/ del avdio posnetka manjka/

Prehajamo na 1. - oziroma - A.1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE ZBORA.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob je 3. oktobra podal predlog kandidatke za ministrico za zdravje. Kandidatka za ministrico se bo pristojnemu delovnemu telesu predstavila v torek 10. oktobra, dne 5. oktobra pa je predsednik Vlade dr. Robert Golob podal še predlog za razrešitev Irene Šinko, ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in v zvezi s sklicem 39. izredne seje Državnega zbora predlagam sledeče: predlog dnevnega reda se glasi: prvič, Predlog kandidatke za ministrico za zdravje, in drugič, predlog za razrešitev Irene Šinko, ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Datum seje bi bil v petek 13. oktobra ob 13. uri do zaključka seje. Najava časa za razpravo za poslanske skupine 1 točka. Po 3. odstavku 67. člena Poslovnika, predlagatelj, to je predsednik Vlade, ima pri 1. točki na voljo do 5 minut za dopolnilno obrazložitev in do 30 min za razpravo. Pri 2. točki pa ima predsednik Vlade za uvodno obrazložitev svojega predloga na voljo do 5 minut in do 30 min za razpravo, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa do 5 minut za predstavitev stališča in tudi do 30 min za razpravo. Želi kdo besedo tukaj? (Da.)

Izvolite, kolegica Godec.

Hvala, predsednica.

Jaz bi imela samo eno pripombo in sicer do Vlade, če lahko.

Mi smo dobili torej predlog predsednika Vlade za razrešitev ministrice Irene Šinko, ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in tukaj bi jaz opozorila Vlado, da naj predsednika Vlade opomni, da ministrica je trenutno še ministrica in da ne more biti v javnosti izraženo mnenje, češ da bo njo nadomeščal minister Šarec. To je nespoštljivo do Državnega zbora, do poslancev, ki še nismo odločali o razrešitvi, torej, ministrica je še vedno ministrica, dokler je Državni zbor ne, pač ne razreši ali pa, če je pa ne bo, je pa potem pač druga stvar.

Torej, prosim lepo, da se opozori, da minister Šarec ne more biti nadomestni minister, dokler ni ministrica razrešena.

Toliko. Hvala.

Hvala lepa.

Jaz se strinjam z vami, gospa Godec. Ministrica je ministrica, dokler sama ne odstopi oziroma je razrešena. Kolikor vem, se nič od tega še ni zgodilo, tako, da bi se pridružila temu pozivu. Morda še kdo drug kaj? (Ne.) Prav, torej, če ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

In na glasovanje dajem sklep: "V skladu z drugim odstavkom 58. člena Poslovnika Državnega zbora se na dnevni red 49. izredne seje Državnega zbora uvrstita naslednji točki dnevnega reda: prvič, predlog kandidatke za ministrico za zdravje in drugič predlog za razrešitev Irene Šinko, ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano."

Glasujemo. Za so glasovale vse poslanske skupine, proti nihče.

(Za soglasno.) (Proti nihče.)

Hvala lepa, ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem naslednji sklep: "Poslanske skupine k eni točki dnevnega reda 49. izredne seje Državnega zbora najavijo čas v skladu s tretjim odstavkom 67. člena poslovnika."

Glasujemo. Za so glasovale vse poslanske skupine, proti nihče.

(Za soglasno.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem naslednji sklep: "Predlagatelj, to je predsednik Vlade, ima za dopolnilno obrazložitev predloga kandidatke za ministrico do 5 minut, za razpravo pa do 30 min."

Glasujemo. Za so glasovale vse poslanske skupine, proti nihče.

(Za soglasno.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem sklep: "Za uvodno obrazložitev k predlogu za razrešitev ministrice ima predsednik Vlade na voljo do 5 minut, za razpravo pa največ do 30 min. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ima za predstavitev stališča na voljo do 5 minut in največ do 30 min za razpravo."

Glasujemo. Za so glasovale vse poslanske skupine, proti nihče.

(Za soglasno.) (Proti nihče.)

Hvala lepa, ugotavljam, da je sklep sprejet.

Predlagam še, da odločamo o sklepu, s katerim bi matičnemu delovnemu telesu, to je Odboru za zdravstvo, izjemoma omogočili delo po 22. uri, če bi bilo to potrebno. Želi kdo razpravljati pri tej točki? (Ne.)

Torej na glasovanje dajem sklep: "Odbor za zdravstvo lahko za obravnavo zadeve z dnevnega reda 49. izredne seje Državnega zbora po potrebi zaseda tudi po 22. uri."

Glasujemo. Za so glasovale Poslanske skupine Svoboda, SD, Levica in poslanec narodne skupnosti.), proti pa so bile Poslanske skupine SDS in Nova Slovenija.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In s tem zaključujem to točko.

Zdaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOGOVOR O PRIPRAVI SKLICA 13. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA.

Ta se bo začela v ponedeljek, 16. oktobra 2023.

Novo gradivo k tej točki ste prejeli včeraj in odpiram razpravo, če kdo želi? (Ne.) Ni interesa, torej bom v skladu z dogovorom pripravila sklic 13. seje Državnega zbora.

S tem je ta točka zaključena.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU, KATEREGA STE PREJELI S SKLICEM SEJE KOLEGIJA.

In prehajamo na obravnavo predloga, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, in dajem besedo predstavnici predlagatelja predloga zakona, gospe Mateji Sattler. Izvolite.

Se opravičujem. Mateja Sattler, društvo EKO Anhovo in dolina Soče. Hvala za besedo.

Torej, prihajam iz okoljevarstvene organizacije društvo EKO Anhovo in dolina Soče, ki se že leta trudi oziroma že leta naslavlja problematiko industrijskega onesnaževanja okolja zaradi posledic delovanja cementarne v tem okolju. Mi v bistvu smo letos oziroma, ja, letos pristopili k reševanju te akutne problematike. Namreč, prihajamo iz okolja, kjer deluje v bistvu največja sosežigalnica odpadkov v državi, to je cementarna Salonit Anhovo, ki je pravzaprav sežigalnica z nižjimi okolijskimi standardi. Jaz sem prepričana, da ste s to problematiko vsaj delno že vsi tukaj v tej sobi seznanjeni. Namreč razprava, tudi javna razprava v bistvu o tej problematiki sežiganja velikih količin odpadkov v cementarni poteka pravzaprav že tri leta. Leta 2020, februarja, je bila tudi v Državnem zboru seja na to temo. Takrat se je govorilo o povečanju tega sosežiga odpadkov in takrat je bilo v bistvu izglasovanih tudi šest sklepov, eden izmed teh sklepov je bil ta, da se oblikuje skupina, ki bo preučila možnosti izenačitve sežiga s sosežigom in danes po treh letih v bistvu ta skupina še vedno ni uspela izenačiti, torej stališča obeh podskupin, ki delujejo znotraj te podskupine. V preteklosti je tudi že bilo nekaj poskusov urejanja te problematike, vendar pa žal niso bili sprejeti zaradi različnih razlogov, zato smo se kot civilna družba odločili, da k temu problemu, oziroma ja, pristopimo sami in v bistvu sami s pomočjo pravnih strokovnjakov pripravimo zakon, torej noveliran Zakon o varstvu okolja, kar smo tudi storili in ga vložili potem za, torej podporo volivk in volivcev.

Jaz moram na tem mestu, pač zakon vlagamo torej mi kot EKO društvo, Civilna iniciativa danes in Inštitut 8. marec. Mi smo, poudarjam, v torej tem 60 dnevnem roku, ki smo ga imeli na voljo, v manj kot treh tednih zbrali 6 tisoč 500 podpisov, to je v bistvu v pravzaprav rekordnem času in na terenu, ko smo ozaveščali ljudi o tej problematiki, smo naleteli na res izjemno pozitivne izkušnje in tudi zaznali, da nas ljudje podpirajo, in da so za to, podpirajo to idejo, da bi se ti dvojni standardi pri sosežigu odpadkov v bistvu torej izenačili s tistimi, ki veljajo za sosežig. Torej ključen predlog novele, torej tega noveliranega zakona je ta ključna rešitev, da zakon prinaša izenačitev standardov.

Samo trenutek, če vas smem samo prekiniti. Tukaj zdaj obravnavamo predlog, zakaj se naj bi zakon obravnaval po skrajšanem postopku, o vsebini se bo pa govorilo potem tekom zakonodajnega postopka, tako da dajte se samo omejiti na razloge, zakaj bi naj se zakon obravnaval po skrajšanem postopku. Poslovnik pravi, da gre, morajo biti izpolnjene nekatere predpostavke in sicer, ali da gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, preneha veljavnosti posameznega zakona in njegovih posameznih določb, manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali s pravom Evropske unije, ali pa spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopkom pred Ustavnim sodiščem oziroma z odločbo Ustavnega sodišča. To se pravi, ta kriterij nam obrazložite. Hvala lepa.

Ja, hvala. Se opravičujem, ker sem malo zašla, ampak ja, predlog pri, pač res za dolgotrajno, no, kakorkoli… Predlog po skrajšanem postopku je predvsem zato, ker pač menimo, da gre za manjše spremembe. Namreč, mi v predlogu zakona te novele pravzaprav spreminjamo samo osem členov zakona od skupnih malo manj kot 300, zato pač menimo, da gre za pač manj pomembne spremembe. In tudi v preteklosti se je že tudi Zakon o varstvu okolja, če se ne motim, je bil to tisti prvi Zakon o varstvu okolja 1, kjer so, ki se je noveliral in so v bistvu takratne novele oziroma predlogi novel bili bistveno obsežnejši in je prav tako v bistvu bil sprejet oziroma po skrajšanem postopku. Zato pač menimo, da bi bilo upravičeno tudi v tem primeru, torej da ta novela izpolnjuje pač te kriterije za skrajšan postopek.

Poleg tega bi, sicer sem že uvodoma verjetno prekoračila čas, ampak tukaj gre resnično za izjemno akuten problem in v bistvu mi naslavljamo res že vrsto let in pozivamo odločevalce k ureditvi te problematike in je pač prebivalcem, ki živimo v okolici takih objektov, res izjemno pomembno, da se pač zadeva čim prej uveljavi. In pomembno je tudi to, da v bistvu vsaka sprememba, torej vse pač mora imeti neko pravno podlago. Tako.

Dobro, hvala lepa.

Odpiram zdaj tukaj razpravo, če kdo želi razpravljati. Ne, torej zaključujem ... Boste vi? Aha, se opravičujem, aha. Kolegica Godec, izvolite, potem pa kolega Sajovic.

Ja, po pregledu zakona bi rekla, da ne gre za manjše spremembe. 8 členov od 300 členov ne pomeni manjšo spremembo, treba je pogledati tudi seveda vsebinsko, kaj prinašajo spremembe. Zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne podpiramo skrajšanega postopka in menimo, da je redni postopek tisti, ki je pač v tem primeru primernejši od skrajšanega postopka glede na vsebino, ki jo pač zakon predvideva. Verjamemo pa, da si želite čim hitrejšega sprejemanja, ampak tudi redni postopek za razpravo itn. bo verjetno prinesel tiste spremembe, ki jih želite.

Hvala lepa.

Izvolite, kolega Sajovic.

Ja, tudi v Poslanski skupini Svoboda cilje in pa namene zakona jasno razumemo, podpiramo. Želimo si široko javno strokovno obravnavo, to pa po načinu skrajšanega postopka ni možno. Skrbno smo proučili vse rešitve zakona, ne sedaj ampak tudi že prej. Gre, bi rekel, za neko pohvalno visoko zgodbo in pa cilje, ki jih praktično na tem področju, na tak način v Evropi še nikjer ni uvedenih v praksi. Tako kot je rek kolegica Jelka, zgodba je odgovorna, zahtevna, želimo si čistejšega zdravega okolja, temu smo zavezani, ampak skrajšan postopek tega ne prinaša, široka strokovna javna obravnava pa bo pripeljala do najboljših možnih rešitev.