Hvala, predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci, drugi prisotni!

Torej, danes je tukaj pred nami novela Zakona o voznikih, ki je del zakonodajne pobude, ki smo jo skupaj poimenovali, gre pa za štiri zakonske novele za zaščito otrok v problematičnih socialnih okoljih.

Torej, dejstvo je, da imamo v naši državi po Ustavi obvezno osnovno šolo in da je nekako splošna vrednota te družbe izobrazba, obiskovanje, zaključevanje osnovne šole in seveda tudi še naprej, da pa seveda v tej državi obstajajo tudi okolja, rečemo jim lahko posebna problematična socialna okolja, v katerih se spirala neizobraženosti, brezposelnosti in socialne izključenosti nadaljuje.

Torej, govorimo o tem, da če se vi rodite staršu, ki nima končane osnovne šole, ki je dolgotrajno brezposeln in seveda odvisen od socialnih transferov, da boste najverjetneje tudi vi končali na isti poti. To širšo sliko seveda vam govorim zato, ker je tako treba razumeti tudi ta predlog, ki ga lahko zelo ozkogledno gledamo. To smo videli tudi pri določenih obravnavah tudi v Državnem svetu, ko so določene organizacije, ki seveda se samo delno dotikajo te problematike, prišle in nekako videle to zgolj kot birokratsko oviro, ne pa kot neko širšo družbeno tematiko.

Namreč dejstvo je, da je, da imamo določene pravice v vsaki družbi. Splošne človekove pravice in potem seveda tudi pravica otrok, kjer, ko tehtamo pravico otroka proti splošnim človekovim pravicam, kot bi rekel tudi aktualni varuh človekovih pravic, tukaj ne moremo odločiti drugače kot v korist otroka. Torej, otrokova izobrazba, pravica do tega, da je v osnovni šoli in da ga na vse načine ta družba mu pomaga, da bo zaključil osnovno šolo je bistvena in seveda, zato smo poleg tega, da smo predlagali kar nekaj sprememb v zakonih o socialni politiki, o družinski politiki in trgu dela, smo predlagali tudi na tem zakonu, ki se seveda dotika, dotika infrastrukture oziroma vozniških dovoljenj oziroma naše udeležbe v prometni…, prometnem sistemu, da seveda tudi tukaj vidimo, da v teh problematičnih okoljih je pravica do ali pa vozniško dovoljenje in udeležba v prometu zelo visoka vrednota.

Torej, če mi kot družba rečemo, da ni primarna pravica, ki bi bila nad drugimi pravicami, pravica do vozniškega izpita, ampak to pravico tudi pogojujemo za tisto, ki je pa brezpogojna in najvišja, torej, da ima otrok pravico, da ga že v osnovnem, njegovem okolju, družinskem okolju, spodbujamo in ga tudi država spodbuja in mu pomaga, da pride do osnovnošolske izobrazbe, torej, da povežemo ti dve zgodbi.

Seveda, nismo napisali, da je končana osnovna šola. Zakaj? Zato ker, mogoče bom še par stvari pojasnil v tem širšem smislu. Torej, kar nekaj je bilo očitkov, da to delamo, zaradi romske skupnosti. Ti predlogi, če kdo govori o romski skupnosti, jim dela krivico, ne samo predlogom, ampak predvsem Romom, ker Romi v jugovzhodni Sloveniji niso isto kot Romi v severovzhodni Sloveniji. Če boste vprašali gospoda Muca, vam bo povedal, da dve tretjini romskih otrok v severovzhodni Sloveniji konča osnovno šolo, ne samo osnovno šolo, ampak srednjo šolo, pardon, torej ne govorimo o tem. Govorimo o tem, da so seveda določena okolja, ki so pretežno v jugovzhodni Sloveniji in Posavju in tudi v drugih delih države družine, kjer otroci ne obiskujejo osnovne šole. Torej, in ker imamo danes kar nekaj takih okolij, kjer ugotavljam, da je povprečje, da otroci končajo v drugi triadi osnovno šolo, hkrati pa ti isti otroci in te iste družine imajo vozniški izpit kot visoko veliko vrednoto lahko država z jasnim okvirjem, z jasno politiko tudi pomaga. Hkrati se seveda lahko vprašamo s stališča prometne varnosti, ali lahko nekdo, ki ne zaključi sedmega razreda osnovne šole je varno in enakopravno v prometu udeležen? Ali je to tudi stvar prometne varnosti? Ali je stvar države, da nekomu, ki bi želel recimo opravljati poklic voznika, pa nima zaključenega sedmega razreda, da mu najprej pomaga zaključiti ta sedmi razred in je potem šele druga pravica, da bo opravljal poklic in pa bil tudi voznik na naših cestah? Torej mi verjamemo, da s tem lahko pridonesemo nek kamenček v preprečitvi, to kar danes država sistematično izvaja, bom rekel, zelo hudo, besedo sistematično zanemarja otroke v problematičnih socialnih okoljih in pomaga k temu. Torej, to je eden od ukrepov, ni edini, ni samostojen, ne moremo ga izvzeti iz vseh drugih, ampak je pomemben in tudi vi lahko s spremembo tega zakona nekaj pripomorete ali pa spet zavrnete in odmahnete z roko, češ, bo že nekdo drug to naredil, samo tega drugega ni in teh rešitev drugih ni.

Še par očitkov, ki smo jih slišali. Torej, mi smo ugotovili, in to je bilo treba seveda zelo jasno povedati, da evropska zakonodaja to dopušča, posebne pogoje, ugotovili smo, da v drugih državah je to, slišali smo nek očitek, da je bilo pri dodatnem preverjanju nekaj držav drugače. Mi smo te podatke črpali iz gradiva ministrstva, ki je dve leti staro. Torej to, da je možno v Evropski uniji to narediti in da imajo določene države, drži. Očitek je dodatno preverjanje, dodatna birokratizacija. Jaz sem zelo lepo v Državnem svetu povedal, se pravi, mi imamo približno milijon in pol in še nekaj več vozil v tej državi. Že pred dvema letoma je bil pripravljen ukrep, ki je bil potrjen na Vladi, da se digitalizira postopke podaljševanja prometnih dovoljenj in pa da se tudi informatizira vse prijavo in vse postopke opravljanja vozniškega izpita. Torej vsako leto milijon in pol vozil in vsako leto več kot 20 tisoč kandidatov za vozniški izpit. Če mi govorimo o tem, da bomo mi s tem zbirokratizirali, če samo to dvoje digitalizirali, bomo toliko debirokratizirali v tej državi, da je to le kamenček proti temu, kar se da vse tam noter hkrati narediti.

In potem je bilo seveda tudi rečeno, koliko ljudem bomo škodovali, ki si danes služijo kruh. Mislim, da v tem Državnem zboru ne rabimo o tem govoriti, da zakoni ne delujejo retroaktivno, torej nikomur ne bomo škodili. Če pa nekoga danes, ki si želi biti voznik, s tem spodbudimo, da bo naredil nekaj več osnovne šole, pa mislim, da ste eno veliko stvar naredili za tudi tega posameznika ali pa to skupino posameznikov v tej državi. Hvala.

Hvala lepa.

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili o predlogu zakona pisno mnenje. Če na kratko povzamem.

V mnenju ugotavljamo da predlagana vsebina sodi na področje ki ga ureja evropska zakonodaja zato se zastavlja vprašanje skladnosti z zakonodajo EU, ki ureja področje vozniških dovoljenj in sicer, direktivo 2006/126 Evropskega parlamenta in Sveta, ta je bila tudi že prenesena z veljavno zakonsko ureditvijo. Ta direktiva v 7. členu izrecno določa, da lahko države članice po posvetovanju s komisijo za izdajo vozniških dovoljenj uporabijo določbe svojih nacionalnih predpisov, ki se nanašajo na druge pogoje, kakor so v direktivi. Država članica se mora torej o določitvi kakršnegakoli dodatnega pogoja za izdajo vozniških dovoljenj posvetovati z Evropsko komisijo. Ugotavljamo, da iz predloga zakona ni razvidno, da bi bila glede dodatnega pogoja za izdajo vozniškega dovoljenja opravljena posvetovanja z Evropsko komisijo in tudi sicer je obrazložitev pomanjkljiva, zelo pavšalna in ne dosega standardov, ki se zahtevajo po Poslovniku Državnega zbora. Poleg tega predlagana ureditev ne vsebuje niti primerjalno-pravnega pregleda pravne ureditve, saj predlog zakona le navaja štiri države, v katerih naj bi bil ta pogoj določen. V zvezi s predlagano rešitvijo tudi ni jasno vzpostavljenega razmerja do veljavne zakonske ureditve, na primer, zastavlja se vprašanje preverjanja oziroma načina dokazovanja tega pogoja in morebitnega vodenja tega podatka v okviru obstoječih evidenc. Zastavlja se tudi vprašanje razmerja do veljavne ureditve usposabljanja in izpita za kandidate za voznika, ki vključuje tako praktični kot teoretični del s predpisanimi vsebinami in po naravi stvari predpostavlja določeno stopnjo znanja branja in pisanja ter razumevanja vsebin, da lahko posameznik uspešno opravi izpit. Glede na to, da predlagana ureditev določa dodaten pogoj, pri čemer ni niti predvidene prehodne ureditve niti utemeljitve nujnosti takojšnje uveljavitve takšne ureditve, smo opozorili tudi na upoštevanje zahtev načela varstva zaupanja v pravo. Hvala lepa.

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani vsi prisotni.

Na Vlado oziroma na Ministrstvo za infrastrukturo smo dobili v obravnavo državljansko pobudo 5 tisoč volivk in volivcev za spremembo Zakona o voznikih.

Kot je že predstavnica Zakonodajno-pravne službe povedala, je ta zakon nastal na podlagi prenosa evropske zakonodaje, ki določa minimalni okvir vsebine zakona o voznikih za vsakršno koli odstopanje od evropske zakonodaje. Omogoča tudi, da država članica odnese določene svoje posebnosti, ki pa jih mora predhodno uskladiti in utemeljiti. V tem primeru bi predlagatelj moral predložiti neko študijo ali pa mnenje v kateri bi dokazal vzročno posledično zvezo med nedokončano osnovno šolo in prometno varnostjo in to mnenje uskladiti z Evropsko komisijo in dobiti tudi soglasje Evropske komisije za tako spremembo. Tega v gradivu ni priloženega.

Dodatno težavo postavlja tudi evidenca zaključenih osnovnošolskih spričeval. Tudi na nivoju Slovenije ta ne obstaja, bom rekel, za dovolj dolgo obdobje, kaj šele za državljane iz tretjih držav, na primer iz Bosne, Kosova ali pa tudi na primer Nepala ali pa Ukrajine, kjer na primer je zdaj divja vojna. Mi bi tudi takim voznikom ali pa takim kandidatom onemogočili, bom rekel, priznavanje ali pa opravljanje vozniškega izpita, kar je seveda nelogično. Mi se zavedamo, da obstaja v določenih, določenih območjih Slovenije problem, ki ga je treba rešiti, ni pa ta postopek preko vozniškega dovoljenja primeren postopek, zato se s predlogom te državljanske pobude ne strinjamo.

Ja, hvala za besedo in lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Torej omenjeni predlog zakona je Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo obravnavala skupaj s sejo interesne skupine lokalnih interesov. Mnenje ste dobili, povzetek mnenja je pa sledeč. Komisija in interesna skupina podpirata pobudo 11 županov z območja jugovzhodne Slovenije in Posavja, ki so zaradi neodzivnosti države na dolgoletna opozorila o nujnosti hitrejšega urejanja romske problematike pripravili paket štirih zakonskih predlogov in so ga s podporo volivcev tudi vložili. Eden od teh zakonov je pač ta današnji. Obenem smo poudarili tudi, da sestavni del demokracije ni le skrb za človekove pravice, ampak tudi prevzemanje odgovornosti, kar pomeni tudi odgovornost staršev do otrok. Komisija in interesna skupina razumeta paket županskih zakonodajnih predlogov kot poskus naslovitve socialno problematičnih okolij z določitvijo pravnega okvira o starševski odgovornosti do otrok. S predlaganimi ukrepi se skuša spodbuditi starše iz socialno ogroženih okolij, torej tudi starše iz vrst pripadnikov romske skupnosti, da prevzamejo odgovornost za svoje otroke, ter jim z aktivnejšo vlogo v vzgojno izobraževalnih procesih zagotovijo boljše možnosti za nadaljnji razvoj in zmanjšanje medgeneracijske revščine. Komisija in interesna skupina poudarjata, da je z vidika prometne varnosti nujna pismenost, saj nekdo, ki ni končal osnovne šole in ne zna brati ter pisati, težko razume prometno signalizacijo in prometne znake.

Na koncu smo tudi ocenili, da se lahko vsa odprta vprašanja, na katera opozarjajo v Združenju šol vožnje Slovenije in pri GZS, Podjetniško-trgovinski zbornici in sekciji za promet pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije v nadaljnji obravnavi zakonskega predloga odpravijo in poiščejo ustreznejše zakonske rešitve. Med razpravo je bilo poudarjeno tudi to, da je treba z ustreznimi zakoni tudi policiji omogočiti normalno delo. Ker tudi jaz prihajam iz tega okolja, lahko povem, da je delo policije korektno, da se trudijo pri svojem delu, vendar glejte, primer, če nekomu policist napiše 50 kazni in za niti eno ne plača globe, niti ne odgovarja, jih bo naredil še 50, in tako stanje enostavno ne smemo dovoliti. Je pa tudi to, med temi, ki imajo danes vozniška dovoljenja, predvsem pri romski populaciji, je tudi veliko polpismenih ali nepismenih, tako da je tudi veliko vprašanje, kako so do takšnih, bi rekel, vozniških dovoljenj tudi prišli. Hvala lepa.

Hvala lepa in lep pozdrav tudi z moje strani, spoštovane poslanke, poslanci in pa vsi ostali v odboru. Samo Pogorelc, župan Občine Ribnica, kot državljan.

Skratka, ja Slišal sem tole polemiko, jaz bi samo dodal, tako kot je že rekel gospod mag. Grega Macedoni, ki je povsem povzel te zadeve, kajti veste, mi prihajamo iz terena in vemo, kaj se dejansko v praksi dogaja, torej ne tukaj v pisarni, ampak dejansko na terenu.

Zdaj, kar se tiče same osnovne šole oziroma kontrole, tako kot je bilo malo med vrsticami rečeno, jaz predlagam, da tako kot je pač Zakonodajno-pravna služba sicer rekla, da pač je to malo pavšalno, itn., jaz predlagam, da se da v učni načrt, pa dajmo enkrat test pisati, če lahko otrok v tretjem razredu naredi teorijo za vozniški izpit. Veste, tudi takrat, ko je človek polnoleten in ko konča osnovno šolo, ne gre vedno v prvo, tako da bi bilo prav zanimivo, kakšni bi bili rezultati, če bi dali pisati test v tretjem razredu, ko otroci v bistvu spoznavajo prve, prve črke in pa prve številke. Tako, da kljub vsemu v razmislek vsem vam, ki govorite, da je mogoče ta zadeva malo pavšalna, vendar če človek ne pozna črk, številk, omejitev, tako kot je bilo pač rečeno iz Državnega sveta, potem se težko drži tudi omejitev ali kaj šele karkoli drugega. Povsem verjamem, da se tudi mogoče avtošole ne strinjajo s tem, da bi te stvari dodali, kajti iz socialno ogroženih družin sam še nisem zaznal kakšnega voznika v avtošoli, kar je, bom rekel, velik, velik alarm, pa to govorim o praktičnem delu, o teoretičnem bi bilo pa tudi dobro pogledati statistiko, koliko jih dejansko pride na teorijo in oziroma kako to teorijo opravijo. Sam vem, da sem teorijo sicer naredil v prvo, vendar je bilo potrebno veliko sreče in veliko znanja, predvsem pa pismenosti.

Tako, da še enkrat predlagam, da kljub vsemu, jaz mislim, da vsem skupaj tukaj v tej dvorani bi moral biti cilj, da se zadeva res pogleda v dobrobit vseh državljank in državljanov, na eni strani, da te otroke izobrazimo, izobrazite, po drugi strani pa zagotovimo prometno varnost v naši Republiki Sloveniji. In, veste, ne rabimo vedno gledati, kaj imajo pa drugod po Evropi, kajti lahko smo enkrat tudi primer dobre prakse, kajti zmeraj, da smo vedno, bom rekel, med tistimi, ki bomo nekako zadnje cepetali, pač ni vedno okej. Tako, da, tukaj vseeno predlagam, da si, da si vzamete res v razmislek. Če želimo naši državi dobro, bi bilo vsekakor to zadevo za pregledati, lahko tudi se dopolni. Je pa vsekakor, veste, na terenu je dejansko velik, velik alarm. Mi imamo težave vsakodnevne, tako da želim, da se, bom rekel, kot odbor, da se res vsak član posebej ne glede na politično pripadnost in zagovorništvo, da se zazre to, kaj si v naši državi želimo. To v končni fazi ljudje pričakujejo tako od vas kot tudi od vseh nas tukaj v sami dvorani.

Hvala lepa.

Najlepša hvala. Janez Kerin, Mestna občina Krško.

Tako bom začel. Pred tem odborom sem bil na enem drugem odboru in, kot je rekel v uvodnem nagovoru, bom rekel, gospod dr. Macedoni, ta zakon moramo jemati v nekem sklopu celote, ne samo kot posamičen zakon glede varnosti cestnega prometa. Izobraževanje je eden izmed temeljnih dobrin naše družbe in o tem smo govorili sicer na prejšnjem odboru, pa kljub temu tudi ta zakon je povezan z osnutek zakona, osnutek predloga zakona s samim izobraževanjem. In tisti, ki živimo v okolju, kjer se, bom rekel, te skupine vozijo, uporabljajo te našo cestno infrastrukturo, drugače razumemo verjetno kot tudi tisti, ki pač v tem okolju ne prebivate. Dejansko se počutimo ogrožene, dejansko smo v bistvu že v podrejenem položaju kot občani, kot prebivalci. In sami tudi zaznavate pojav vaških straž, kar mislim, da se v Sloveniji ne bi smelo dogajati, in vse to izhaja iz samega izobraževanja, iz samega samega neukrepanja ali pa ukrepanja. Ko sem prevzel župansko funkcijo, mislim, sem zelo na friški župan, mi je predhodnik rekel, da že to problematiko rešuje v njegovem mandatu, pa je bil 11 let župan, pa tudi predprejšnji me je opozoril na problematiko romskega ali pa t. i. romske problematike. Se pravi, 30 let ni bilo narejenega v bistvu na tem področju neke efektive, to so tudi ugotovili vaši kolegi na prejšnjem odboru, ko smo sedeli dol v spodnjem pritličju. In vsi govorimo ali pa govorite, lahko rečem, da je treba nekaj narediti. Se strinjam. Morda zakon, predlog zakona ni najboljši, ampak predlagajte boljšega, predlagajte nekaj, da bomo lahko rekli našim občanom in občankam, da ne bodo več rabili vaških straž ustanavljati, da se bomo počutili varne, da bomo varno uporabljali naša vozišča, naša cestišča in tako dalje.

Jaz bom tako zaključil, da ne bom predolg, ker nimam, rajši sem človek dejanj kot pa govorjenja. V prejšnjem poklicu smo, obstaja za ZKP (Zakon o kazenskem postopku), to je bilo meni sveto pismo, ampak dajmo nekaj narediti po zdravi kmečki pameti. Lepo vas prosim, pomagajte občanom jugovzhodne Slovenije, da bomo živeli varno. Hvala lepa.

Ja, lep pozdrav vsem skupaj! Meni je zelo žal, da se ukvarjamo s tovrstnimi predlogi zakonov v Državnem zboru, pa bom pojasnila zakaj obžalujem, da obravnavamo na tak način neke vsebine.

Zdaj, predlagatelji zakona v delu z naslovom Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona pravite sledeče: "1,5 % otrok ne konča osnovne šole, glede na tri leta trajajočo epidemiološko krizo pa lahko pričakujemo, da bo ta odstotek v naslednjih letih še narasel". Potem trdite: "Težko je zanikati vzročno povezavo med povečanim številom prometnih nesreč in številom otrok, ki ne dokončajo osnovne šole." In še trdite: "Težko je verjeti, da otrok, kasneje odrasla oseba, ki ni končala osnovnošolske izobrazbe, razume kompleksna vprašanja, ki so običajno na polah za opravljanje vozniškega izpita." Zdaj, to so res neverjetne trditve, mislim ne vem od kje ste jih dobili, kajti, vi celo menite, da bi moral ta kandidat za izpit imeti dokončan sedmi razred osnovne šole. Jaz vam moram povedati, da sem v drugem razredu osnovne šole brala Dnevnik Ane Frank, v drugem razredu osnovne šole, kar zahtevno delo, bi jaz rekla, pa drugi razred osnovne šole, tako da ne mi reči, da bi rabila za to imeti končan sedmi razred osnovne šole, da bi lahko kaj takega razumela in prebrala, na primer. Ampak preden gremo na samo zakonsko rešitev, ki jo predlagate, je treba najprej spregovoriti seveda tudi o tem, kaj pravi Zakonodajno-pravna služba. Slišali smo o direktivi, 2006-2026 o tem, da je potrebna uskladitev z Evropsko komisijo, kadar gre za takšne, bom rekla, eksotične posebnosti neke države, če bi se recimo lotili sprejema česa takega in pa, Zakonodajno-pravna služba pravi, da je vaša obrazložitev pomanjkljiva, zelo pavšalna in ne dosega standardov, ki se zahtevajo po Poslovniku Državnega zbora. To drži in zdaj bom dokazala zakaj to drži. Namreč, v sami obrazložitvi nimate navedenih ne statističnih podatkov na katere se torej vaše obrazložitve sklicujejo, niti niste dokazali vzročno posledične povezave med številom otrok, ki končajo osnovno šolo in številom prometnih nesreč, ampak to preprosto trdite, ker se vam tako pač po neki pameti ali pa po neki logiki pač zdi. Vi trdite, Težko je zanikati vzročno povezanost med povečanim številom prometnih nesreč in številom otrok, ki ne dokončajo osnovno šolo. To gladko trdite in tega seveda ne dokažete, ne utemeljite prav z ničemer. Kot prvo, ne drži podatek o tem, da se število prometnih nesreč povečuje. Državni zbor redno obravnava poročila o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa in ta poročila jasno kažejo, da število prometnih nesreč v zadnjih desetih letih ostaja približno enako z izjemo drastičnega znižanja leta 2020, kar je seveda posledica epidemioloških ukrepov, zaradi katerih se je obseg prometa v tem letu močno znižal in kar je tudi posledica tega, da je število nesreč v letu 2021 potem pač naraslo glede na leto 2020, ampak trendi zadnjih 10 let so popolnoma jasni. Od leta 2013 do 2021 se je namreč število prometnih nesreč znižalo za 10 %. Ne zvišalo, spoštovani, znižalo. Število nesreč s telesno poškodbo ali smrtjo za 17 %, število nesreč s smrtjo za 9 %, število nesreč z lažjo telesno poškodbo za 30 %, število nesreč s hudo poškodbo se je v tem letu sicer zvišalo za 11 % glede na leto 2013, a v tem leto 2021, žal, negativno izstopa, tako kot imamo vsako leto pri teh statističnih podatkih odstop v eno ali drugo smer. Trendi, torej kažejo na to, da se število nesreč v resnici, spoštovani predlagatelji, zmanjšuje, še posebej, če bi šli gledati statistike za še več let nazaj, na primer tja do leta 2001. Pa če boste želeli vam bo naša strokovna služba te statistike priskrbela, ker sami si jih očitno niste. Skratka, prva ugotovitev je, da se število, da se v Sloveniji število prometnih nesreč ne povečuje.

Nadalje, pravite, povečano število otrok, ki ne dokončajo osnovno šolo. Naslednji del navedbe vas predlagateljev je, da se torej povečuje delež otrok, ki ne dokončajo osnovne šole. Sicer nimamo točnega podatka za otroke, imam pa podatke za Slovenijo o številu oseb starejših od 15 let, ki nimajo dokončane osnovne šole. In po podatkih SURS so številke sledeče: leta 2011 je bilo v Sloveniji 77 tisoč 971 ljudi z nedokončano osnovno šolo, leta 2016 59 tisoč 728, leta 2022 46 tisoč 804. Kakšen je torej trend? Izrazito padanje teh, ki nimajo končane šole, izrazito padanje. Lahko bi gledali še vsa ostala leta med 2011 in 2022, ampak trend je nedvoumen. Torej, vsako leto imamo v Sloveniji manj ljudi z nedokončano osnovno šolo in ne več ljudi z nedokončano osnovno šolo. Ampak smo si v Levici rekli, da je mogoče je pa situacija v vaših občinah drugačna, kot drugje po Sloveniji, pa smo šli še te podatke pogledati, da se razumemo, da ne bomo govorili kar na pamet in da ne bomo tukaj zavajali javnosti imamo mi točne podatke.

V Kočevju, kjer županuje dr. Vladimir Prebilič, ki je sopodpisnik tega zakona, je bilo leta 2011 tisoč 54 ljudi z nedokončano osnovno šolo. Leta 2016 807, leta 2022 pa 597. Torej, praktično pol manj kot deset let prej. Tudi v Kočevju je torej vsako leto manj ljudi z nedokončano osnovno šolo in torej, kot rečeno, skoraj za polovico manj zdaj že.

V Novem mestu, kjer županuje mag. Gregor Macedoni, ki je sopodpisnik tega zakona, je bilo leta 2011 tisoč 633 ljudi z nedokončano osnovno šolo, leta 2016 tisoč 293, leta 2022 pa tisoč 22. Tudi v Novem mestu je torej vsako leto manj ljudi z nedokončano osnovno šolo. V zadnjih desetih letih se je to znižalo za 40, % skoraj za polovico, skoraj tako kot v Kočevju.

V Semiču, kjer županuje Polona Kambič, ki je tudi sopodpisnica tega vašega predloga zakona, je bilo leta 2011 345 ljudi z nedokončano osnovno šolo, leta 2016 270, leta 2022 pa 194. Tudi v Semiču je torej vsako leto manj ljudi z nedokončano osnovno šolo in to kar za 45 %. Se pravi, ves čas se gibljemo, dobesedno se je razpolovilo to število, 50, 40, 45, to so uradni podatki SURS. Lahko kakorkoli zmigujete z glavo, spoštovani predlagatelj, pa vi prinesite eksaktne podatke, ki jih niste prinesli. Mi pa imamo eksaktne podatke, ki so uradni podatki v tej državi.

In če bi šli tako naprej še brskati po podatkih SURS-a, bi ugotovili, da je torej trend enak tudi po vseh ostalih občinah, za katere torej župani podpisniki trdite, da imamo vse več otrok z nedokončano osnovno šolo. Torej, nimamo vse več otrok, ampak imamo vse manj otrok, z nedokončano šolo. Torej, druga trditev, ki ste jo navedli in je neresnična, ravno obratno. Tako, kot se torej ne povečuje število prometnih nesreč, se ne povečuje niti število otrok z nedokončano osnovno šolo.

Tretja stvar, težko je zanikati vzročno povezanost. Pravite, da je težko zanikati vzročno povezanost med povečanim številom prometnih nesreč in številom otrok, ki ne dokončajo osnovne šole. Tu se pa lahko res vprašamo, na osnovi česa vi sploh take trditve proizvajate? Kje imate vi kakršnokoli osnovo, da najdete take vzročne povezave? Če bi trdili na primer, mislim, če to trdite za Slovenijo, potem pač to evidentno ni res, kajne? Ker se niti ne povezuje število prometnih nesreč, niti število ljudi, ki nimajo dokončane osnovne šole. Jaz ne vem, kje so, katere raziskave imate vi ali pa podlage za te trditve, govorite o nekih državah, ki s Slovenijo recimo nimajo neke zveze, je pa tudi razlika med tem, da je neko vzročno povezanost težko zanikati, in med tem, da jo dokažeš, kajne, mislim, dajte vi stvari dokazati, kajne, mislim, tu se pogovarjamo o resnih zadevah, kot je zakonski okvir, zakonodaja v tej državi in ne moremo si privoščiti na nekih pavšalnih trditvah, izhajajočih iz nekih predsodkov, tukaj kar neke zakone sprejemati, ki so zelo sporne narave, kajne.

Skratka, recimo mi imamo na primer grafe iz Združenih držav Amerike, ki jasno kažejo recimo število prodanih japonskih avtomobilov v Združenih državah Amerike in samomorov z motornimi vozili. Zdaj, krivulji se recimo tukaj praktično pokrivata, ampak ali to res pomeni, da obstaja povezava med obsegom prodanih japonskih avtomobilov in samomori z motornimi vozili, kajne. To seveda tega ne pomeni, spoštovani, gre pač za neko statistiko, ki se v tem primeru naključno prekriva ali pa zelo podobna statistika obstaja za število ljudi, ki se utopijo v bazenu, in med število filmov, v katerih je igral Nicolas Cage. Pa mi, zdaj mi povejte, a samo zato, ker število ljudi, ki se utopijo v bazenu, ki se giblje, je približno enako, kot se giblje število filmov, v katerih je nastopal Nicolas Cage, a to pomeni, da je nastop Nicolasa Cage-a v filmu povezan z utopitvami v bazenih. Mislim, take so vaše trditve. Žal mi je, da moram to reči, ampak kaj takega pa še ne. V Državnem zboru smo že marsikaj slišali, ampak takih osnov za to, da bi spreminjali zakonodajo, pa še nisem naletela, no.

Potem ste se lotili še t. i. kompleksnih vprašanj. Pravite, da je težko verjeti, da bi oseba, ki ni končala niti osnovnošolskega izobraževanja, razumela kompleksna vprašanja, ki so običajno na izpitnih polah. No, to sem vam že povedala, kako otrok že v drugem razredu, ko se nauči pisati, razume kar zahteven roman za odrasle, kajne, pa, kaj bo tista vprašanja na izpitnih polah pa ne bi razumel po končanem, ko je star enkrat 14, 15 let? Lepo vas prosim. V zvezi s tem je treba izpostaviti naslednje: najprej je treba vedeti, zakaj nekateri otroci ne končajo osnovne šole. Zakaj? Pa to niso samo romski otroci, ki vas najbolj peklijo v tem primeru, ampak so tudi kakšni drugi otroci? Razlogi so na žalost, družbeni, so res kompleksni, to imate prav, povezani so pa predvsem s slabo socialno sliko nekega gospodinjstva, s slabimi družinskimi razmerami in tako naprej. Ali pa recimo s tem, kako so otroci, romski otroci, šikanirani v šolah in, če bi jaz bila šikanirana dan na dan, če ne bi bila šola zame varno okolje, verjemite, tudi ne bi hotela obiskovati takega pouka.

Na tem je treba delati, spoštovani župani, da bodo šole varen prostor za vse otroke, tudi za romske, zato, da bodo lahko se romski otroci z veseljem prihajali v šolo, se učili in izobraževali, tako kot ostali. Ker, če se bodo dogajale stvari, o katerih smo že brali v časopisih, potem to pač ni dobro. In treba se je tudi vprašati, kako lahko, da v Prekmurju vendarle so malo dvignili standarde na tem področju in je zato tudi več izobraženih Romov in zakaj se na Dolenjskem to ne dogaja. Dajte vi to rajši res urediti na celi črti, da se ne omenjam Zakona o lokalni samoupravi, ki vam je podelil, dodelil dodatna sredstva tam kjer živijo Romi, zato da jih boste vlagali v urejanje infrastrukture za Rome, ne zato, da gradite razne kolesarske poti, krožišča, postavljate klopce, skratka, lahko delate s tem denarjem kar vam paše. Me zanima, kdo to kontrolira. Saj boste povedali, no, mogoče se motim, ampak recimo to je res grozljivo. Na račun Romov se dokopljete do dodatnih sredstev, Rome bi pa še kar dalje zatirali, pa še niti vozniškega izpita jim ne bi na koncu priznali.

Dalje. Samo zato, ker nekdo ne konča osnovne šole, še zdaleč ne pomeni, da je ta človek neumen, zabit, da ne razume stvari o nekih osnovnih stvareh. To pač ne pomeni to. Človek ima svojo osnovno inteligenco, ali konča osnovno šolo ali ne, je to, oprostite, pa res nepovezano. Kar, oprostite no, človek ima svojo inteligenco ali pa nima in danes v svetu informacij, kjer se izobražuje, nehote, tako ali drugače, tako da ne mi razlagati takih stvari, da ta človek pač ni sposoben voziti avtomobila.

Če torej nekdo dejansko ne razume kompleksnih vprašanj na izpitni pol, potem pač ne bo opravil izpita, ampak, a veste kaj, če ga ne bo opravil, če ne bo razumel teh vprašanj, saj niti ne bo dobil izpita, tako da ne vem, o čem vi govorite. Človek pač gre delat izpit, če ne bo razumel vprašanj na tisti kompleksni poli, pač ne bo naredil izpita in pač ne bo dobil vozniškega dovoljenja. V čem je vaš problem? Ja, no. Torej v čem je vaš problem? A to, da ta človek sploh ne bi smel iti, poskuša delati izpita ali kako? In to je res. Na primer, vi bi zdaj to, vi predlagate, da mi, torej, da je za opravljanje izpita za avto, da potrebuješ dokončano osnovno šolo. A res, a za pridobitev licence za ultra lahko letalo ali pa za voznika čolna do 24 m pa recimo ne rabimo tega pogoja izpolnjevati ali kako? Seveda ne, ker Romi po navadi ne vozijo ultra lahkih letal, pa teh čolnov tudi verjetno ne, a ne. Tako da, jasna je intenca tega zakona je uperjeno točno proti določeni skupini ljudi in to so Romi in s tem imate vi, spoštovani župani, na žalost problem in vprašajte se kako je mogoče, da imate kot župani na ta način problem, namesto, da bi reševali problem v svoji občini na način, da bi bili Romi socialno vključeni, da bi se integrirali, in da bi otroci z veseljem hodili v šolo, kjer nimajo varnega okolja. Ja, vidim, da en predlagatelj veselo prikimava in se norčuje iz moje razprave. Seveda, ker ste prišli sem prepričani v svoj prav na podlagi neobstoječih študij, ki jih nismo videli, ampak na podlagi vaših, oprostite, predsodkov. Skratka, bom zelo jasno in nedvoumno povedala, to kar predlagate je rasističen predlog, temu se reče rasizem, in v tem Državnem zboru jaz gotovo ne bom podpisana pod uzakonjanje rasističnih rešitev, gotovo ne. Namreč, če se torej ne povečuje število prometnih nesreč in če se ne povečuje števil… Veste kaj, imenujemo ljudi, stvari s pravim imenom. Če se torej, a ja, vaš zakon pa ni sovražen ali kako…

Okej, če se torej ne povečuje število prometnih nesreč, če se torej ne povečuje število ljudi starejših od 15 let z nedokončano osnovno šolo, se pravi, če je ravno obratno kot trdijo predlagatelji, če predlagatelju ne dokažemo, če predlagatelji ne dokažejo nam vzročne povezanosti med tema dvema pojavoma, tudi če bi se dejansko število nesreč in neizobraženih povečevalo, pa se ne, kaj je potem razlog tega zakona, mi povejte. Kaj je razlog te vaše, tega vašega predloga? To je zelo, zelo, bom rekla, pa da se izognem tej definiciji, ki sem jo prej izrekla, ampak mislim, takšnih zakonov pač, kjer se v neki deprivilegiran položaj, v diskriminatoren položaj potiska točno določeno skupino ljudi, in to so v tem primeru Romi, napram ostalim prebivalcem, pač takih stvari ne moremo sprejemati v tej državi. Ker, ko bomo enkrat pristali na to, bomo na seji sprejeli take stvari v zvezi z begunci, naslednjič naslednjič v zvezi z naslednjo ranljivo skupino, na koncu bomo vsi na neki točki del takšnih zakonov. To se pač preprosto ne dela.

Tako da, bom zaključila na tej točki, ker je res, mislim pač jasno, da je zakon pač, kot rečeno, ni uperjen samo proti Romom, ampak proti vsem, ki smo kdaj bili udeleženi v prometu, navsezadnje proti tej družbi nasploh kot tak, ker ko naenkrat začnemo sprejemati tovrstne zakone, ki tako segregirajo neko določeno skupino ljudi, bomo, kot rečeno, kmalu proti vsem marginaliziranim skupinam in nekega dne se bomo zbudili v družbi, kjer bomo vsi ta marginalizirana in zatirana skupina. In to smo že v zgodovini videli take stvari, ko so se uperjale stvari proti točno določenim družbenim skupinam.

Tako, da spoštovani predlagatelji, jaz res ne razumem, kako je mogoče, da ste sprožili tako kampanjo s takim predlogom na popolnoma neresničnih trditvah in na nedokazanih trditvah. Tako da jaz tega gotovo ne bom podprla. Hvala lepa.

Hvala. Bom probal biti kratek, ker je bilo sicer kar nekaj kontradiktornih zadev s strani gospe Sukič, pa seveda tudi nekaj poskusov kar nek sovražni govor uvajati v to razpravo.

Dejstvo je, jaz sem že v začetku povedal, da seveda bi eni želeli imeti te elemente, kjer bi bile samo ena nacionalnost, ampak seveda, če ista oseba govori, da nismo za eno skupino, pa za drugo, pa hkrati v rasizmu, to je nekoliko kontradiktorno samo zase.

Bi se pa predvsem dotaknil določenih poskusov statističnih podatkov tu navajati. Namreč, mislim, da si upam reči, da sem kar kompetenten v številkah, pa tudi v statističnih podatkih. Gospa Nataša je pač probala manipulirati z dvema pojmoma, državljani in otroci. Torej, navajala je statistiko državljanov. Torej, jasno je, da če iz naše družbe izhajajo generacije, kjer je bila zaključevanje osnovne šole 70, 80 % in prihaja noter v statistiko generacije, kjer je 98 pa pol, da se pač številke zmanjšujejo. Ali veste, to je... Ampak potem pa zaključiti to manipulacijo s tem, da pa mi nismo dokazali, da se število otrok povečuje z nedokončano, a veste, najprej statistiko državljanov navajati, pa seveda se truditi po občinah in tako naprej, oprostite, to bi padla tako na izpitu kot seveda pri zdravi pameti in pri tej strokovni neutemeljenosti.

Zdaj na kratko, mnenje Zakonodajno-pravne službe, strinjam se, država članica naj bi seveda opravila posvetovanje. Tukaj se postavi vprašanje, tudi javnost, vprašam državnega sekretarja ali so od julija to opravili? Namreč, jaz ne vem, da bi imeli državljani pooblastilo z Evropsko komisijo to preverjati in komunicirati, morda tudi Zakonodajno-pravna služba, ker ima to pooblastilo, da kot država članica, namreč tu piše država članica, ne predlagatelji. Nam pa očitate, da kot predlagatelji nismo. Se pravi, to je Vlada, zastopa to državo proti Evropski komisiji. In javno tudi še drugo vprašanje postavljam, če bo to posvetovanje opravljeno in bo Evropska komisija rekla ja, ker je vsaj v dveh, treh državah to ja, ali boste potem sami vložili tak predlog? A veste, to je zdaj nekaj kar se seveda zelo lahko, niste tam predložili nečesa in potem gremo dalje.

Samo z eno stvarjo se verjetno strinjam z gospo Natašo, problem imamo, ker otroci ne zaključujejo osnovne šole. In to je moj problem. Upal sem, da je to problem cele države. Zatiskati si oči pred tem, seveda si najmanj sme tisti, ki je na vsakokratni oblasti. Oblast je odgovornost. In govoriti tako grdo o neki pobudi, ki je zelo jasna, da dajmo pomagati, da bodo otroci zaključevali in obiskovali osnovno šolo, mislim, da je res, res žaljivo. Pa bom na tej točki končal.

Mislim, dajte spoštovani predlagatelj. Prvič, otroci ne hodijo na vozniške izpite, ker ne morejo, ker ne smejo, pred 18 letom nihče ne gre na vozniški izpit. Jaz sem govorila o statistiki oseb, ki niso dokončale osnovno šolo, starejših od 15 let, ki je uradna statistika, do katere sem prišla. Vi, ki se spoznate na številke, niste podal pa nobenih številk v svojem predlogu, prav nobenih, ampak trdite neke stvari, ki so popolnoma brez podlag. Vi pač nekaj trdite, niste nam podal nobenih številk, nobenih študij, prav ničesar nam niste podal. In istočasno, še enkrat, otroci ne hodijo na izpite, hodijo ljudje, ki so stari 18 in več. Če so takrat končali osnovno šolo ali ne, je eno vprašanje, ampak ti ljudje, ki so starejši od 15 let in niso dokončali osnovne šole, so zabeleženi v podatkih SURS, in te številke sem vam navajala. In te številke jasno kažejo, da število teh ljudi upada, da se je praktično razpolovilo - tudi v vaših občinah, mi je zelo žal. Pa se na SURS-u pozanimajte, zakaj imajo take številke, in jim dokažite, da so napačne, jaz drugega ne morem reči. Tako da jaz ne vem, o čem vi govorite. Vi kar trdite, da je teh otrok vse več, podatki pa kažejo, da jih je vse manj. Zdaj pa jaz ne vem. Ljudje, ki so stari več kot 15 let, so zabeleženi v podatkih SURS in tam jasno pišejo številke, koliko jih je končalo v osnovno šolo in koliko jih ni končalo. In jasno je iz teh statistik, da se število manjša. Torej povejte, kje imate stvarni dokaz, da se veča, kaj šele stvarni dokaz, da je to kakorkoli povezano s prometnimi nesrečami, ki se po vaših trditvah tudi večajo, v resnici se pa manjšajo, kar sem vam pa tudi dokazala na osnovi statističnih podatkov. Jaz ne vem, katere številke bi vi radi, katere številke vi berete, kje jih berete, pa če jih, nam lahko tudi mogoče predstavite. Ker to je pa malo hecno, da vam bomo mi kar verjeli, kar nam vi zdaj to pripovedujete, pa ignorirali podatke SURS.

Hvala lepa.