Spoštovane kolegice poslanke, poslanci, ostali vabljeni.

Pričenjam današnjo 7. sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Jurij Lep, ki nadomešča poslanko Terezo Novak, poslanec Jožef Horvat, ki nadomešča poslanko Ivo Dimic in poslanka dr. Tatjana Greif, ki nadomešča poslanca Miha Kordiša.

S sklicem seje, dne 20. septembra 2023, ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora in sicer: 1. točka Predlog zakona o digitalizaciji, druga obravnava; 2. točka Razno.

Ker do pričetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem, zato kar pričenjamo s

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O DIGITALIZACIJI, KI GA JE V OBRAVNAVO V DRŽAVNI ZBOR POSREDOVALA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE.

Kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora ste prejeli: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe informacijskega pooblaščenca, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, mnenje in predloge za amandmaje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predloge za amandmaje Nacionalnega inštituta za javno zdravje in mnenje Komisije za preprečevanje korupcije.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavniki Vlade, Ministrstva za zdravje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, informacijski pooblaščenec, Komisija za preprečevanje korupcije in Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Pričenjamo z drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje. Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do vključno četrtka, 28. septembra 2023 in ugotavljam tudi, da amandmaji niso bili vloženi. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bi opravili glasovanje. A temu kdo nasprotuje?

Besedo dajem ministrstvu za zdravje in sicer, državnemu sekretarju gospodu Marjanu Pintarju. Izvolite.

Spoštovana predsednica odbora, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje.

V procesu priprave Zakona o digitalizaciji zdravstva, smo v začetku julija tega leta s strani Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in informacijske pooblaščenke prejeli mnenji k predlogu zakona. Mnenji sta obširni, pripombe so podane k praktično vsem členom zakona. V juliju in avgustu smo opravili pomembna usklajevanja z deležniki in sicer, z namestnico informacijske pooblaščenke, z Ministrstvom za finance, Ministrstvom za javno upravo in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Večina pripomb in predlogov, ki smo jih v procesu usklajevanja prejeli, se dotika dveh ključnih tematik: oblikovanja in upravljanja zbirk podatkov in v zvezi s tem povezanega varstva osebnih podatkov ter financiranja podjetja Zdravje ter storitev, ki jih bo to podjetje izvajalo kot ključni nosilec nalog s področja digitalizacije v zdravstvu.

Svoje pripombe so podali tudi javni zdravstveni zavodi, s katerimi smo vsebino zakona v poletnem času aktivno usklajevali. Slišati je bilo pomisleke, da bi z zakonom preveč posegli v razvoj informatike in proces digitalizacije, ki v številnih organizacijah intenzivno poteka. Naj na tem mestu izpostavim, da namen zakona ni zaustaviti razvoja informatike in digitalizacije pri izvajalcih zdravstvenih storitev, temveč nasprotno, z zakonom želimo pospešiti njihov razvoj. Zavedamo se namreč, da ureditev na ravni države ne more dati odgovora na čisto vse izzive in procese, s katerimi se vsakodnevno srečujejo izvajalci zdravstvenih storitev, za to pa mora zakon nuditi pravni okvir za poenoten in standardiziran koncept zbiranja podatkov na vseh ravneh izvajanja zdravstvenih storitev, in to želimo z Zakonom o digitalizaciji zdravstva tudi urediti. Poenotenje konceptov lahko prinese tudi pomembne prihranke na področju nakupov in vzdrževanja strojne in programske opreme. Poenoteno zbiranje in hramba podatkov mora vključevati vse podatke, ki se nanašajo na proces zdravljenja. Zbirati jih moramo na poenoten način in poskrbeti, da so varno hranjeni in so v vsakem trenutku lahko pomembno orodje v nadaljnjem procesu zdravljenja; gre za podatke, ki so nastali bodisi v javni zdravstveni mreži ali pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev, gre za podatke, ki pripadajo pacientom, uporabnikom zdravstvenih storitev. S temi podatki je potrebno ravnati tako, da varujemo osebne podatke in dosegamo čim boljše rezultate v procesu zdravljenja. Ministrstvo se zaveda, da je prehod v novo arhitekturo digitalnega zdravstva zahteven dolgoročni projekt in kontinuiran proces, saj terja stalno prilagajanje razvoju novih metod zdravljenja na eni strani ter razvoju informacijskih tehnologij in programskih orodij na drugi strani. Menimo, da tako zahtevnega procesa brez intenzivnega sodelovanja z vsemi deležniki znotraj zdravstvenega sistema ne bo mogoče uspešno nasloviti.

Lahko sklenem, da je bila dosedanja javna razprava o predlogu zakona izjemno koristna in nadvse potrebna. Prisluhnili smo lahko kritičnim pripombam kot predlogom za izboljšave. Glede na predlog, ki je že prestal prvo obravnavo v Državnem zboru, prepoznavamo potrebo po nekaterih konceptualnih spremembah, amandmiranje predloga zakona za to ni primerno in bi bilo glede na število pripomb in predlogov v vsakem primeru tudi težko izvedljivo, saj spreminjamo tudi obrazložitev zakona. Zato na Ministrstvu za zdravje aktivno pripravljamo dopolnjen Zakon o digitalizaciji zdravstva, v katerem naslavljamo pomisleke, ki smo jih prejeli tako s strani Zakonodajno-pravne službe, informacijske pooblaščenke kot tudi s strani izvajalcev zdravstvenih storitev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje in drugih deležnikov v zdravstvenem sistemu. Nov predlog zakona bo tako še bolje naslovil vse predstavljene izzive in upošteval pripombe in predloge nastale v dosedanjem procesu priprave zakona. Delo je v polnem teku. Nov predlog zakona bomo vložili še pred koncem leta. Sprejem zakona ostaja prioriteta ministrstva. Ker v splošni razpravi ni bilo glasov proti nas, veseli, da to mnenje delite tudi poslanci Državnega zbora. Hvala lepa.

Hvala. Besedo sedaj predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Barbari Gerečnik. Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi zakonsko in poslovniško določenimi nalogami preučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje. Že uvodoma bi izpostavila, da amandmaji k predlogu zakona niso bili vloženi, zato vsi v mnenju izpostavljeni pomisleki še vedno ostajajo. Ker pa ste mnenje prejeli že 7. julija, bom v nadaljevanju le na kratko predstavila zgolj njegove bistvene poudarke.

Predlog zakona v večjem delu ureja obdelavo podatkov in zbirke podatkov s področja zdravstva, njihove upravljavce in obdelovalce, upravičence do podatkov ter dostop do podatkov za javno zdravstvene razvojne, raziskovalne in statistične namene, zato smo v zvezi s temi vsebinami opozorili na upoštevanje ustavnopravnih zahtev, ki izhajajo iz pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave. Ker se predlagana ureditev nanaša na podatke o zdravljenju oziroma podatke o zdravstvenem stanju, ki kot posebne vrste osebnih podatkov zahtevajo posebno varstvo, smo opozorili tudi na nedotakljivost človekovega osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in nedotakljivost človekove zasebnosti iz 35. člena Ustave.

V zvezi s posameznimi rešitvami smo izpostavili potrebo po večji jasnosti in določnosti kot elementov načela pravne države iz 2. člena Ustave, saj mora biti že iz zakonskega besedila jasen njegov namen ter pravni položaj subjekta na katerega se določba nanaša. Poleg tega je predlagana ureditev mestoma nepregledna zaradi neustrezne sistematike zakona, v besedilu pa so tudi notranja neskladja.

Predlog zakona vsebuje novele drugih zakonov, ki niso omejene le na spremembe določb nujno potrebnih za izvajanje tega predloga zakona, pri tem pa ne vzpostavlja jasnega razmerja predlagane ureditve do materije drugih zakonov, oziroma ustvarja neskladja med ureditvami. Z vidika izvedljivosti, ki je prav tako element načela pravne države iz 2. člena Ustave, je treba izpostaviti zlasti prehodno ureditev, ki se navezuje na uveljavitev zakona, čeprav se hkrati predvideva zamik uporabe zakona. Prehodna ureditev je pomanjkljiva, ker ne ureja vseh potrebnih vprašanj, ki so pomembna za prehod na novo ureditev. Predlog zakona predvideva tudi, da bo Republika Slovenija za izvajanje nalog izvajalca centralne digitalizacije ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo, ki bo pravna oseba javnega prava. Tako se s predlogom zakona vzpostavlja nova pravna oseba javnega prava »sui generis« v statusni obliki družbe z omejeno odgovornostjo. Z javnopravnim aktom bo tako ustanovljena pravna oseba iz nabora oseb zasebnega prava. Za razliko od sistemsko urejenih pravnih oseb javnega prava, kot so recimo javni zavodi in javne agencije, na tako pravno osebo ni mogoče aplicirati celotnega javnopravnega režima, temveč zgolj toliko kot to določa zakon. Pravna organizacijska oblika, v kateri bo izvajalec centralne digitalizacije opravljal svoje naloge, se tako s pravno sistemskega vidika kaže kot vprašljiva in nedomišljena, določeni vidiki, ki se nanašajo na družbo, pa so urejeni nejasno in pomanjkljivo, tako na primer namen in dejavnost družbe, vprašanje nadzora in razmerje do ministrstva.

V zvezi s financiranjem družbe iz obveznega zdravstvenega zavarovanja smo izpostavili, da bi ga bilo treba utemeljiti tudi z vidika morebitnega posega v 50. in 51. člen Ustave, ki zagotavljata pravico do socialnega in zdravstvenega varstva, saj se bo sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja redno in sistematično namenjalo za financiranje družbe, kar bi lahko ogrozilo ustavno varovano jedro pravice iz 51. člena v zvezi s 50. členom Ustave, torej materialno dostopnost zdravstvenih storitev, ekonomsko varnost in dostojanstvo posameznikov.

V pripombah k posameznim členom smo opozorili, da bi lahko bile posamezne rešitve iz predloga zakona sporne tudi z vidika nekaterih drugih določb Ustave, na primer 3., 14., 28., 121. in 153. člena Ustave. Prav tako smo opozorili na potrebo po pravnosistemski skladnosti predlaganih rešitev, na primer z Zakonom o pacientovih pravicah, z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih in Zakonom o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta. Prav tako smo opozorili tudi na nekatere nomotehnične pomanjkljivosti predloga zakona. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo sedaj predajam predstavniku Državnega sveta, gospodu Danijelu Kastelic, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, gospod državni sekretar, lep pozdrav.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, je predlog zakona obravnavala na 3. izredni seji, 11. julija in na 12. seji zadnjega avgusta letošnjega leta. Na 3. izredni seji smo se seznanili z obširnimi pripombami službe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Zveze organizacij pacientov Slovenije in Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Na podlagi vseh predstavljenih stališč in razprave članov komisije smo ocenili da bi do obravnave predloga zakona na vašem odboru lahko prišlo do sprememb, zato smo počakali z odločanjem o predlogu zakona do konca avgusta. Pričakovali smo morebitne amandmaje k nekaterim odprtim vprašanjem, Ministrstvo za zdravje pa nam je obljubilo tudi dodatna pojasnila in gradiva v zvezi z družbo DIGI zdravje, ki nam jih sicer na to ni posredovalo. V razpravi o predlogu zakona smo člani komisije digitalizacijo zdravstva prepoznali kot dober pristop k optimizaciji procesov v zdravstvu, ki bi lahko prinesel korist tako za paciente kot celoten zdravstveni sistem. Dosedanji sistem je namreč zamuden, predvsem pa po nepotrebnem obremenjuje paciente, zaposlene v zdravstvu, pri čemer predvsem zdravniki nimajo na voljo vseh relevantnih in že obstoječih podatkov za lažje odločitve glede zdravljenja pacienta. Komisija o digitalizaciji zdravstva prepozna tudi možnost bistvenega znižanja stroškov zdravstvenih storitev v sistemu in možen pozitiven vpliv na skrajševanje čakalnih vrst in s tem na nižje stroške v zdravstvu, kjer bodo pacienti dobili oskrbo bolj pravočasno. Zanimalo nas je predviden pozitivni učinek vsega navedenega, saj bi slednje v veliki meri uravnotežilo skrbi nekaterih deležnikov glede velikega obsega sredstev, ki se jih bo vložilo v sistem. Na to vprašanje nam sicer Ministrstvo za zdravje ni znalo ponuditi odgovora. Zavedamo se, da bo novo zastavljen sistem na enem mestu združeval zelo velike količine občutljivih osebnih podatkov, zato je po naši oceni varstvo podatkov v novem sistemu nujno treba vzpostaviti na najvišji možni ravni z ustreznimi varovalnimi mehanizmi ter strogo omejiti dostop do podatkov na tiste osebe, za katere je dostop do podatkov res utemeljen, hkrati pa je treba zagotoviti ustrezno raven dostopa do podatkov s strani pacientov in transparentnost vpogledov v pacientove podatke, na kar opozarja tudi Zveza organizacij pacientov Slovenije.

Komisija je večji del razprave namenila predvsem izvajalcu centralne digitalizacije v obliki družbe z omejeno odgovornostjo DIGI zdravje. Spraševala se je tudi, zakaj je predlagatelj odločil ravno za takšno obliko delovanja in zakaj se ni raje odločil širiti pristojnosti Ministrstva za zdravje ali pa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ima na tem področju dolgoletne izkušnje. Komisijo skrbi tudi to, kje bo ta družba dobila ustrezne kadre, ki jih na tem področju že tako primanjkuje in izrazila zaskrbljenost, da se bo na tak način slabilo kadrovsko podporo na področju IKT pri izvajalcih. Dodatno skrb predstavlja dejstvo, da ministrstvo za zdravje še nima izdelanega plana, od kje in kako bo dobilo želeni kader. Komisija prav tako pričakuje, da bo družba, tako kot to omogoča sistem ZZZS, zagotavljala dostopnost do podatkov 24 ur na dan, prav tako pa tudi ustrezno zaščito občutljivih podatkov. Skrbi jo tudi, da bodo na koncu tudi pri tej družbi prevladale pogodbene oblike dela in ne redne zaposlitve, kar pa bo za sistem zagotovo dražje.

Opozarjamo tudi na to, da se mora hkrati z ukrepi za digitalizacijo zdravstva razmišljati tudi o vseh tistih zavarovancih, predvsem starejših, ki imajo zaradi slabe računalniške opismenjenosti že v trenutnem sistemu težave z dostopom na primer do aplikacije e-Zdravje ter zVEM. Zanje bi bilo nujno treba najti ustrezno prilagojene načine dostopa do novega načrtovanega sistema oziroma jim bo treba pri tem zagotoviti pomoč. Komisija je na 12. seji na podlagi do tedaj znanih informacij in razprave na 3. izredni seji komisije predlogu zakona navkljub določenim pomislekom večinsko izrekla podporo.

Spoštovane, spoštovani, hvala za vašo pozornost.

Hvala tudi vam.

Sedaj pa odpiram razpravo članic... Ja, izvolite, gospod Kaloh.

Predsednica, hvala lepa. Eno kratko pojasnilo smo dolžni poslanci dobiti z vaše strani.

Zdaj mi v tem gradivu, ki ga dobivamo v fizični obliki pa tudi na mailu, so še vedno ti akterji, ki so zdaj že odpadli, od državne sekretarke gospe Vidic, do državnega sekretarja gospoda Ostrca, ki so na začetku sodelovali pri tem zakonu, se pravi, danes nam je to predstavil gospod Pintar. Mene samo zanima, če ste formalno dobili s strani Ministrstva za zdravje obvestilo, da dobili s strani Ministrstva za zdravje obvestilo, da bo na sejah delovnih teles predstavljal zakon zdaj že verjetno padli zakon, gospod Pintar. Samo to.

Ja, imam tukaj pred sabo dopis z dne 29. 9. 2023, vam ga bom dala, tako da lahko, če mu ga posredujete, kjer je naveden tudi državni sekretar Pintar. Hvala.

Torej, odpiram razpravo članic in članov odbora. Se javi kdo k razpravi? Izvolite.

Hvala, gospa predsednica.

Če sem že ravno bil pri besedi, ja mogoče samo ta opazka, da mogoče drugič pa zaradi korektnosti do kolegov prestavite na začetku pač zasedbo vladajoče strani.

Ja, gospod Pintar, hvala lepa za ta vaša uvodna pojasnila. Zdaj, vi ste izpostavili dve zadevi, upravljanje zbirk podatkov in pa financiranje Digi zdravja. To ste se fokusirali čez poletje, kot ste dejali, ampak po tem obsežnim, obsežnim kritikam s strani ZPS kot tudi s strani informacijske pooblaščenke ste se pač odločili, da boste verjetno potem že z novo ekipo, z novo ekipo naredili variacijo na temo istega Zakona o digitalizaciji zdravstva. Zdaj pa vendarle za voljo naših državljanov mi dovolite eno kratko uverturo. Bodo verjetno potem tudi koalicijski poslanci povedali, kako oni to vidijo iz svojega zornega kota. Pač mi iz opozicije smo videli ta Zakon o digitalizaciji zdravstva, tudi vi ste o tem govorili, kot tisti prvi korak k reformi zdravstva. Zdaj, če ta temelj zdaj upada tako rekoč skoraj na polovici vašega mandata, to bo sicer drugo leto na pomlad, pa vendarle, meseci hitro tečejo, ta zakon ste tudi ves čas promovirali, to so bili visoko leteči izrazi, temelj digitalne transparentnosti, digitalna sled, digitalno to in ono, tudi javna firma se bo imenovala Digi zdravje, tako da smo res mislili, da ste tukaj res zelo resni pri teh vaših namerah.

Res je, da se je vmes oglasila tudi predsednica države, gospa Nataša Pirc Musar, ki je nekako dejala, da v tem mandatu tej Vladi ne bo uspelo narediti reforme zdravstva. Verjamem, da vam je bilo to težko poslušati, ampak zdaj verjetno tam na Ministrstvu za zdravje tudi vlada nek mehurček, ki ste ga ustvarili pač s kadri, ki so takšni kot so, ampak od zunaj verjetno se stvari vidijo bolj jasne. Gospa predsednica očitno ima tudi kakšne druge informacije.

Zdaj, zakon bi moral stopiti v veljavo 1. januarja 2024, a bivši minister Loredan Bešič, ki je bil predlagatelj tega zakona, se zdaj verjetno počuti, zdaj že z bivših vladnih struktur obravnavan mačehovsko, ampak vseeno pa si ne smemo privoščiti mačehovskega odnosa do naših lastnih državljanov in državljank ravno zaradi tega, ker ste, ne govorim zdaj vam ad persona, ampak na splošno o Vladi kot taki, ker ste tudi za izboljšanje zdravstvenega sistema na področju čakalnih dob injicirali v sistem več kot tam 111 milijonov evrov, potem smo vsi videli, da je to bila zgodba o neuspehu. Čakalne dobe so se še žal povečale. Zdaj sicer to ni neposredne veze, ampak zaradi širše slike kaj se je do zdaj dogajalo na področju zdravstva. In zdaj v začetku maja je v Sloveniji še vedno nedopustno dolgo čakalo 141 tisoč 111 pacientov. To je uradni podatek NIJZ, ki spremlja čakalne dobe. To je seveda več kot polovica vseh čakajočih.

Zdaj bodoča ministrica, ki ste jo tudi že nekako javno predstavili, Valentina Prevolnik Rupel je, je takrat dejala, da to neomejeno plačevanje storitev spodbuja izvajalce, da opravijo čim več tistih storitev pri katerih je razmerje med plačilom in stroški čim boljše, se pravi, ona je »de facto« kritizirala ta vaš podjem tratenja davkoplačevalskega denarja. Zdaj je to bila njena, jaz ocenjujem, dobra observacija, ta eksperiment s helikopterskim denarjem se žal ni izšel, se ni izšel. To smo seveda tudi mi v opoziciji zelo glasno opozarjali na to, ampak vi ste tisti, ki imate škarje, platno in pa seveda denar v svoji malhi.

Zdaj obravnavo na tem odboru ki ga vodi koalicijska poslanka gospa Kozlovič, smo dvakrat zamaknili. To se je zgodilo pred poletjem, potem takoj po parlamentarnih počitnicah, v začetku septembra. Res je, kot je gospod Pintar rekel, pomisleki Zakonodajno-pravne službe so bili obsežni. Ne vem, mislim, da ne vem, na koliko, deset straneh so bili takrat izkazani. Informacijska pooblaščenka je tudi zelo glasno opozarjala, da so določbe oziroma da je prva verzija bolj ali manj v neskladju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, ampak vendarle, od prvega branja smo poslanci opozicije ugotavljali, da je minilo štiri mesece. Državni sekretar je povedal, da ste se čez poletje trudili, očitno ne dovolj. Zdaj se sprašujem ali je posledica tega, ker je kadrovski manko tako velik na Ministrstvu za zdravje, ki bi bil sposoben spisati te amandmaje. To boste potem v novi garnituri verjetno ugotavljali zdaj pri novem zakonu. Že to je samo po sebi zaskrbljujoče. Po drugi strani pa, če ti amandmaji, ki bi zdaj na hitro nekako, če se izrazim v žargonu, spesnili, če ne bi ustrezno naslovili pomislekov ZPS pa informacijske pooblaščenke, bi bila zakonska materija še vedno neustavna, pa spet ne bi nič naredili, bi bili spet vi v nekem zatečenem stanju, v sistemu bi se pa delala, po naši oceni, dodatna škoda.

Ko je državni sekretar govoril o digi zdravju, ja, tukaj je bilo predvidenih največ amandmajev, to je tudi javno govorila gospa Alenka Gotar. Zdaj mimogrede, zgolj medklic, smo zasledili, da je tudi gospa očitno sposobna, ker je tudi prevzela vodenje sveta šempetrske bolnišnice, tako da tukaj vsaj ona izgleda, da je vsaj navzven proaktivna. Ko smo se pa srečevali podjetje s stotimi zaposlenimi, pa potem sama delovna implementacija tega osebja, pa so govorili, da bi se do 3 do 5 let bi šele bilo dovolj kadra in kompetenc, da bi prišlo potem, ne da bi se potem firma lahko prešla na te centralne sisteme. Tako da glejte, po petih letih verjetno niti mi, ki smo danes tukaj ne bomo v isti sestavi tukaj, kaj šele vladajoče strukture. Tako da tukaj s to firmo, pa tudi s samim njenim financiranjem je bilo že v štartu veliko težav.

Mi v prvem branju resda nismo eksplicitno nasprotovali temu zakonu, pa je res, materije, bi rekel, se lahko tehtajo v kilogramih. Vsi vemo, da se deležniki v zdravstvenem miljeju lovijo med tremi velikimi bazami podatkov, se pravi NIJZ na eni strani, zavarovalnice in pa izvajalci. V osnovi pa, da bo novo javno podjetje, ki bi se ukvarjalo s poenotenjem podatkovnih baz v zdravstvu je na nekem izhodišču dobra ideja, ampak ker gre za eno najbolj obsežnih občutljivih, gre za naše podatke, pacientove, kumulativno bi bilo vključeno v zakon 19 temeljnih zbir podatkov, pa je seveda veljala dodatna pozornost s strani predlagatelja. Se pravi, šlo je dejansko za veliko tveganje s strani na rovaš pravic posameznikov. In to smo že govorili takrat v prvem branju, umanjkalo je dejansko sama zakonska opredelitev, omejitve povezovanja glede na namen posamezne zbirke. Se pravi teh varoval ni bilo in vseh teh garancij prva verzija zakona ni imela, zato smo seveda bili tukaj zelo čuječi.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo ves ta proces, ki se je sicer prolongiral iz meseca v mesec, pričakovali tudi čez amandmirano vsebino tesnitev teh vprašanj, ki so izpostavljali pri ZPS in pri informacijski pooblaščenki, ampak tako kot ste rekli, spoštovani državni sekretar, teh amandmajev nismo videli in jih tudi ne bomo.

Vsa ta odprta vprašanja, se pravi dosledno varstvo osebnih podatkov, transparentno financiranje javnega podjetja, kako bo dejansko CEZIS v praksi dosegel svoj namen, se pravi, to je učinkovito zdravstveno varstvo pacientov, torej puščate v variacijo na temo tega zakona. Mi bomo pa v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke definitivno te garancije zahtevali zavoljo občutljivih podatkov tudi pri novem zakonu, ki pravite, da boste ga v življenje probali spraviti do konca tega leta z novo ekipo. Če boste spoštovani gospod državni sekretar v njej ostali vam tudi vam izrekam še naprej dobro pa konstruktivno delo. Hvala.