Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, članice in člani Ustavne komisije, spoštovani vabljeni gostje, lepo vas pozdravljam in začenjam 3. sejo Ustavne komisije!

Obveščam vas, da imam v tem trenutku dve pooblastili, in sicer dr. Tatjana Greif nadomešča člana Ustavne komisije dr. Mateja Tašnerja Vatovca, kolega Jani Prednik pa nadomešča članico komisije, mag. Meiro Hot.

Sklic seje ste prejeli 4. 9. 2023. Ker do 12. ure včerajšnjega dne nisem prejel predloga za umik točke oziroma razširitev dnevnega reda, bomo na današnji seji obravnavali, kot je bilo zapisano v sklicu 3. seje, naslednjo točko: prvič, Predlog za začetek postopka za spremembe 160., 161. in 162. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o spremembah 160., 161. in 162. člena Ustave Republike Slovenije, EPA 818-IX.

Prehajamo torej k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA VLADNEGA PREDLOGA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBE 160., 161. IN 162. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA O SPREMEMBAH 160., 161. IN 162. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 818-IX.

Predlog za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona z dne 19. maja 2023 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo komisije so k obravnavi te točke vabljeni, v imenu predlagatelja, torej Vlade, ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan, Državni svet in Ustavno sodišče.

Ob tem vas želim obvestiti, da sem 4. 9. 2023 v skladu z drugim odstavkom 51. člena Poslovnika Državnega zbora, na 59 naslovov posredoval povabilo predstavnikom institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavanih vprašanj oziroma bodo imeli aktivno pravico zahtevati presojo ustavnosti zakona, v okviru predvidenega ustavnega pooblastila iz predlaganega besedila 162. člena Ustave, da namesto ustne predstavitve podajo pisne izjave in obrazložitve mnenja in stališča o predlagani spremembi Ustave na današnji seji. To opravijo pisno, torej do 29. 9. 2023 do 12. ure.

Ustavna komisija je do izteka roka prejela 15 odzivov, ki so vsi objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora. Vsem, ki ste se na ta način odzvali se naj iskreno zahvaljujem v imenu Ustavne komisije. Nadaljnje pisne odzive zainteresirane javnosti bom takoj posredoval vsem vabljenim na 3. sejo Ustavne komisije.

Kolegice in kolegi, spoštovani gostje!

Začenjam z razpravo o predlogu, da se začne postopek za spremembe Ustave. Predlagam, da uvodničarji podate svojo predstavitev v časovnem okviru, recimo 5 minut. Zdaj dajem besedo za dopolnilno obrazložitev ministrici za pravosodje dr. Dominiki Švarc Pipan.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik Ustavne komisije.

Spoštovani članice in člani, člani, ostali visoki gostje in udeleženci današnje 1. seje!

Zelo sem vesela, da smo končno naredili tudi ta korak in da začenjamo razpravo o predlogu za začetek postopka za spremembe 160., 161. in 162. člena Ustave, ki ga je Vlada določila oziroma besedilo katerega je Vlada določila na svoji seji 18. maja letos. Ključno vodilo pri teh spremembah, in zato smo od začetka tega ali pa potencialnega začetka tega postopka tudi veseli, je zasledovati cilje razbremenitve Ustavnega sodišča z namenom pospešitve vse daljših postopkov pred Ustavnim sodiščem in tako zagotoviti odločanje Ustavnega sodišča v razumnem roku in tudi seveda osredotočenost vloge Ustavnega sodišča glede na posebni položaj, ki ga ima v slovenskem ustavnem redu, ob neki prevetritvi ali predlogu prevetritve obsega pristojnosti. Vse to pa seveda si želimo doseči ob zagotavljanju širokega, najširšega možnega dostopa do varstva pred Ustavnim sodiščem za državljanke in državljane.

Zdaj predlagane spremembe, ki so pred vami, se nanašajo torej na urejanje pristojnosti predvsem Ustavnega sodišča in temeljijo na predlogu, ki ga je Vlada predlagala v letu 2010, to je predlog EPA 595-V, ki takrat sicer ni dobil zadostne podpore Ustavne komisije za začetek postopka za spremembo. Takratni predlog je bil pripravljen na podlagi dela delovne skupine, ki je na Ministrstvu za pravosodje delovala med leti 2008 in 2010. Ključna v tem predlogu je po naši oceni sprememba 162. člena Ustave, ki predlaga tudi največjo konceptualno spremembo, in sicer uvedbo načela proste izbire Ustavnega sodišča, proste izbire tega, katere ustavne pritožbe in katere pobude za oceno ustavnosti bo sprejelo v obravnavo. Gre torej za sistemsko spremembo, s katero bi na tej sistemski ravni skušali krepiti precedenčno vlogo Ustavnega sodišča kot posebnega v slovenskem pravosodnem sistemu. Ker ima seveda prosta oziroma načelo proste izbire zadev lahko tudi svoje pasti in pomanjkljivosti, smo v predlog zaradi tega dodali dve merili, ki to polje izbire relativizirata, nekoliko ožata in usmerjata, in sicer na tiste zadeve, ki odpirajo pomembna ustavnopravna vprašanja ali pa so pomembna za posameznika glede na težo kršitev, posledic kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin za pobudnika oziroma pritožnika. Prav, tako in to je še dodatna varovalka, v primeru uvedbe načela proste izbire predlagamo, da bi odločilni vpliv v odločanju o tem, katere zadeve bo ustavno sodišče sprejelo v obravnavo, odločala manjšina treh ustavnih sodnikov. Na prosto izbiro zadev pa vpliva tudi relativno širok krog kvalificiranih predlagateljev zahteve za oceno ustavnosti, na primer Varuh človekovih pravic in pa še kar dolg seznam drugih kvalificiranih predlagateljev, ki jih predlagamo v 162. členu. Torej to načelo proste izbire ni predlagano kot absolutno ampak relativno in je zamejeno s temi tremi ključnimi sistemskimi varovalkami. Glede na strokovne razprave ob pripravi predloga ustavnega zakona verjamem, da bo seveda tudi tukaj na Ustavni komisiji potekala razprava glede ustreznosti, tudi glede dikcije opredeljenih meril ob prosti izbiri zadev, kar seveda je vse zelo dobrodošlo za to, da bi se našla najboljša možna oblika oziroma besedilo te določbe, ki bi zagotovilo res čim širši dostop oziroma preprečilo zapiranje dostopa do varstva pravic posameznikov pred Ustavnim sodiščem, torej to so zlasti ta merila o teži posledic za pritožnika in pa načelo oziroma predlog, da o tem odloča manjšina treh sodnikov.

V sistemu torej takšne pozitivne selekcije bo čas za odločanje o sprejemu ali nesprejemu zadev gotovo krajši. Zaradi razbremenitve, posledične razbremenitve Ustavnega sodišča pa menimo, da bo do odločitev v posameznih zadevah lahko prišlo mnogo hitreje in znotraj razumnega roka, kar, kot rečeno, je v zadnjih letih vse večji problem tudi pri Ustavnem sodišču. S tem menimo, da se bo okrepila vloga Ustavnega sodišča v sistemu varstva ustavnosti in človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S predlaganim pristopom pa je po drugi strani tudi poudarjena vloga rednih sodišč pri varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v posameznih zadevah, saj so sodišča že tako ali tako pri odločanju vezana tako na zakon kot ustavo. Ostale predlagane spremembe Ustave se nanašajo pa še na nekaj drugih tem, in sicer predlagamo prenos določitve pristojnosti Ustavnega sodišča iz zakonov na Ustavo v 160. členu, prenos nekaterih pristojnosti z Ustavnega sodišča na sodišča na podlagi zakona, ki bi se sprejel z navadno dvotretjinsko večino. Torej ta sprememba je predvidena v 161. členu. Že s samim ustavnim zakonom, pa bi predlagali, da se določi prenos pristojnosti za odločanje o sporih glede pristojnosti med sodišči in državnimi organi ter glede pristojnosti med državnimi organi in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. Predvideva se tudi možnost prenosa pristojnosti za odločanje o ustavnosti in zakonitosti podzakonskih aktov in drugih splošnih aktov z Ustavnega sodišča na pristojna redna sodišča na podlagi zakona, ki bi se prav tako sprejel z navadno dvotretjinsko večino. Ta sprememba je predvidena v 161. členu. Z ustavnim zakonom pa bi predlagali, da se prav tako neposredno že določi tudi prenos pristojnosti glede prostorskih aktov in sporov v pristojnosti z ali med lokalnimi skupnostmi. Kot že omenjeno v uvodu, je v 162. členu predvidena tudi taksativna določitev kvalificiranih predlagateljev za začetek postopka ustavnosti in zakonitosti že v sami Ustavi. Hkrati smo predlagali, da bi se določil enoletni rok za implementacijo, torej za sprejem potrebnih sprememb Zakona o Ustavnem sodišču in Zakona o upravnem sporu, na katera bi ta sprememba Ustave najbolj neposredno vplivala. Do predloga sprememb se je opredelila tudi delovna skupina Ministrstva za pravosodje, ki smo jo vzpostavili konec leta 2022 in je delovala tudi vse letošnje leto oziroma v prvi polovici letošnjega leta. V kateri sta sodelovala tudi predstavnika Ustavnega sodišča, hkrati pa smo na naše sestanke oz. sestanke in razprave te delovne skupine glede na določeno tematiko vabili tudi predstavnike Upravnega sodišča in pa upravnega oddelka Vrhovnega sodišča. Vse je nekako že s pogledom naprej za morebitno implementacijo sprememb zlasti glede prenosa pristojnosti na Upravno sodišče. Tudi Ustavno sodišče se je v tem času že opredelilo na predlagane spremembe. Tudi ta opredelitev, tudi to opredelitev ste v Državnem zboru že prejeli. Veseli nas, da je Ustavno sodišče predlog v osnovi pozdravilo, zlasti v delu, ki se nanaša na načelo proste izbire zadev, kar bo tudi po njihovi oceni vplivalo na skrajšanje trajanja postopkov pred Ustavnim sodiščem in tako povečalo učinkovitost ustavnega varstva oz. varstva ustavnih pravic posameznikov. Predlog smo v pripravi predstavili tudi koalicijskim strankam letos spomladi, prav tako pa tudi Poslanski skupini Nove Slovenije in Poslanski skupini SDS, s katerimi smo se sestali prav tako v letošnji pomladi.

Na koncu bi samo še v tem uvodnem delu dodala glede pripomb Združenja mestnih občin Slovenije, da na ministrstvu ne nasprotujemo predlogu Združenja mestnih občin, da se med kvalificirane predlagatelje v 162. členu doda tudi reprezentativno Združenje lokalnih skupnosti, kot sedaj že predvideva Zakon o Ustavnem sodišču. Vprašanje, ali ima lokalna skupnost ustavne pravice ali ustavne koristi. Kot pogoj za sprejem zahteve v obravnavo pa predlagamo, da se naslovi v okviru razprave na Ustavni komisiji oz. v tem kontekstu pri strokovni skupini. Toliko za enkrat najlepša hvala. Na voljo smo seveda tudi za sodelovanje v razpravi v nadaljevanju. Bi pa že sedaj se opravičila, ker moram ob 10.35, žal, oditi in bo nadaljevala, v nadaljevanju predstavljala Ministrstvo za pravosodje, državna sekretarka magistra Valerija Jelen Kosi.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo pa zdaj dajem predsedniku Ustavnega sodišča dr. Mateju Accettu, z njim je tudi generalni sekretar dr. Sebastian Nerad, ki ga prav tako lepo pozdravljam.

Gospod predsednik, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik Ustavne komisije.

Spoštovani članice in člani Ustavne komisije, spoštovane gospe spoštovani gospodje, drugi udeleženci te seje!

Hvala lepa za vabilo, da se tudi mi lahko udeležimo te seje. Kar sem vsekakor želel storiti, smo s kolegi želeli storiti, da prenesemo še ustno sporočilo, da mi podpiramo na Ustavnem sodišču ta razmislek in začetek postopka tovrstnih ustavnih sprememb. Hkrati se tudi jaz opravičujem, kajti danes, tako kot skoraj vsak četrtek, že poteka tudi seja plenuma, na katero se moram kolikor se da hitro vrniti, ker, kot veste, vsak sodnik igra pomembno vlogo pri našem odločanju.

Vendarle pa bi želel na kratko ponoviti to, kar smo tudi že zapisali, da Ustavno sodišče te spremembe, predlagane spremembe seveda podpira ne prvič, podpiralo jih je že takrat, ko so bile, kot je ministrica povzela, predstavljene pred 15, 14 leti v tedanjem predlogu. In še več kot to, že dlje od tega tudi na Ustavnem sodišču več generacij predsednikov in sodnikov Ustavnega sodišča opozarja na problem pripada. Ustavno sodišče Slovenije primerjalno gledano vsekakor sodi med tista, ki imajo številne pristojnosti, ki imajo pristojnost ustavnih pritožb zoper odločitve rednih sodišč in nabor teh zadev je zelo visok. Hkrati se tudi skozi leta ni opazno zmanjševal. Če kaj, smo ugotavljali skozi leta, spet tudi predhodne generacije, se je kompleksnost zadev povečevala, s tem pa tudi kompleksnost dela na Ustavnem sodišču. Zato na Ustavnem sodišču zelo podpiramo to, ki jo je tudi ministrica omenila kot ključno, spremembo, da bi Ustavno sodišče prosto izbiralo, katere zadeve bo vsebinsko obravnavalo na način, ki bo vodil v vsebinsko odločitev, ne zaradi razbremenitve kot take, ne, da bi to nekako pomenilo ustavno pooblastilo za lagodnejše delo in življenje Ustavnega sodišča, ampak ker je obremenitev s tistim prvim delom preizkusa tovrstnih vlog zelo visok tudi, če na koncu vodi v morda celo neobrazložen sklep o nesprejemu. In tako kot je ministrica nakazala, tudi na sodišču to opažamo kot zelo akuten problem, včasih to pomeni, da pritožniki čakajo tudi po 3, 4 leta, čeprav je na koncu odločitev, ki jo dočakajo, ta, da se njihova, njihova pritožba ne bo sprejela v obravnavo, kajti to, kot rečeno, vedno terja veliko dela.

Druga podrobnost, ki je bila tudi že omenjena in je tudi za nas pomembna, je, da seveda sporočilo ne sme biti, da bo to neka arbitrarna, nevezana diskrecijska pravica Ustavnega sodišča. Nikoli ni bilo mišljeno tako, tudi takrat, ko so naši predhodniki to že prvič predlagali. In zato mi ne nasprotujemo, nasprotno, celo pozdravljamo zapis meril, ki lahko to še nekoliko jasneje že poudarjajo v Ustavi. Morda se bi lahko pogovarjali, in to bo pač del postopka, če bo začet, potem priprave končnega besedila, na kakšen način je to dobro zapisati v Ustavo, ali tako podrobno kot je zdaj predlagano ali nekoliko splošneje. Mislim, da smo mi predlagali ubeseditev, naj naj nekako poudari besedilo Ustave, da naj pri tem upošteva Ustavno sodišče pomen zadeve za pravni red oziroma za pritožnika ali pobudnika. In to po vsebini ustreza tudi tema dvema meriloma, se pravi, po eni strani tisti primeri, ki zaradi pritožnika samega terjajo intervencijo Ustavnega sodišča, ali pa tisti, kjer to, ta zadeva odpira neko sistemsko pomembno problematično vprašanje, ki lahko naslovi problem, položaj vrste drugih posameznikov ali stanj v Sloveniji. In v tem, v tem pogledu je, kot rečeno, ta ureditev, po mojem, tudi zelo sozvočna. Enako sem razumel ministrico s tistim osnovnim poslanstvom, ki bi ga morali priznati in pričakovati od Ustavnega sodišča, da postavlja precedenčne standarde varstva človekovih pravic in ustavnega reda, ne da igra vlogo, kot sem pa tja mnogi vlagatelji še razumejo ali upajo, da bo Ustavno sodišče to vlogo odigralo, še četrte instance v rednih sodnih postopkih, ko bi še na enem forumu več iskali svojo pravico, čeprav problem, ki ga zadeva odpira, ne sega na ustavnopravno raven. Tako da v tem pogledu je to za nas ključna sprememba.

Ne nasprotujemo tudi drugima dvema, čeprav je zlasti pri seznamu kvalificiranih vlagateljev prišlo do spremembe v primerjavi s tistim predlogom izpred 14 let. Namreč takratni predlog je pričakoval, je predvideval, da se bo seznam predlagateljev skrčil, mislim, da jih je bilo sedem predvidenih, zdaj pa je seznam tak da vključuje vse tiste, ki so bili tedaj že po zakonu predvideni, in tudi tiste, ki so bili vmes dodani. Tako, da je zdaj primerjalno gledano, ne samo relativno, ampak tudi absolutno gledano, nabor privilegiranih vlagateljev zelo širok, ne. 13 kategorij vlagateljev je, pri čemer seveda nekatere od kategorij predsednik, zato sem vas tudi razumel, da ste poslali na več kot 13 naslovov, sindikati reprezentativni, lokalne skupnosti so v bistvu kategorije, ki še bolj širijo dostop privilegiranih vlagateljev in tudi v razmerju med njimi privilegiranimi na eni strani in vsemi posamezniki na drugi je izbirna pristojnost toliko pomembnejša, da omogoči hitro identifikacijo tistih odločitev, tistih zadev, ki terjajo vsebinske odločbe. Več ko je poudarka, pa je dragocen na privilegiranih vlagateljih, še toliko bolj je pomembno, kako je z možnostjo Ustavnega sodišča, da obvladuje pripad pri drugih vrstah zadev.

Mogoče zadnja misel glede privilegiranih vlagateljev. Ustavno besedilo trenutno predvideva tudi opredelitev pogojev, pod katerimi lahko vlagajo zahteve kot privilegirani vlagatelji. Tukaj je Ustavno sodišče nekoliko zadržano iz dveh razlogov. Prvič iz tega, ker so pogoji po definiciji, ko gre za procesne predpostavke lahko nekoliko raznoliki, bolj tehnične narave in morda lahko ostanejo prepuščeni zakonu. Drugič pa tudi, če bi ostali v Ustavi, je verjetno zelo delikatno, na kakšen način so zapisani ti pogoji in ta hip ta predlog že vsebuje nekoliko drugačne dikcije kot so trenutno vsebovane v Zakonu o Ustavnem sodišču in drugih zakonih ter koliko so se že pretehtale in nadgradile s prakso Ustavnega sodišča v zadnjih 20 in več letih. Tako da tukaj še en morda razmislek o tem koliko je res treba poleg seznama samega tudi že opredeljevati na ustavni ravni pogoje kot procesne predpostavke, še posebej v časih, ko te procesne predpostavke postanejo podobnejše merilom za ugotovitev utemeljenosti zahteve, ali je ustavno skladno besedilo, ki je izpodbijano, res ustavno skladno ali ne. Tako, da po tej plati kot rečeno, tudi imamo nekaj pomislekov do te ubeseditve.

In zadnji sklop in zadnja moja misel, nekaj pa je tudi takih rešitev pri tej spremembi, ki se, ki se dotikajo vprašanja pristojnosti za posamezne vrste postopkov. Tu Ustavno sodišče podpira predlog, da se omogoči možnost, da se z zakonom prenese za določene podzakonske predpise pristojnost presoje na redna sodišča. To je zakonodajalec, kot dobro veste, že poskusil pri Zakonu o urejanju prostora. In tedaj je bila ovira za to, da bi to lahko zaživelo ravno ta, da Ustava tega ne predvideva. Še zadnja vsebinska misel, ki je s tem povezana pa je, da Ustava zdaj predvideva tudi pristojnost Ustavnega sodišča za odločanje o volilnih sporih v primeru volitev v Državni svet, predsednika republike in evropskega parlamenta. Po naravi postopka tudi te vrste postopkov sodijo po mnenju Ustavnega sodišča bolj na Vrhovno sodišče, kamor je zakonodajalec že umestil vlogo v nedavno sprejeti noveli Zakona o državnem svetu v primeru volitev v Državni svet. Zakaj? Ker gre za postopke, ki so po naravi stvari povezani z ugotavljanjem dejanskega stanja, z morebitno zahtevo po razpisu javnih obravnav, za kar so v prvi vrsti poklicana in usposobljena redna sodišča, medtem ko Ustavno sodišče, kot veste, praviloma obravnav nima, zato ker je način dela in tisti običajni domet pristojnosti in presoje Ustavnega sodišča drugačen. Tako, da bi predlagali v razmislek, če bo pač postopek o tem tudi vodil razpravo, da bi se ti volilni spori prepustili oz. poverili Vrhovnemu sodišču, ustavnemu, pa spet, kot v vseh podobnih primerih, kot pritožbenemu sodišču v okviru presoje ustavnih pritožb. Če bi o tem razmišljali, bi verjetno kazalo razmisliti, ali bi enako lahko veljalo tudi za volitve v Državni zbor, ki je zdaj že urejen na tak način, da Ustavno sodišče igra vlogo pritožbe v 3. odstavku 82. člena, ki je v drugem sklopu ustavnega besedila.

Če sklenem. Ustavno sodišče zelo podpira razmislek o tovrstnih spremembah, potrebuje jih, že 15 in več let opozarja samo Ustavno sodišče na to in v želji da bi dejansko lahko čim bolj tvorno odigrali ključno vlogo po vsebini z nič manj vsebinskimi odločitvami, kvečjemu več bi nam ta zlasti uvedba izvirne pristojnosti pa tudi druga določila pri tem pomagala.

Hvala lepa, predsednik, vam vračam besedo.

Hvala lepa vam, gospod predsednik Ustavnega sodišča.

Zdaj pa odpiram razpravo in besedo dajem članicam in članom Ustavne komisije, predstavnici predlagatelja ustavno revizijskega predloga in predstavniku Ustavnega sodišča. Kdo želi besedo?

Kolegica Lucija Tacer.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovana ministrica, predsednik Ustavnega sodišča!

Jaz bi želela podati nekaj stališč Poslanske skupine Gibanje Svoboda glede tega predloga.

Torej predlog za spremembo ustave glede pristojnosti Ustavnega sodišča načeloma podpiramo, izpostavila bi pa en del predloga, ki se nam zdi zelo ključen in tudi pogoj, da so rešitve, ki so danes predstavljene, sprejemljive in to je varovalka za obravnavo. Pomembno se nam zdi, da kljub temu, da uvajamo diskrecijo, ki verjamemo, da bo pomembno pripomogla k učinkovitosti Ustavnega sodišča in s tem tudi pravnega varstva državljanov in državljank, mora obstajati neka varovalka, ki zagotavlja, da se določena zadeva sprejme v obravnavo, tudi če večina ustavnih sodnikov misli, da za to, da obravnava ni potrebna.

Torej pri spremembi 162. člena je ključen ta del, da se, da za sprejem pobude in ustavne pritožbe v obravnavo zadoščajo glasovi že treh sodnikov in s tem mislimo, da je zadoščeno tudi res položaju posameznikov, da se ne bi diskrecija ustavnih sodnikov uvajala preširoko. Učinkovitost pa je vseeno ključna, ker pravica, ki obstaja samo v teoriji in do katere državljani nimajo dostopa, državljanom in državljankam čisto nič ne pomaga.

Zato spremembe, ki jih je opredelila ministrica, da bi se razbremenilo Ustavno sodišče v Poslanski skupini Svoboda podpiramo.

Hvala.

Hvala lepa.

Mag. Branko Grims, imate besedo.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Vsem prav lep pozdrav!

Glejte, slovenska Ustava v prvih 2 členih opredeljuje bistvo s katerim se danes soočamo. Slovenija je demokratična republika, pravi 1. člen, 2. pa, Slovenija je pravna in socialna država.

V demokraciji, demokratični republiki so institucije zaradi ljudi in ne obratno in predlog, ki je danes pred nami v praksi posega v pravice ljudi, pravice ljudi do učinkovitega sodnega varstva, ko gre za varovanje njihovih človekovih pravic, za kar ima po sedanji ureditvi, po Ustavi, pač vse pristojnosti Ustavno sodišče, ki je zadnja instanca in zaradi tega seveda tukaj ne predvideva nobenih posebnih možnosti, da bi Ustavno sodišče samo izbiralo, s čim se bo ukvarjalo ali ne.

Kaj bo ta rešitev prinesla v praksi? Da nekateri učinkovitega sodnega varstva človekovih pravic, se pravi tisto, kar je najbolj občutljivo, v praksi sploh ne bodo imeli več. Iz tega razloga je predlog, ki je danes pred nami nedemokratičen, je slabši kot je rešitev, ki je danes v Ustavi, je v škodo ljudi in po mojem prepričanju povsem nesprejemljiv.

Hvala lepa.

Kolega Franc Breznik.

Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovani predsednik.

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Ustavnega sodišča, ministrica!

Jaz bom nekako nadaljeval z mojo tezo, ki se nekako navezuje lahko bi rekel na prejšnjo sejo Ustavne komisije, ko smo govorili o legitimiteti sodnikov za opravljanje svoje funkcije, seveda pod spremembami, ki se tičejo volitve sodnikov. Takrat sem, če se, spomnite citiral nekaj tistih akademskih pravnikov, ki so se ukvarjali s pravom vzhodno evropskih sistemov, s tranzicijskimi modeli in takrat sem, kot veste, citiral češka pravnika Mihaela, prof. Mihaela Bobka in Davida Kosarja, ki sta govorila o, lahko bi rekel problemu, jaz bi temu rekel meritokratskega deficita ne samo v Sloveniji, ampak večinoma tranzicijskih sodnih sistemov, Preprosto povedano, za širšo javnost pomanjkanje znanja, strokovnosti, s tem pa tudi strokovne integritete. Slovenija se je v svoji preteklosti znašla kot ena izmed na žalost najbolj znanih članic, lahko bi rekel, pred sodiščem za človekove pravice. Takoj za Malto smo imeli največji, lahko bi rekel, največji vsaj v tistih dokončnih postopkih kjer so bili, torej smo največkrat kršili človekove pravice v statističnem pogledu na milijon prebivalcev kot članica Sveta Evrope, pod katerim spada torej sodišče v Strasbourgu. Na podlagi tega sem omenjal številne reforme ravno v času prve Janševe vlade, v času, ko je sodišče Ustavno, ko je bil minister spoštovani prof. dr. Lovro Šturm in temu sledi, da tudi spremembe, ki jih imamo danes pred sabo, 160. člen s katerega v bistvu poudarjamo kdo so privilegirani, lahko bi rekel, tisti, ki lahko zahtevajo, v bistvu se tu kaj dosti ne spreminja, je pa problem nekaj drugega. Iz tega deficita, o katerem večkrat govorimo, strokovnega deficita, meritokratskega deficita, ki je nastajal zaradi tega, ker v Sloveniji na področju sodnega sistema nismo doživeli neke mini ilustracije, večinoma sodnikov iz prejšnjega sistema, je nekako prišlo v ta sistem, so se dogajale stvari, da največkratni problem slovenskega sodnega sistema je nekonsistentna pravna praksa.

Nekonsistentno pravno prakso, kot veste, e Zakon o sodiščih v 109. členu izrecno napotuje na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki bi se moralo s tem ukvarjati. In v sled tega neuspešne tranzicije tudi v sodnem sistemu je nek varuh, vsaj kar se tiče ustavno zagotovljenih pravic, predvsem tudi posameznikov, lahko bi rekel, se je izkazalo vsaj na nekaterih področjih, da je Ustavno sodišče, lahko bi rekel ravno tukaj, lahko bi rekel, je moj argument nekako drugačen kot je govoril predsednik Ustavnega sodišča, torej je bilo tisti temelj, lahko bi rekel četrtega sistema odločanja. Seveda je problem ravno tega v neznanju, v pomanjkanju občutka na tem področju in ravno Ustavno sodišče je sestavljeno največkrat v duhu, da bodo s svojim znanjem, da se bo dogajal ta prepih duhov ljudi, ki največkrat niso bili sodniki v rednem sodnem sistemu, niso šli v kariernem sodnem sistemu niso bili lahko bi rekel duhovno, intelektualno uničeni znotraj posebne subkulture, ki se dogaja v slovenskem sodnem sistemu in tudi po mnenju številnih akademskih raziskovalcev tega področja, tudi v ostalih evropsko pravnih sistemih, ki nimajo neke daljše demokratične tradicije. In tu do zdaj je ravno del, ki ga ožate, kjer dajete neko širšo diskrecijo Ustavnemu sodišču, lahko, bi rekel, rešitev, ki bi lahko veljala samo za neke, ponovno neke države, ki imajo dolgotrajno demokratično tradicijo in imajo dejansko probleme z nasičenimi zadevami, ki prihajajo na Ustavno sodišče in dolgotrajnimi postopki. V Sloveniji na žalost, kot ugotavljamo, kot po vsej verjetnosti se strinjate z vsem, se nekatere zadeve lahko bi rekel izboljšujejo, ampak ta postopek ravno zaradi tistih, lahko bi rekel, mehkega prehoda v slovenskem tranzicijskem obdobju, bo še trajal zelo dolgo. In v tem primeru, glejte, posameznik, spomnimo se, ko sem citiral judikat ESČP v zadevi Lukenda, da vsak posameznik, ki prihaja pred slovenska sodišča, ima veliko možnost, da se mu kršijo človekove pravice. Na žalost je tudi Ustavno sodišče v preteklosti marsikdaj bilo nesenzibilno za določene kršitve. In število takih zadev na ESČP je bilo tudi veliko tudi tisti, ki so šli preko Ustavnega sodišča zato se pridružujem mnenju kolega mag. Grimsa, da zadeva rešitev kot takšna pod krinko ali pa pod argumentom, da je preveliko število zadev, da se bo dejansko Ustavno sodišče ukvarjalo s pomembnimi pravnimi vprašanji, ki se tičejo, lahko bi rekel države, ki bodo po vsej verjetnosti neka varovalka nekonsistentni pravni praksi, da bo s tem reševalo v bistvu tiste sistemske probleme, ki jih pa imamo v slovenskem pravnem sistemu in tudi v določenih kršitvah. Sam temu nasprotujem ravno zaradi tega, ker sem zadnjič, lahko bi rekel, v več tezah opredelil, citiral številne pravne strokovnjake, ki so se s tem ukvarjali, ker slovenski sistem temu ni dorasel. Razvijam tezo, da temu nismo dorasli in da potrebujemo Ustavno sodišče, kjer bo intelektualni potencial, ki je nekoliko višji, kjer imamo nekatere ustavne sodnike, ki so se izobraževali na elitnih pravnih ustanovah, ki imajo nekako drugi občutek, da bo ravno to ena izmed vsaj minimalnih varovalk, da bo nek posameznik, ki se mu je množično kršila neka pravica, morda našel neko zatočišče vsaj na Ustavnem sodišču. To se je marsikdaj v praksi zelo dobro pokazalo. Jaz razumem argumente predsednika Ustavnega sodišča, da nekatere te zadeve odprejo, ampak v takšnem sodnem sistemu, kot ga ima Slovenija, glejte, si mi tega ne moremo privoščiti. Ljudje plačujejo nenormalno visoke davke, ukvarjajo se z ne vem čim, imamo ogromno število sodnikov, ki ne sodijo, ki opravljajo, lahko bi rekel, neko sodno birokracijo in tipične primere, ker so vsaj na magistrskem, doktorskem študiju se študenti ukvarjajo s primerjalno pravnimi sistemi, med njimi so tipični primeri socialističnih pravnih sistemov in tudi lahko, bi rekel, smeri tega sistema. Kažejo se vedno v slovenskem sodnem sistemu. Kateri so ti, glejte, neodločanje, dolgotrajni postopki, recimo tudi na višjem sodišču v pritožbenem postopku ne opravljajo javnih obravnav. To je vse v nekih zaprtih krogih, z ustavnimi spremembami, ki jih peljete s pomočjo nekaterih novih partnerjev te koalicije, pa seveda ponovno popolnoma pred javnostjo zapirate v tem vašem novem modelu izvolitev sodnikov in zapirate torej sodstvo pred slovensko javnostjo. Novi primer, Ustavno sodišče, ki je bilo, lahko bi rekel, zadnji neki garant teh ali pa popravljalec tega neobčutljivosti v slovenskem rednem sodnem sistemu pa sedaj nekako, lahko bi rekel, jim nekako odvezujete jih in jim širite to diskrecijo, da se z nekaterimi posamezniki, državljanom x, državljanom y po vsej verjetnosti ne bodo ukvarjali. Ampak ravno preko takšnih sodb, tudi precedenčnih, ki jih je Ustavno sodišče prepoznalo v neki preteklosti, smo nekako iskali, vsaj lahko bi rekel, nek atribut slovenske demokratične države in preko tega torej, če nekako zaključim svojo misel, menim, da je v tej fazi teh ustavnih sprememb, da se tudi s to spremembo ustavnosti ali pa s tem začetkom revizijskega ustavnega postopka, da rušite arhitekturo slovenske Ustave, še eden izmed zidakov slovenske ustavnosti in da delujete proti temu, kar so zapisali očetje slovenske ustave in ne bi ponovno citiral enega izmed očetov slovenske ustave, dr. Bučarja, mislim, da sem tisti njegov citat povedal večkrat. Torej, da s slovensko ustavo ni nič narobe, da ne potrebuje nekih širših korenitih sprememb, ampak da se moramo na številnih stopnjah spraviti k delu, izobraževati sodnike in ostalo. Torej, spreminjati morda tudi delno pravno filozofijo slovenskega pravosodnega sistema. S tem bom zaključil. Torej, kot Franc Breznik pa tudi kot Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke nasprotujemo takšni spremembi Ustave in začetku takšnega postopka.

Najlepša hvala.