije! Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani komisije: Aleksander Reberšek in Meira Hot. Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili pa sodelujejo: namesto Gašperja Ovnika je z nami Franc Props, ki ga lepo pozdravljam in pa namesto Dušana Stojanovića je z nami Alma Intihar, ki jo tudi lepo pozdravljam v naši družbi. Namesto Jožice Derganc je z nami gospa Tamara Kozlovič, ki jo tudi lepo pozdravljam in namesto gospoda Jurija Lepa je z nami gospa Mateja Čalušić, ki jo tudi lepo pozdravljam in ji želim dobro delo na Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 28. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2022 s poročilom Varuha človekovih pravic o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu h konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim nečloveškim ali poniževalnim kaznivim dejanjem, kaznim, se opravičujem, ali ravnanju za leto 2022.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik te točke je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Naj povem, da smo na sejo vabili gospoda Petra Svetino, Varuha človekovih pravic, ki ga lepo pozdravljam med nami, Državni svet Republike Slovenije, predsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki se nam je opravičil. So pa podali pisno poročilo. Gre za poročilo delovnega telesa, ki je varuhovo poročilo obravnaval kot zainteresirano delovno telo. Vabili smo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za notranje zadeve, Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za pravosodje, Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za finance ter Ministrstvo za infrastrukturo. Potem smo pa še vabili Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije ter zagovornika načela enakosti.

Opravičili so se nam Vrhovno sodišče Republike Slovenije, potem tudi predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Kot že rečeno, se nam je opravičil tudi predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, so pa podali pisno poročilo.

Prejeli ste naslednje gradivo: 28. redno letno poročilo varuha za leto 2022 s poročilom varuha o izvajanju nalog DPM v letu 2022 ter delovno gradivo Osnutek predloga priporočila z dne 14. 9. 2023, ki je bilo objavljeno s sklicem. Članice in člani komisije pa ste ga prejeli preko sistema Udis.

Po sklicu seje pa ste prejeli še skupno odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na 28. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2022 in tudi na poročilo varuha o izvajanju nalog DPM v letu 2022. Prejeli ste še skupno mnenje komisije Državnega sveta za državno ureditev in Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide k 28. rednemu letnemu poročilu varuha za leto 2022 s poročilom varuha o izvajanju nalog DPM v letu 2022.

Pričenjam torej z obravnavo te točke dnevnega reda.

In kot vedno seveda dajem najprej besedo varuhu človekovih pravic, gospodu Petru Svetini, da poda dopolnilno obrazložitev k rednemu letnemu poročilu in tudi poročilu DPM.

Ker pa vidim, res je, veliko vas je vabljenih na današnjo sejo, v kolikor boste ostali, ki sedite v ozadju, želeli imeti besedo, se dogovorite z nekom, ki sedi v ospredju, pa bomo zamenjali sedeže in tako, da boste lahko vsi podali svoja stališča k temu poročilu.

In sedaj dajem uvodno besedo najprej varuhu, varuh seveda bo podal malce bolj obširno obrazložitev, vse ostale pa prosim, da se omejite nekje od do pet minut glede poročila Varuha človekovih pravic, ker vas je res veliko. Izvolite, gospod Varuh, beseda je vaša.

Hvala lepa. Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani ostali prisotni! Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu in v imenu institucije Varuha človekovih pravic.

Danes predstavljam, kot je bilo rečeno, 28. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic in poročilo državnega preventivnega mehanizma za leto 2022.

Lansko leto je bilo prvo leto po dveh covidnih letih, ko se je zdelo, da se bo življenje vrnilo v običajne tirnice. Ponovno smo začeli sprejemati pobudnike na sedežu, spet smo opravljali terenske obiske in poslovali zunaj sedeža. Za zagotavljanje večje dostopnosti in prepoznavnosti institucije varuha za občane in občanke v okolju v katerem živijo, smo odprli 42 varuhovih kotičkov v različnih slovenskih občinah in to tudi intenzivno nadaljujemo. Kljub temu, da leto 2022 niso zaznamovali ukrepi za zajezitev pandemije, ki so močno posegli v naša življenja, pa je število obravnavanih zadev ostalo skoraj tako visoko kot pred covidnima letoma, ko je prišlo do tretjinskega povečanja števila pobud. V lanskem letu smo prejeli več kot 35 tisoč vhodnih dokumentov in ustvarili več kot 8 tisoč 500 izhodnih dokumentov. Obravnavali smo 5 tisoč 975 zadev, od tega na lastno pobudo 62 širših vprašanj in 27 pobud. Ugotovili smo 222 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih nepravilnosti. Največkrat smo ugotovili kršitve načela dobrega upravljanja, neupravičeno zavlačevanje postopkov, enakost pred zakonom. Da je Slovenija pravna in socialna država, pravice do socialne varnosti in pravic invalidov. Največ kršitev, 47, smo ponovno ugotovili s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sledijo upravne enote, Ministrstvo za zdravje, občine, Inšpektorat za okolje ter centri za socialno delo. Veliko pobud se je nanašalo na neodzivnost, pogosto pa tudi na aroganco javnih organov. Izpostavljam, da je nujno zavedanje, da imajo vsi javni organi pojasnilno dolžnost in morajo posameznicam in posameznikom odgovoriti v razumnem roku. V primeru Ministrstva za kulturo, na primer, smo obravnavali pobudo, kjer ministrstvo v zvezi z vlogo za pridobitev izjemne pokojnine na področju kulture ni odgovorilo od leta 2015, torej 7 let. Tudi nam so odgovorili šele, ko smo jim poslali urgenco. Tudi ministrstvo za zdravje in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pogosto ne odločata v predvidenih rokih. Kršitev dobrega upravljanja smo zaznali tudi na EKO skladu, kjer je predpisan rok za odločanje tri mesece, povprečen čas reševanja prispelih rok pa znaša okoli osem mesecev. Že med pandemijo sem opozarjal, da moramo kot družba ob koncu pandemije poskrbeti za izgradnjo vključujoče in solidarne družbe. Eden izmed takšnih izzivov je zagotovo, da na vse več področjih primanjkuje usposobljenega kadra, to pa pomembno vpliva na zmanjševanje kakovosti življenja posameznic in posameznikov ter lahko tudi na številne kršitve človekovih pravic. Pri svojem delu ugotavljamo, da primanjkuje vedno več zdravnikov, medicinskih sester in drugega zdravstvenega kadra. Pomanjkanja je vedno več in na vse več področjih specializacije, primanjkuje negovalnega osebja socialno varstvenih zavodov, učiteljev v šolah, pravosodnih policistov ter drugih kadrov v zaporih. V državi manjkajo inšpektorji na različnih področjih, kar omogoča nesankcionirano kršenje delovnopravne zakonodaje in okolijskih predpisov. Vlada mora nujno sprejeti aktivne ukrepe za zagotavljanje teh poklicev. Na številne takšne in tudi druge izzive opozarjam že od začetka svojega mandata, a številna naša priporočila že leta ostajajo neuresničena. Na podlagi svojih dejavnosti v preteklem letu dajemo 83 novih priporočil. Ta se nanašajo na dela različnih državnih organov, občin in nosilcev javnih pooblastil. Opozarjamo tudi na okrog sto neuresničenih preteklih priporočil, ki pa so še vedno aktualna. Vsako leto še vedno narašča število neizvršenih odločb Ustavnega sodišča. Konec leta 2022 je bilo neuresničenih tako imenovanih ugotovitvenih odločb Ustavnega sodišča že 28. Ponavljamo svoje lanskoletno priporočilo, da naj Vlada ustanovi mehanizem po vzoru mehanizma za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki bi nudil strokovno podporo odločevalcem. To priporočilo je v svojem poročilu o stanju vladavine prava v Sloveniji v letu 2023 posebej izpostavila tudi Evropska komisija. Ponovno smo se ukvarjali tudi s svobodo izražanja. Ponavljamo kritiko, da še vedno ni bila sprejeta novela zakona o medijih, ki bi določila tudi način varovanja javnega interesa glede uresničevanja določbe o prepovedi in širjenju sovraštva v medijih opozarjamo tudi na nedopustnost tako imenovanega medijskega sojenja. To je vprašanje, to je vnaprejšnje javne obsodbe posameznikov, o katerih se pristojna sodišča še niso izrekla s pravnomočno obsodbo. Zelo zaskrbljujoče je, da smo zaznali več nestrpnosti do starejših, pa tudi intersekcijsko diskriminacijo, do katere prihaja, ko govorimo o diskriminaciji na podlagi več osebnih okoliščin, na primer starejše ženske. Zagovarjamo medgeneracijsko solidarnost kot nujno za sožitje različnih generacij. Reševanje težav glede digitalne pismenosti starejših ne sme biti odvisno le od medgeneracijske pomoči. Država mora omogočiti načine, da bodo tudi starejšim samostojno dostopne vse javne storitve. Zaznavamo tudi, da je nad starejšimi v družbi veliko prikritega nasilja, v državi pa nimamo ustreznih preventivnih programov za preprečevanje nasilja. Ničelna toleranca do nasilja vedno in povsod ne sme biti le fraza, ampak obveza države, da na vseh ravneh hitro in ustrezno ukrepa. Obravnavali smo tudi zatrjevanje diskriminacije pri kreditiranju starejših. Banke so se sklicevale, da praksa odrekanja kreditov tako imenovanih prestarim osebam temelji na nekem aktu Banke Slovenije. Ugotovili smo, da tak akt pa ne obstaja. S tem področjem se intenzivno ukvarjamo tudi naprej. Na področju varstva pravic invalidov dajemo 25 novih priporočil. Neuresničena pa ostajajo številna pretekla priporočila. Ponavljam, neuresničeno priporočilo, da Vlada čim prej pripravi ustrezen predlog Državnemu zboru, da Republika Slovenija skladno z drugim odstavkom 33. člena Konvencije o pravicah invalidov končno le vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje varovanja in spremljanje te konvencije. Na to opozarjamo že 13 let. Veliko pozornost smo namenili dostopnosti grajenega okolja in storitev za invalide. Decembra lani smo predstavili posebno varuhovo poročilo o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane invalide, ki sem ga predstavil tudi v Državnem zboru. Ponovno smo opozorili tudi na dostopnost osnovnih in srednjih šol, sodišč in drugih objektov javnega prometa in infrastrukture, spletišč ter raznih storitev. Z namenom zagotavljanja dostopnosti grajenega okolja za vse dajemo vladi novo priporočilo, naj zagotovi sredstva za sofinanciranje izgradnje dvigal tudi v več nadstropjih, zgradbah in objektih v zasebni lasti, ki imajo manj kot pet nadstropij. Vladi predlagamo, da zagotovi pravne podlage in sredstva za subvencije po zgledu subvencij za energetsko sanacijo stavb. Posebej pa sem zaskrbljen nad izvajanjem osebne asistence. Nedopustno je, da ob nespremenjeni zakonski ureditvi izvedenci pravico do osebne asistence priznavajo v manjšem obsegu kot prej. Poudarjam, da je poseg v pridobljeno pravico do časovnega obsega osebne asistence nezakonit. Prejeli smo številne pobude obupanih ljudi, ki so zaprosili za povečano število ur osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, prejeli pa so odločbe o drastičnem zmanjšanju prvotno odobrenega obsega ur. Razlog za to naj bi bili višji stroški financiranja osebne asistence, kot so bili predvideni. Če je to res, potem nas lahko skrbi, v kakšni družbi živimo. Odločitev za varčevanje na plečih najbolj ranljivih oseb je diskriminatorna, neetična in najmanj nedostojanstvena. Ob tem poudarjam, da v Sloveniji nujno potrebujemo alternativne oblike pomoči, saj je osebna asistenca zapolnila neurejenost področja storitev pomoči, oskrbe, varstva in nege oseb, ki bi potrebovali drugačno obliko pomoči in podpore. Prizadevamo si tudi za uvedbo družinske asistence za otroke s posebnimi potrebami. Naše priporočilo iz leta 2020 naj se otrokom s posebnimi potrebami, ki za opravljanje temeljnih ali podpornih dnevnih opravil potrebujejo pomoč, zagotovi pomoč tretje osebe, ostaja še vedno neuresničeno. Tudi pristojno ministrstvo v letošnjem odzivnem poročilu Vlade priznava, da se je obstoječa ureditev pomoči družini na domu po Zakonu o socialnem varstvu v praksi uveljavila kot socialna oskrba odraslim, predvsem starejšim osebam. Pomoč tem otrokom in njihovim družinam pa torej še vedno ni ustrezno urejena. Gre za dalj časa trajajočo vrzel, zato pristojne pozivam, da družinsko asistenco za otroke s posebnimi potrebami čim prej tudi dejansko uredijo in jim jo zagotovijo. Prizadevamo si tudi za povečanje števila ur dodeljenega plačila za izgubljeni dohodek za nego otroka s posebnimi potrebami, ne nazadnje pa tudi za ureditev prevoza otrok s posebnimi potrebami do kraja izobraževanja in nazaj. Ugotavljamo namreč, da občine v večini primerov le povrnejo stroške prevoza, namesto da bi prevoz organizirale, kot to določa zakon. Ponavljamo naša priporočila, da je potrebna čimprejšnja sprememba Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki jim bo omogočila stalnega spremljevalca v šoli. Poudarjamo, da je nujno sprejeti predvidene ukrepe, ki bodo zagotovili ustrezno obravnavo otrok s posebnimi potrebami in njihovo vključevanje v družbo. Na področju otrok smo obravnavali skoraj 400 zadev, ob tem pa smo se z vprašanji otrokovih pravic ukvarjali tudi še v okviru zagovorništva otrok, kjer smo obravnavali 141 pobud. Že leta opozarjamo na dolgotrajne sodne postopke, saj imajo na otroke bistveno bolj negativen vpliv kot na odrasle. Kot zelo kritično ponovno izpostavljam pomanjkanje sodnih izvedencev, predvsem kliničnih psihologov in pedopsihiatrov. Zaznali smo več nasilja med mladimi in na spletu ter medvrstniškega nasilja, kar moramo kot družba čim prej učinkovito pričeti reševati. Vsi organi imajo dolžnost posebej varovati pravice otrok, vključno s pravico, da so slišani v vseh postopkih, ki se nanašajo nanje in upoštevajo njihove največje koristi. Opažamo, da je tega zavedanja veliko premalo. Letos spomladi sem zato enega od namestnikov imenoval izključno za otrokove pravice. Zadovoljen sem, da predlagana novela Zakona o Varuhu človekovih pravic širi pristojnost varuha glede otrokovih pravic in predvideva, da se glede na naše obstoječe aktivnosti okrepi pristojnost varuha.

Na področju zdravja opozarjamo, da zavarovanke in zavarovanci nimajo enakega dostopa do zdravnika, kar se kaže tudi v nesprejemljivo dolgih čakalnih vrstah. Posebej pereče je pomanjkanje družinskih zdravnikov, zdravnikov raznih specialnosti, pa tudi zdravstvenih delavcev. Že 7 let na področju duševnega zdravja opozarjamo in ponavljamo priporočilo, naj Ministrstvo za zdravje pripravi zakonsko ureditev opravljanja psihoterapevtskih storitev, toda še vedno nismo dočakali niti osnutka zakona. To področje bi moralo biti prioriteta vlade še posebej v teh časih, ko so ljudje zaradi različnih zunanjih dejavnikov, kot so naravne katastrofe, pandemija, naraščanje revščine, pa tudi nedelovanje zdravstvenega sistema v vseh večjih stiskah. Veliko naših priporočil na področju zdravja ostaja žal neuresničenih.

Na področju vesti in verskih skupnosti smo obravnavali pobudo, ki se je nanašala na nošenje verskega pokrivala oziroma naglavne rute v eni izmed splošnih bolnišnic. Ponavljamo neuresničeno lansko priporočilo, naj pristojno ministrstvo pripravi predpis, ki bo sistemsko uredil pravico nošenja naglavne rute pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti po vsej državi.

Na področju nacionalnih in etničnih skupin smo največ pobud obravnavali v zvezi z romsko skupnostjo. Ponovno opozarjamo na pravno in komunalno neurejenost nekaterih romskih naselij, ki krši človekove in posebne pravice romskih in drugih pripadnikov. Delež romskih učencev, ki končajo šolo v jugovzhodni Sloveniji je zaskrbljujoče nizek. Opozarjamo, da na nekaterih območjih zaznavamo vse večje težave sobivanja romskega in večinskega prebivalstva. Obravnavali smo tudi učinkovitost oziroma neučinkovitost kaznovalnega prava v zvezi z Romi. Poudarjamo, da običaji in navade ne opravičujejo kršenja zakonodaje.

Veliko pozornost smo namreč namenili tudi problematiki prisilnih porok, ki jih razumemo kot obliko nasilja nad ženskami in moškimi, nasilje v družini oziroma nasilja nad otroki ter pomeni resno kršitev človekovih pravic.

Glede varstva dostojanstva posameznikov opozarjamo naj se v zvezi s tako imenovanimi izbrisanimi, da se na tem področju kažejo vedno bolj resne težave v smeri zagotavljanja socialno varstvenih storitev.

Obravnavali smo primer osebe, ki ni bila sprejeta v dom starejših, ker ni imela dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji. Primer smo sicer uspešno rešili, vendar ostaja vrzel na sistemski ravni. Vladi priporočamo, da pripravi zakonodajne spremembe, ki bodo omogočale na jasen in predvidljiv način zagotovljen dostop do socialnega varstva tudi za to populacijo.

Pohvaliti pa moram, da je lani končno le prišlo do sprejema novega zakona o varstvu osebnih podatkov, ki implementira tudi Splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov GDPR. Z novim zakonom pa je bilo vsaj v določeni meri implementirano naše dolgoletno priporočilo o zbiranju razčlenjenih podatkov. Po novem je tako namreč možno zbirati podatke, ki se nanašajo na narodno in etično pripadnost, ne pa še v zvezi z drugimi ranljivimi ciljnimi skupinami.

Glede pravic LGBTQ plus že več let ni uresničeno naše priporočilo, naj pristojni pripravijo predlog zakona, ki bo urejal pravno priznanje spola.

Na področju okolja in prostora je poleg neodzivnosti organov lani prevladovala problematika hrupa. Že pred 4 leti smo vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Lani je Ustavno sodišče, sicer v ločenem postopku, odločilo, da je omenjena uredba v neskladju z zakonom o varstvu okolja in z 2. odstavkom 120. člena Ustave, ki določa, da upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v obliki Ustave in zakonov. Rok za izvršitev odločbe se je iztekel julija letos.

Še vedno opozarjamo na problematiko degradiranih območij, to je Anhovske, Soške in zgornje Mežiške doline ter Celjske kotline. Ob ukvarjanju s sanacijami po poplavah ne smemo pozabiti na nujnost sanacije teh področij.

Glede zaposlovanja ponovno opozarjamo, da je prekarizacija del dela sistemski problem, ki krši dostojanstvo delavcev. Pristojno ministrstvo ponovno pozivamo, da sprejme konkretno časovnico za pripravo standardov in strategije za odpravo prekarnosti, hkrati pa predpiše sankcije za kršitelje te prepovedi.

Na področju pravosodja smo prejeli več pobud glede očitkov na račun nepristranskosti sodnikov oziroma sodišča. Čeprav ne moremo posegati v konkretne sodne postopke, pa poudarjamo, da ni dovolj zagotavljati dejanske neodvisnosti, nepristranskosti sodišč, ampak je nujno krepiti tudi videz neodvisnosti in nepristranskosti sodstva. Že leta opozarjamo tudi na dostopnost sodišč in razširitev brezplačne pravne pomoči. Žal do sprememb še vedno ni prišlo. Prav tako že več let priporočamo tudi pripravo zakona, ki bo celovito uredil obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, toda tudi na tem področju bistvenih sprememb ni.

Na področju tujcev smo lani obravnavali 271 zadev, kar je 60 % več kot leto pred tem in še bistveno več glede na pred covidno obdobje. Največ zadev smo obravnavali glede vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v državi ter na področju državljanstva. Večina pobud se je nanašala na nedopustno dolgotrajnost postopkov. Posebej pereče je na upravnih enotah Ljubljana in Maribor. Večkrat se je izkazalo, da je upravna enota samo na dopolnitev vloge pozvala šele po več mesecih. Opozarjamo, da je tudi v teh postopkih treba upoštevati roke iz Zakona o splošnem upravnem postopku. Ugotovili smo, da tudi ministrstvo za notranje zadeve o revizijskih zadevah predolgo odloča. Ponovno izpostavljamo, da morajo biti tujci pred morebitno vrnitvijo v sosednjo državo individualno obravnavani, tujcem pa je v teh postopkih treba zagotoviti tudi tolmača. V azilnem domu v Ljubljani smo ugotovili primere neupravičenega pridruževanja tujcev, kot tudi, da tam nastanitveni pogoji za večino oseb ne dosegajo minimalnih standardov, kot so opredeljeni v smernicah Evropske unije. Obravnavali smo tudi kar nekaj pobud tujcev, da jim banke zavračajo odprtje bančnih računov zaradi narodnosti. Opozarjamo, da ima vsak potrošnik, ki zakonito biva v EU, pravico do uporabe osnovnega plačilnega računa pri banki, ki ga odpre najpozneje v desetih delovnih dneh od oddaje vloge. S to problematiko sem osebno seznanil tudi guvernerja Banke Slovenije. Na področju policijskih postopkov še vedno opozarjamo, naj policisti skrbijo, da pri varovanju javnih shodov ravnajo skladno s pravili stroke ter upoštevajo sorazmernost uporabe prisilnih sredstev proti množici pri izvajanju policijskih postopkov v okviru vzdrževanja javnega reda med spremljanjem shodov.

Glede pravice o svobodi zbiranja smo se odločili za pripravo mnenja z vidika prijatelja sodišča, v konkretnem sodnem postopku. Poudarili smo, da mora država skladno s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice pokazati določeno stopnjo tolerance, čeprav je protest neprijavljen ali celo nedovoljen.

Spoštovane in spoštovani! V okviru državnega preventivnega mehanizma, katerega namen je krepiti varstvo oseb, ki jim je bila odvzeta prostost pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja smo lani obiskali 98 krajev odvzema prostosti, največ policijskih postaj in domov za starejše. Vsi obiski razen štirih so bili opravljeni brez predhodne najave. Opravili smo tematske obiske sedmih domov starejših, z namenom ugotavljanja načina varovanja na oddelkih za stanovalce z demenco. Še vedno se namreč dogaja, da osebe varovanega oddelka ne morejo samostojno ali po svoji volji zapustiti doma in so torej zadržane brez pravne ustrezne pravne podlage. Ugotovili smo, da ustrezne pravne podlage še vedno ni in na to hudo kršitev omejevanja osebne svobode opozarjamo že več let. Tudi centre za usposabljanje, delo in varstvo smo opozorili, da so uporabniki, ki bivajo v bivalnih prostorov in jih ne morejo zapustiti oziroma ne smejo samostojno zapustiti, dejansko nameščeni v varovane oddelke brez pravne podlage. Postopek takšne namestitve namreč določa Zakon o duševnem zdravju, vendar nihče od uporabnikov v času naših obiskov ni bil nameščen na podlagi tega zakona. Na podlagi odločitve sodišča v skladu z Družinskim zakonikom pa je bil nameščen le en otrok. Obiskali smo tudi šest kriznih centrov za otroke in mladostnike in opozorili, da se je pri uveljavljanju družinskega zakonika čas namestitve otrok v centrih podaljšuje. Opozarjamo, da delovanje centrov ni podrobneje opredeljeno, zato priporočamo, da pristojno ministrstvo delovanje teh centrov uredi bolj celovito glede na vse pristojnosti centrov in glede na dejansko stanje. Poleg omenjenega, spoštovane gospe in gospodje, smo bili tudi na mednarodni ravni, kjer aktivno preko našega centra za človekove pravice sodelujemo z Združenimi narodi, Svetom Evrope, OVSE in Evropsko unijo. Dejavni smo tudi v Evropski mreži nacionalnih inštitucij za človekove pravice in globalnem zavezništvu nacionalnih inštitucij kot tudi v Mednarodnem inštitutu ombudsmanov, v katerem opravljam funkcijo enega izmed direktorjev / nerazumljivo/ za Evropo.

Tudi letos je Vlada pripravila skupno odzivno poročilo, ki ga je koordiniralo ministrstvo za pravosodje. Zaskrbljujoč je podatek, da je od naših 75 priporočil, ki se nanašajo na Vlado oziroma njene resorje zavrnjeno kar deset naših priporočil, po oceni Vlade pa je realiziranih le 16 priporočil. Za varuha človekovih pravic je to nesprejemljivo. Posebej nas skrbi, da se vseh 10 zavrnjenih novih priporočil nanaša na ranljive skupine, od tega kar osem na pravice invalidov. Že leta ugotavljam, da je šibka točka vseh vlad koordinacija med posameznimi vladnimi resorji, kar se kaže tudi v počasnem napredku glede uresničevanja naših priporočil. Iz poročila Vlade je razvidno, kako so stališča različnih ministrstev neusklajena, celo v medsebojnem navzkrižju, vlada pa žal ne presega tega gordijskega vozla. Zato pričakujem, da Vlada uskladi enotno stališče in delovni načrt za uresničevanje naših priporočil, ki se nanašajo na več resorjev. Kot sem že večkrat opozoril, zgolj govoriti o spoštovanju človekovih pravic, ne pa tudi za to nekaj narediti, ni dovolj. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam za to vašo uvodno predstavitev.

Preden dam pa sedaj besedo naprej ostalim vabljenim na današnjo sejo, naj povem, da gospoda Dejana Süča nadomešča gospa Sara Žibrat, ki jo lepo pozdravljam.

In kot rečeno, sedaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Rajku Fajtu za obe poročili, obenem pa opozarjam, da prosim, vsi razpravljavci oziroma tisti, ki boste predstavljali stališča v nadaljevanju, da se res omejite na 5 minut, tako da si lahko že malo pripravite koncept v glavi. Izvolite, gospod Rajko Fajt, vaša beseda.

Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni, spoštovane dame in gospodje.

Torej Komisiji za državno ureditev in pa Komisija za državno ureditev in kot zainteresirana Komisija za socialo, varstvo, zdravstvo in invalide so poročilo obravnavali na skupni seji, 20. 9. Komisiji sta se seznanili s poročilom, ki ga prepoznavata kot kakovostno in informativno, varuhu pa izrekata pohvale za njegovo dosedanje delo in upata, da bo vztrajno opozarjal na vse kršitve pravic tudi v prihodnje. Precejšnje število ugotovljenih kršitev človekovih pravic kaže na to, da smo kot država in družba še vedno preveč pasivni in neobčutljivi na zaznane krivice, zato menimo, da bi morali kot družba še okrepiti aktivnosti za preprečevanje navedenih kršitev, predvsem pa krepiti zavest celotne družbe o nujnosti skrbi za sočloveka in spoštovanje njegove integritete. Komisiji kot možno rešitev za učinkovitejšo odpravo zaznanih kršitev človekovih pravic prepoznavata intenzivnejše medsebojno sodelovanje državnih organov pri iskanju ustreznih rešitev oziroma pri odzivu na varuhova priporočila. Pri tem smo podprli varuhovo idejo, da naj se znotraj vlade ustanovi posebni koordinacijski organ, znotraj katerega bi se lahko bolj intenzivno usklajevalo morebitna različna stališča ministrstev do posameznih varuhovih priporočil. Ministrstvo za pravosodje nam je namreč pojasnilo, da imajo trenutno zgolj vlogo koordinatorja za pripravo odzivnega poročila, niso pa pristojna za usklajevanje stališč med ministrstvi. V okviru razprave o področju zdravstva smo izpostavili, da se njegov pomembni del to je zdravstvena nega dotika ne samo zdravstvenih, ampak tudi socialno varstvenih zavodov kjer se še vedno soočajo s pomanjkanjem ustreznega negovalnega kadra, kar lahko v pomembni meri vpliva na kršitve različnih pravic stanovalcev teh zavodov. Težavo s pomanjkanjem kadrov ali njihovo preobremenjenostjo smo kot enega od ključnih vzrokov prepoznali tudi v okviru delovanja centrov za socialno delo. Zato smo ocenili, da bi bilo dobro, da bi država na področju kadrov na različnih področjih pripravila posebno strategijo delovanja, saj se bomo zaradi posledic dolgožive družbe s tem izzivom zagotovo soočali na dolgi rok.

Izpostavili smo področje osebne asistence in naša pričakovanja, da bo novela Zakona o osebni asistenci, ki je bila 15. 9. 2023 dana v javno razpravo odgovorila na čim več odprtih vprašanj na tem področju in da se bo pri pripravi končne verzije upoštevala tudi varuhova priporočila. Poudarjamo, da to področje zahteva visok nivo regulacije in nadzora in da bodo storitve v enaki meri dostopne vsem, ki so do njih upravičeni.

Prav tako opozarjamo na skrb za vse tiste osebe, ki potrebujejo pomoč drugih, pa so starejše od 65 let in s tem izločene iz možnosti uveljavljanja pravic do osebne asistence.

Komisiji poudarjata, da je nujno, da bi čim prej v praksi zaživel tudi nov, nadgrajen sistem dolgotrajne oskrbe, saj prebivalstvo v Sloveniji se vztrajno stara in potrebe po tovrstni oskrbi bodo v prihodnje še naraščale.

Komisiji kot nujno področje, ki bi se ga moralo zakonsko in sistemsko urediti, izpostavljata tudi paliativno oskrbo, saj gre za sivo liso v skrbi za starejše, ki so neozdravljivo bolni. Komisiji pogrešata tudi konkretne načrte za izvajanje skrbi za starejše.

Prav tako v zvezi s področji invalidskega varstva se komisiji strinjate z ugotovitvami varuha, da njegova priporočila v zvezi z navedenim področjem predolgo ostajajo neuresničena, posledice navedene pa nosijo predvsem invalidi kot eno od najbolj ranljivih družbenih skupin.

Da država na tem področju premalo aktivno deluje, kaže primer še vedno neuresničene zaveze iz 33. člena Konvencije o pravicah invalidov, na katerega tako invalidske organizacije, kot tudi Državni svet in Varuh opozarjajo že dolgo časa. Ob ratifikaciji konvencije se je Slovenija zavezala, da bo vzpostavila neodvisno telo za spodbujanje varovanja in spremljanje izvajanja te konvencije. Državni svet je za rešitev tega vprašanja pripravil Predlog zakona o Svetu za invalide Republike Slovenije, ki je bil junija 2022 vložen v zakonodajno proceduro, vendar predlog v Državnem zboru ni prejel podpore.

Komisiji podpirate idejo invalidskih organizacij, da bi bilo treba za varstvo pravic invalidov ustanoviti poseben samostojen nadzorni organ, kot je bilo predlagano že z zakonodajno iniciativo Državnega sveta.

Prav tako komisiji poleg skrbi za uveljavljanje pravic najbolj ranljivih skupin prebivalstva izpostavljata tudi nujnost skrbi za pravice delavcev. Pravice do svobode dela in socialne varnosti je velikokrat v tesni povezavi s pravico do pravnega varstva, ki pa mora biti učinkovito, čemur pa ne sledijo mnogi primeri prijavljenih kršitev s področja dela in delovnih razmerij. Postopki tako v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo kot tudi na sodiščih namreč še vedno trajajo tudi leto ali več, kar je nesprejemljivo.

Prav tako se komisiji pridružujeta ugotovitvam varuha o nujnosti ukrepov kadrov na področju socialnega izvedenstva, sodnega izvedenstva, in sicer na področju klinične psihologije, saj se navedene izvedence pogosto potrebuje tudi v postopkih, ki se dotikajo otrok. Komisiji kot možno dolgoročno rešitev prepoznavata povečanje števila kliničnih psihologov, to se lahko zagotovi le na daljši rok in hkrati omogočanje, da naloge sodnih izvedencev opravljajo tudi psihoterapevti, ki so posebej usposobljeni za delo z mladimi. Glede tega pa bi bilo predhodno nujno to področje zakonsko urediti, da se zagotovi pričakovani nivo delovanja, na kar se tudi čaka že več kot desetletje.

Komisiji sta se še dotaknili tudi področja varstva pravic nacionalnih in etičnih skupin v zvezi s katerimi je varuh tudi leta 2022 obravnaval največje število zadev v povezavi z romsko skupnostjo. Komisiji se zavedata kompleksnosti vprašanja povezanih s sožitjem romske skupnosti in večinskega prebivalstva, pri čemer ugotavljata, da se občine, med drugim predvsem občina Novo mesto, že desetletja aktivno trudijo urediti navedena vprašanja, a pogosto pogrešajo ustrezno raven odzivnosti tudi na strani romske skupnosti.

Samo da zaključim, v razpravi članov komisije je bilo pozvano tudi k podpori predloženemu paketu zakonskih novel, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina več kot kot 5 tisoč volivk in volivcev s prvopodpisanim mag. Gregorjem Macedonijem, podporo pa jim izraža tudi vsa tri združenja občin ter komisije znotraj Državnega sveta, tako pristojna Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, kot tudi zainteresirana Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj skupaj z interesno skupino lokalnih interesov.

Opravičujem se, če sem morda v predstavitvi malo prekoračil čas, ampak glede na to, kako obsežno je bilo gradivo in kako obsežna je bila razprava, upam, da opravičilo sprejemate. Še enkrat pa hvala varuhu in pa želim, da bi v naslednjem obdobju oziroma, ko boste dali v naslednja poročila lahko poročali o več uspešnih realiziranih priporočilih. Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Vlade, ki bo podal stališče v imenu Vlade. Da ne bo kakšnih nesporazumov, dobili smo namreč obvestilo, da bo kot predstavnik Vlade Republike Slovenije na seji torej sodeloval gospod Drago Gaberšek, gospod Damjan Urankar ter gospod Robert Cajhen. Zdaj pa sprašujem, kdo od njih bo v imenu Vlade spregovoril? Tako so poslali. Mislim, da smo imeli lansko leto enak problem, ampak očitno bomo morali to urediti z Vlado, kajti jaz pač dobim dopis, potem pa vprašam, ker če ne bi mi pa rekli, da pa nisem poklicala tistih za katere so na Vladi napisali, da bodo spregovorili. Tako da če zdaj prav razumem, bo v imenu vlade govoril dr. Igor Šoltes kot državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje. Niso vas napisali, samo povem, ampak ni problema. Vam dam besedo, potem boste pa še v imenu, še predstavili glede pravosodnega ministrstva. Izvolite gospod.

Ja, najlepša hvala spoštovana predsednica za razumevanje. To naše pooblastilo izhaja iz zakona in v resnici ne potrebujemo posebno pooblastilo Vlade za to in dejstvo je, da je Ministrstvo za pravosodje tisto, ki koordinira odziv posameznih ministrstev na varuhovo poročilo in na podlagi tega pripravi tudi skupno odzivno poročilo. Ampak najprej dovolite, da opravičim spoštovano ministrico za pravosodje, ki zaradi zdravstvenih razlogov danes ne more biti z nami.

Naj samo opozorim, da to ni nikakršen problem in jaz razumem kar ste zdaj povedali. Ampak iz Vlade so nam, še enkrat povem, poslali uradno, da bo v imenu Vlade na začetku spregovoril eden izmed treh gospodov, ki sem jih prej omenila, drugače pa popolnoma razumem, tako da lahko kar podate stališče in seveda bomo poslušali.

Izvolite.

Jaz sicer nisem nihče od teh treh gospodov, ki so tu navedeni, ampak bom vseeno poskušal na podlagi zakonskega pooblastila podati to skupno ali pa zbirno odzivno poročilo.

Torej, definitivno varuhova letna poročila predstavljajo pomemben prispevek k varstvu temeljnih pravic in svoboščin v Republiki Sloveniji in izpostavljajo področja, na katerih se srečujemo s težavami in ponujajo priporočila, tudi zelo konkretna za njihovo odpravo. Po drugi strani povedo tudi, kje Vlada dela dobro, kar je za nas znak, naj s svojimi prizadevanji nadaljujemo in seveda tudi opozarja na tista področja, kjer so možne še izboljšave, kjer mogoče ne gre vse tako, kot bi želeli. Je pa tudi res, da pač ne živimo v idealnem svetu, da določene stvari so pogojene tudi, bom rekel, s finančnimi ali pa kadrovskimi resursi, tako da je tudi to seveda treba upoštevati pri oceni realizacije posameznih ukrepov. Se pa vsekakor varuhu in njegovim sodelavcem zahvaljujemo za trud, ki ga vsako leto vlaga v pripravi poročil in tudi za zelo plodno in tvorno sodelovanje. In to, kar je varuh že v svojem poročilu posebej izpostavil, res skupaj tudi pripravljamo novelo Zakona o varuhu človekovih pravic, ki mislim, da bo varuhu omogočila še bom rekel bolj poglobljeno in intenzivno delo na področju varovanja človekovih pravic.

Vlada seveda razume varuhova priporočila tudi kot poziv k medinstitucionalnemu dialogu in zato se vsako leto pripravi odziv in hkrati pojasni tudi napredek pri uresničevanju priporočil iz starih poročil. Tudi letos je pripravo tega skupnega poročila koordiniralo Ministrstvo za pravosodje. K oddaji prispevkov pa so bili pozvani vsi resorji torej vsa ministrstva in vladne službe. To kar je predstavnik Državnega sveta posebej izpostavil, seveda mi ne moremo koordinirati oziroma ne moremo usklajevati različnih stališč, če pride do tega. In treba je tudi dodati, da lansko leto je specifično tudi zaradi rekonstrukcije vlade in posameznih prenosov pristojnosti, kar bo zelo pomembno tudi pri naslednjem poročilu, pri naslavljanju pristojnih organov za realizacijo ukrepov, ki jih ocenjuje oziroma ki jih ocenjuje kot neustrezne sam varuh.

Seveda v okviru te naše vloge, ki jo imamo kot ministrstvo, si nekaj let že prizadevamo krepiti zavedanje o pomenu medsebojnega sodelovanja. In moram reči, da naša ocena je, da eden največjih izzivov ostaja ravno reševanje tistih problemov, ki terjajo medsebojno usklajevanje in sodelovanje večjega števila resursov. To po navadi pač terja tudi širši, bom rekel, časovni okvir.

Skupno poročilo, ki poleg odziva na letno poročilo varuha vključuje še odziv na varuhovo poročilo o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma je Vlada potrdila že septembra letos. Pri pripravi skupnega odzivnega poročila pa smo upoštevali zadnjo reorganizacijo Vlade in temu je prilagojena tudi navedba novih oziroma preoblikovanih resorjev zadolženih za posamezno poročilo.

Mogoče čisto na kratko nekaj statistike glede uresničevanja priporočil glede na odzive, ki so jih podali resorji. Odzivno poročilo Vlade namreč temelji na, če rečemo samooceni ministrstev in vladnih služb, je najprej mogoče opaziti napredek pri uresničevanju nekaterih priporočil iz prejšnjih varuhovih letnih priporočil.

Malo statistike. Od 119 ponovljenih priporočil, ki so se nanašala na Vlado, je bilo v obdobju do zadnjega poročanja dodatno v celoti realiziranih 7 priporočil, dodatna 4 priporočila so bila delno realizirana, število nerealiziranih priporočil pa se je znižalo za 6. Za leto 2022 je varuh podal 75 priporočil, ki se nanašajo na vlado. Glede same vsebine je že varuh bolj podrobno naštel, tako da tega ne bi ponavljal. Verjamem pa, da bomo in da bodo imeli posamezni resorji v današnji razpravi možnost bolj podrobno predstaviti svoja prizadevanja za uresničitev posameznih priporočil in tudi z rezultati in se seveda odzvati tudi na varuhove navedbe v samem uvodnem poročilu.

Kot smo lahko slišali iz uvodnega poročila in predstavitve varuh navaja kar nekaj izzivov, s katerimi se bo Vlada morala spopasti tudi v prihodnje. Ne glede, da mogoče na bolj kritičen ton varuha, kar je seveda prav, glede nekaterih neodzivnosti pa sami ocenjujemo, da je v splošnem sporočilu Varuha mogoče razumeti tudi v pozitivni smeri, ker mislim, da vsi tukaj si prizadevamo, da vsak na svojem področju naredi tisto, ne samo kar mu varuh naloži in priporoči, ampak tisto kar pač je v okviru njihovih pristojnosti in finančnih razpoložljivih sredstev v določenem trenutku mogoče.

Mislim, da je prav povedati, da so odzivi inštitucij v večini primerov lahko zadovoljivi in da si organi res prizadevajo uresničiti tiste ukrepe, ki jih varuh priporoča. Torej, ne gre za neko odklonilno stališče ne do inštitucije, ne do ukrepov varuha, ampak gre preprosto za to, kaj je v določenem obdobju oziroma v trenutku možno storiti in kaj ne. In kot sem rekel, izziv za prihodnje bo tudi še večja usklajenost glede medinstitucionalnega sodelovanja.

Tisto, kar za zaključek velja poudariti je to, da si bo Vlada še naprej prizadevala za visok standard spoštovanja človekovih pravic in tudi posebno pozornost namenila najbolj ranljivim skupinam. Zato smo tudi v noveli zakona predlagali poseben, če rečem poseben poudarek na varuhu otrokovih pravic, kar je tudi že v uvodnem delu izpostavil varuh. Tako da ne bom predolg. In ker nas je veliko tukaj, predlagam, da vsak resor potem seveda svoje se v nadaljevanju pojasni. Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo oziroma sprašujem ali želi predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti državni sekretar Igor Feketija? V kolikor želite. Izvolite. Če se samo zamenjate.

Hvala za besedo.

Zdaj, mnogo tega sem povedal že na petkovi, če se ne motim, prejšnji seji Odbora za delo, družino in invalide, pa ne bi ponavljal tega. Bi pa mogoče samo dopolnil eno zadevo, ki je bila tudi takrat izpostavljena in danes podobno oziroma ponovno, glede dostopnosti CSD jev. Torej že spomladi je bila na Komisiji za peticije izpostavljen dostop do CSD za invalide z različnimi oblikami oviranostmi, ne samo gibalnih, tudi senzornih. Dve enoti od 63. še nimata urejenega dostopa. Za naše ministrstvo je v izdaji soglasja, na podlagi vloge za izdajo soglasja, kadar pridobiva prostore posamezen CSD pred sklenitvijo najemne pogodbe ali pa aneksa vključi tudi zahtevo, da mora CSD poskrbeti, da bodo poslovni prostori dostopni vsem osebam, ki so gibalno in senzorno ovirane. To je tudi razlog, da ena enota še vedno nima svojih novih prostorov, ker enostavno enota sama pri tem ni poskrbela za dostopnost. Pri ostalih smo torej za to poskrbeli in pri eni še čakamo, da se zadeva uredi. Glavni vhod mora omogočiti dostop gibalno in senzorno oviranim osebam, biti mora najmanj eno parkirno mesto zagotovljeno in označeno za vozilo invalidov in en sanitarni prostor mora biti urejen za gibalno ovirane osebe. In na ta račun je tudi ministrstvo, kolikor je pač lahko, povečalo načrtovana materialna sredstva. Torej, kot rečeno, na nekatere zadeve v zvezi z osebno asistenco in še nekaterimi vprašanji sem govoril že na prejšnji seji, pa glede na število prisotnih ne bi ponavljal tega, se mi pa zdi, da je mogoče tole dodatno pojasnilo bilo na mestu. Hvala.