13. nujna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

21. 2. 2019
podatki objavljeni: 21. 2. 2019

Transkript

Pričenjam 13. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.  Obveščam vas, da so se za današnjo sejo upravičili naslednji člani in članice: Miha Kordiš. Na seji kot nadometni člani pa sodelujejo: Matej T. Vatovec namesto Boštjana Koražije in Jože Lenart namesto Aljaža Kovačiča. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red seje: 1. Delovne razmere na Pošti Slovenije, d.o.o. in zagotavljanje vsem dostopne univerzalne poštne storitve. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red, kot je predlagan s sklicem. Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE DELOVNE RAZMERE NA POŠTI SLOVENIJE, D.O.O. IN ZAGOTAVLJANJE VSEM DOSTOPNE UNIVERZALNE POŠTNE STORITVE.  Zahteva Poslanske skupine Levica za sklic nujne seje Odbora z dne 12. 2. 2019 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Na sejo so vabljeni: Matej Tašner Vatovec, PS Levica – v imenu predlagatelja, Sindikat poštnih delavcev, Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, Pošta Slovenije, uprava, Slovenski državni holding, uprava, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pričenjam z obravnavo navedene točke, pri čemer bi uvodoma želel poudariti, da predlog sklepov, ki smo ga sprejeli, sprejeli smo tri sklepe, da prvi sklep po moji presoji ni več relevanten, zato ker je stavka bila preklicana in je stekel socialni dialog, druga dva sklepa pa sta s področja, ki ne zadeva delo našega odbora in so pristojni drugi odbori, torej bi sklepali o nečem, o čemer ni pristojen in ni delo našega odbora. Zdaj, če je predlagatelj predlagal, mogoče je pripravil kakšne druge sklepe, je to med sejo še vedno možno. Torej pričenjamo z obravnavo navedene točke. Najprej prosim predstavnika predlagatelja, da nam predstavi njihov predlog za obravnavo problematike.  Matej T. Vatovec.
Ja, najlepša hvala, predsednik. Lep pozdrav vem! Drži. Glavni razlog za to, da smo sklicali oziroma zahtevali sklic te nujne seje so bile zahteve sindikatov, se pravi zaradi izboljšanja razmer na Pošti Slovenije oziroma delovnih pogojev. Smo pa na stvar pogledali takrat v sklicu nekoliko širše, zato tudi tri sklepi. Zdaj tisto, kar nas moti oziroma menimo, da so potrebne na teh področjih določene izboljšave so bili v prvi vrsti - takrat še, ali pa zaenkrat še - nevzdržni delovni pogoji na Pošti, neprimerne zahteve po dobičkih s strani upravljavca državnega premoženja oziroma države kot take, ki ni povezano z vprašanjem delovnih razmer na Pošti in nenazadnje tudi zaradi zapiranja Poštnih poslovalnic po Sloveniji. Še enkrat poudarjam: Vsa ta tri vprašanja je potrebno obravnavati oziroma na njih gledati celovito oziroma skupaj, ker so tako ali drugače med seboj prepletena, kot bom tudi kasneje izpostavil.  Zdaj, s sprejetim dogovorom o stavkovnih zahtevah, ki so ga v ponedeljek z upravo sklenili oziroma sta ga podpisala reprezentativna sindikata, lahko pričakujemo vsaj delno ureditev razmer, drugih dveh problemov pa ta dogovor, ki je bil dosežen, ne rešuje oziroma jih – kakorkoli predvideva njihovo nadaljnje zaostrovanje.  Če pa vseeno ostanemo pri tem prvem – pri tej prvi problematiki, skratka, pri problematiki obravnave delavcev na pošti. Zdaj, slabi delovni pogoji, izgorelost delavcev, rekordno število bolniških odsotnosti, poškodb pri delu, slaba plačila, neplačane nadure, izkoriščanje instituta neenakomerno razporejenega delovnega časa in posledično prekomerno delo in tudi škode na zdravju zaposlenih – poglejte, to ni nekaj, kar se je zgodilo čez noč. Ni nekaj, kar je posledica nekih zadnjih razmer, ampak je posledica v prvi vrsti varčevalnih ukrepov iz leta 2012, ko je Pošta sprejela krizne ukrepe, ki so znižali plače, dodatke in regres, zmanjšali število dni dopusta, zamrznili napredovanja, znižali premije za dodatno pokojninsko zavarovanje in tako naprej. Skratka, gre za težavo, ki je v zadnjih mesecih eskalirala in je tudi pripeljala do napovedi stavke. Ni pa – niso pa ti zadnji meseci vzrok za to, da so razmere takšne, kot so. Ti ukrepi so v času krize pripomogli k temu, da se je družba stabilizirala, istočasno pa so povzročili resno oziroma hudo poslabšanje delovnih razmer. Ob tem, mislim, da ni zanemarljivo, da se je število delavcev v operativi znižalo za približno 750 ljudi, obseg dela pa se je zaradi zahtev po višji dobičkonosnosti po drugi strani še dodatno povečal.  Zdaj, tisto, kar je ključno pri celotni argumentaciji in zaradi česar niso – vsaj naše mnenje je tako – nista druga dva sklepa nepovezana ali pa ne spadajo v pristojnost tega delovnega telesa, so dobički Pošte Slovenije. Zdaj, Pošta ravno, kot že omenjeno, na podlagi teh sprejetih kriznih ukrepov, je izplavala iz teh težav in v zadnjih letih beleži relativno visoke dobičke. Za lani okrog 9 milijonov, za leto 2018 pa je načrtovan v višini 11 in pol milijona evrov.  Zdaj, stavkovne zahteve po odpravi kriznih ukrepov in bistvenem izboljšanju delovnih razmer na Pošti Slovenije so bile zato popolnoma ali pa v celoti opravičene. Ker namreč temeljna naloga Pošte Slovenije je, da zagotavlja univerzalno poštno storitev vsem prebivalcem. Se pravi, tisto, kar je osnovna dejavnost Pošte Slovenije, ne pa da na plečih podplačanih pismonoš in ostalih delavcev kuje s strani države in Slovenskega državnega holdinga zapovedane dobičke.  Zdaj, če pogledamo še nekoliko dlje. SDH od Pošte za letos zahteva 12 milijonov evrov dobička. Zahteva po donosu na kapital se je po naših preračunih dvignila z 8 na 10 %. Skratka, kljub tem težavam si upravljavec državnega premoženja prizadeva za to, da bi se dobički še povišali. Zdaj, takšne zahteve lastnika oziroma lastnika posredno preko SDH, po dobičkonosnosti družbe, je nujno treba razumeti v kontekstu tega, kar sem že omenil. Se pravi, da je Pošta podjetje, ki ni standardno podjetje, ki bi delovalo na prostem trgu, ampak opravlja neko dejavnost, ki je javnega pomena, ki je tudi opredeljena kot gospodarska javna služba. Skratka, gre za nek servis državljanom, gre za nekaj, kar ima pravzaprav tudi zakonsko določitev. Namreč zakon je tisti, ki določa standarde in tudi ceno univerzalnih poštnih storitev, ki jih pošta mora ponujati. Skratka, gre za v bistvu zakonsko nalogo, ki jo Pošta opravlja. In tu ne gre zgolj za neko naložbo – še enkrat – v smislu prostotržne dejavnosti, ampak gre za to, da bi morala država Pošto obravnavati kot nekaj, kar je v osnovi neprofitni javni servis in ne more po drugi strani kovati nekih blaznih dobičkov.   Ker logična posledica takšnega razmišljanja in takšnih zahtev, kot so tudi opredeljene, nenazadnje, v strategiji upravljanja, je ta, da se bodo ti dobički tako ali drugače kovali na račun – oziroma običajno je tako – na račun delavcev.  Zdaj, Pošta tako mora početi dve stvari. Mora zagotavljati vsem dostopen javni servis in zagotavljati seveda tudi po drugi strani varno in dostojno plačana delovna mesta. To je nek minimum, ki ga moramo pričakovati, in to je tisto, kar je tudi naloga države. Država je tista, ki bi morala poskrbeti, da ne gleda na svoje naložbe kot zgolj nekaj, kar bo prinašalo dobičke, ampak mora upoštevati tudi socialno funkcijo teh družb.  Tako da – iz tega, če samo zaključim ta uvod. Ključno je, da je ta pogovor stekel. Da je pravzaprav tudi ta dogovor bil sklenjen in ocenjujemo tudi v Levici, da je dogovor sindikatov z upravo uspešen. Tako da je tudi to dokaz, da se da z delavskim bojem tudi doseči spremembe. Ampak poudarjamo, da gre samo za vrnitev razmer na predkrizno raven. Da pa če bo še naprej država kot tista, ki je tako ali drugače lastnik Pošte Slovenije, vztrajala na takšnih dobičkih, se lahko ta scenarij ponovi. Ta scenarij je lahko vzdržen nekaj časa. Včeraj smo že lahko brali v časopisih, da je potekal sestanek med SDH in upravo Pošte Slovenije, kjer je bilo izkazano nezadovoljstvo s sklenjenim sporazumom, ker bo negativno vplival na poslovanje podjetja. In to jasno kaže na to, da bodo verjetno težnje upravljavca državnega premoženja še naprej, da se te dobičke skuša čim bolj maksimirati in seveda na račun nečesa drugega. Tako da tu je tudi ključno vprašanje, kako SDH vidi funkcijo državnih naložb. Ali je to zgolj nekaj, kar mora prinašati dobičke, ali igrajo te naložbe tudi, nenazadnje, neko socialno funkcijo?  In to je tudi vprašanje, ki se odpira ob namerah po zapiranju poštnih poslovalnic. Poštne poslovalnice niso zgolj neka skladišča oziroma neka stičišča, kjer se samo predaja pisemske ali pa druge pošiljke. Poglejte, gre za neko osnovno infrastrukturo, ki bi morala biti široko dostopna. Zapiranje poslovalnic pomeni predvsem poslabšanje ali pa slabšanje položaja ranljivejših skupin. Govorim o starejših, starejših ljudeh, ki so težje mobilni, govorim o invalidih, govorim o, nenazadnje, vseh, ki pravzaprav tudi živijo v bolj odročnih krajih. Saj se ne zapirajo poslovalnice samo na periferiji, ampak tam je verjetno ta učinek še toliko bolj uničujoč. Ker spremljamo ta trend splošno v družbi, kjer se zapirajo v bistvu javni servisi. Od pošt do bank do tudi drugih institucij v bolj odročnih krajih, kar pomeni tudi neke vrsto odmiranje podeželja, če želite, ali pa v bistvu še dodaten korak k nerazvoju teh predelov. Namesto da bi govorili o policentričnem razvoju, o tem, da moramo vse dele države na enak način razvijati, v bistvu s takšnimi ukrepi samo še bolj centraliziramo vse. Predstavljajte si, kako si lahko nek upokojenec ali pa nekdo drugi, ki je težje – ki se težje premika zaradi tega, ker, ne vem, nima svojega avtomobila, ker ni javnih prevozov v neko poštno poslovalnico, ki je, ne vem, 10 kilometrov oddaljena od njegovega kraja. To pomeni pač resen poseg v te neke osnovne dejavnosti, ki bi morale biti na razpolago vsem državljanom. Skratka. Zdaj, kar se tiče prvega sklepa, ki smo ga predlagali, je – sem tudi ga nameraval umakniti, predsednik, tako kot sami pravite, so si sindikati izborili, tisto, kar je bilo zahtevano v stavkovnih zahtevah. Ali pa večino, kar ocenjujemo kot pozitivno. Druga dva sklepa pa, mislim, da sta vseeno še vedno ustrezna. Se pravi, da drugi sklep pravi, da naj odbor predlaga Vladi, da kot skupščina Slovenskega državnega holdinga zagotovi, da vodstvo Pošte Slovenije nemudoma ustavi vse postopke povezane z zapiranjem poštnih poslovalnic in ponovno vzpostavi široko dostopno mrežo poštnih poslovalnic po Sloveniji s posebno skrbjo na manjše odročnejše kraje. Še enkrat poudarjam, gre za osnovno socialno funkcijo, ki jo imajo ta mesta. Gre za tudi neko osnovno funkcijo izvajanja poštnih storitev in kot tak je ta sklep ustrezen. Tretji pa nalaga s podobno dikcijo, da se zagotovi izvajanje univerzalne poštne storitve ter skladno s tem v strategiji upravljanja z državnimi naložbami ustrezno ovrednoti izvajanje take storitve in jih upošteva pri določanju zahteve po donosnosti na kapital. Še enkrat kratka obrazlaga, osnovna oziroma univerzalna poštna storitev je dejavnost, ki pošti enostavno prinaša izgubo. Ta izguba je povezana z osnovnim namenom te dejavnosti in pač tudi ne more biti drugače. In tako kot recimo Slovenske železnice dobivajo subvencijo za neko osnovno dejavnost, ki je zakonsko določena oziroma je nekaj kar je v javnem interesu, dobivajo, neke države bi morale, tudi država v tem primeru razmisliti kako razrešiti stvari na pošti. Jasno je, da istočasno zahtevati visoke dobičke in po drugi strani to, da se izvajajo take storitve v polnem obsegu, je nemogoče, tako da poudarjamo, da če bodo še vedno v strategiji upravljanja zahteve po donosnosti na kapital še vedno tako visoke, ne bo pošta morala dolgoročno vzdržno ohranjati tega kar je bilo trenutno dosežemo v tem sporazumu in predlagamo Vladi, da začne razmišljati kot skupščina SDH, da vzame v zakup to, da državno premoženje ni zgolj neka…, niso to zgolj podjetja, ki so na trgu zato, da kujejo dobičke, ampak morajo imeti tudi druge funkcije v tej družbi in v prvi vrsti bi tukaj morala biti, bi tukaj moral biti poudarek na ustreznih delovnih razmerah tudi v bodoče in tudi za dlje časa, se pravi, nek dolgoročen načrt in tudi na tak način, da bo to dostopno vsem. Več pa v nadaljevanju.
Hvala lepa za uvodno besedo, razlago pobude.  Besedo dajem Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospodu državnemu sekretarju, Tilnu Božiču. Izvolite, beseda je vaša.
Tilen Božič
Hvala za besedo. Spoštovana poslanke in poslanci, spoštovani gostje!  Naj uvodoma povem, da na Ministrstvu pozdravljamo to, da je stekel dialog med partnerji na podlagi katerega smo tudi opazili, da je bila potem ta stavka, ki je bila napovedana, nekako odpovedana, kar kaže na to, da je začelo nekako se konstruktivno reševati določene zadeve na katere tudi v nekaj točkah opozarja predlagatelj te seje. Zdaj, kaj bodo prihodnji pogovori med sindikati in delodajalci prinesel, je težko kakorkoli prejudiciramo ali komentiramo, to je stvar njihovega dialoga. Zagotovo pa z naše strani gre vedno za neko posebno pozornost, se pravi, tako z vidika ministrstva, da tisti okvir, ki je zakonski, pazimo da je dober in ga še izboljšujemo. Na drugi strani, da tudi nekako glede na to, da pod nas pade tudi inšpektorat za delo, se tudi to izvajanje zakonodaje, se pravi, teče tako kot je treba. Naj podam morda kot dodatek k tej današnji razpravi, ki jo boste imeli, kar se tiče pozornosti, ki jo je namenil inšpektorat, nekaj številk oziroma podatkov. Glede na to, da tudi predlagatelj nekako se predvsem na teh zadnjih šest let sklicuje, bi za to obdobje podal informacijo. Inšpektorji za delo so od leta 2012 dalje na sedežu družba Pošta Slovenija, d. o. o., in tudi o raznih poslovnih enotah opravili 88 inšpekcijskih pregledov. Od tega se je 48 pregledov nanašalo na področje delovnih razmerij, 40 pa na področje varnosti in zdravja pri delu. Skupaj so inšpektorji ugotovili 91 kršitev in tudi potem izrekli 27 ukrepov. S tega vidika lahko rečem, da se razmere spremljajo. Tudi ko pridejo kakšne prijave seveda inšpektorat tudi ustrezno odreagira.  Od tu dalje morda še komentar na tiste sklepe. Razumem, da prvi sklep je brezpredmeten, kar je tudi nekako pogled našega ministrstva. Kar se tiče pa drugega in tretjega je pa naš pomislek v toliko, da je vprašanje ali je to sploh v pristojnosti tako tega odbora, ko ne nazadnje tudi ministrstva za delo ali Vlade, ampak mislim, da bodo kaj več glede tega povedali tudi ostali gostje, ki so prisotni na tej seji. Za dodatna pojasnila sem pa z vidika vprašanj Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sem tukaj prisoten sam. So pa z nami tudi sodelavci iz Inšpektorata za delo. Hvala.
Hvala lepa za razpravo, za pojasnila. Sedaj želijo razpravljati vabljeni. Beseda bo vaša. Prosim vsakega naj se zaradi magnetograma predstavi, ker se to snema, da bomo vedeli kdo je govoril, ker vas je veliko sorazmerno. Hotel bi za začetek poudariti, da se osredotočite na tisto, kar je predmet našega odbora. Torej, gre za delovna razmerja in manj za drugo področje, kar se tiče poslovanja, kar se tiče zahteve SDH po dobičkih. Te zadeve so pač drugo področje.  Izvolite.
Boris Novak
Lep pozdrav. Sem Boris Novak, generalni direktor Pošte Slovenije. Morda malce širše v okviru poslovanja pošte in seveda tudi nekoliko drugačen pogled kot ga morda delite kot uporabniki naših storitev. Vsaj nekaj številk o Pošti Slovenije. Zakaj smo tam, kjer smo. Torej, od leta 2006 do 2017 je obseg univerzalne poštne storitve padel za 53 % in pa plačne storitve v tem obdobju, torej od 2006 do 2017, 67 % padec. To pomeni, da smo v Pošti Slovenije prisiljeni delati tudi tisto, kar vas mnogokrat zmoti, ko obiščete pošto, torej ali vam pripeljemo koka kolo, pralni stroj, prodajamo sveče, počnemo marsikaj, kar vas morda moti, pa boste to isto storitev našli v kakšni drugi državi ali pa tudi ne. Ne boste tega našli v tistih državah, kjer je univerzalna storitev res tako, kot je gospod Vatovec danes že povedal in na koncu tudi poudaril, kaj je, torej sam poiskal rešitev na odgovor, kako zagotavljati univerzalno poštno storitev. Torej, od leta 2011 za razliko od večine ljudi boste najverjetneje videli, da Pošta Slovenije nima več monopola v tej državi. Torej, da imamo konkurenco tako na izvajanju tistih storitev, ki predstavljajo prenos pisemskih pošiljk, kot tudi logistične storitve in še kaj. Poslujemo kot običajna gospodarska družba, torej ne kot javna gospodarska služba in je seveda zaradi tega tudi dobiček legitimen. Ker se velikokrat pogovarjamo o tem dobičku, dobiček, ki je ocenjen za leto 2018 je na nivoju skupine nedokončani nerevidirani podatki 10,3 milijona evrov. Kar se sliši veliko, je pa malo, če veste, da je strošek, mesečni strošek plač na Pošti Slovenije približno 11 milijonov, 11,3 milijona evrov. Torej, pomeni, da s tem dobičkom bistveno ne moremo izboljšati položaja zaposlenih v Pošti Slovenije.  Razmere. Ja, niso idealne, niso pa tudi najslabše. Plača pismonoše je primerljiva z nekaterimi poklici, ki so tudi varnostno ali sicer izpostavljeni, kot pravosodni policisti, gasilci, vojaki. Ampak ker se s kolegi, katerih delo izjemno spoštujem in cenim, velikokrat pogovarjamo tudi o plačah, ta stavka ni pravzaprav tisti razlog zakaj danes tukaj sedimo in tudi se ne pogovarjamo o tem, ali šele danes rešujemo razmere. Mi rešujemo razmere že nekaj let, postopoma z nekaterimi koraki. V lanskem letu smo za izboljšanje plač namenili dodatnih 6,8 milijona evrov in ob koncu leta še 2 milijona evrov za tako imenovane božičnice, čeprav ta niti ni bila predvidena. Da ne pozabljamo na zaposlene. Razmere urejene. Gospod iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve je povedal 88 postopkov, vsi so bili končani z ureditvenimi odločbami, torej nobena z globo kot bi mogoče nekdo pričakoval, ko se govori o tem koliko izkoriščamo in kako slabo je na pošti.  Kar se tiče poškodb. Ja. Zanimivo je, imamo veliko število poškodb. Smo primerljiva panoga kot vsaj v nekaterih segmentih kot gradbeništvo in še kaj. razlika je v tem, da gradbeniki pozimi ne delajo, mi delamo celo leto in če bi šli še v strukturo poškodb, ki so pri nas, torej smo tudi največji odstotek poškodb v Republiki Sloveniji beleži prav Pošta Slovenije, ko gre za poškodbe izven dela. Kaj je še povedati? Pravzaprav se politika na nas spomni šele takrat, ko gre za kakšne volitve. Pred tem govorim o lokalnih volitvah, ko nas pokličejo župani in se pogovarjamo o tem ali zapreti kakšno pošto, da ali ne. Pošta Slovenije ni zainteresirana za zapiranje pošt na ruralnem območju, je pa razlika spet med nami in nekaterimi drugimi upravami, da država v drugih primerih poskrbi za univerzalno poštno storitev. Za nas je rešitev samo ena in to je ta o katri pa bi, če bi mi smeli izoblikovati sklep, bi bil ta, da se naj vendarle dokončno pristopi k spremembi zakona o poštnih storitvah. To je edina rešitev. Torej ni rešitev, manjša pričakovanja Slovenskega državnega holdinga ali skrbnika državnega proračuna, torej Ministrstva za finance, temveč je edina rešitev za Pošto Slovenije sprememba Zakona o poštnih storitvah in pa podzakonskih predpisov, ki so povezani s tem. Torej, regulacija je tista s katero večina držav to rešuje. Rešitev je več, torej vse druge poštne uprave rešujejo na ta način, da racionalizirajo mrežo o kateri ste rekli, da seveda ni zaželeno. Znižanje kriterijev zahtevane kakovosti in pa trikrat tedenska dostava za neprednostne poštne številke in petkrat tedenska za prednostne poštne pošiljke ali, to kar pa morda ne bi želel slišati, torej slišati Ministrstvo za finance ali nek drug organ, subvencija. Sosednja Italija je lani namenila 300 milijonov evrov za univerzalno poštno storitev, Francija 900 milijonov evrov za ohranitev poštnega omrežja na ruralnem območju. Mi pošto znamo upravljati, verjamem, da se znamo pogovarjati in dogovarjati s socialnimi partnerji, sledimo njihovim zahtevam, umikamo nekatere storitve, ki so jih precej obremenjevale, vendarle na koncu bomo morali nekaj početi, če želimo zagotoviti nadomestilo manjka, ki ga imamo na področju univerzalne poštne storitve, torej nadpovprečno visok standard, nadpovprečna gostota poštnega omrežja, v to bo treba poseči. Če boste želeli, vam o tem povemo še kaj več, še dodatna pojasnila, ampak mislim, da zadošča.  Hvala lepa.
Hvala lepa za vaš prispevek.  Želi še kdo? Izvolite.
Andrej Božič
Pozdravljeni! Sem Andrej Božič, plan uprave SDH.  Rad bi samo komentiral še pozicijo SDH. Dokument, ki opredeljuje način dela in cilje SDH kot predstavnika upravitelja državnega premoženja, dela premoženja je SDH ena, strategija za nas, ki je sprejeta v parlamentu. tam lepo piše, da je seveda med ključnimi kriteriji za uspešno delo SDH, ni samo dobičkonosnost naložb, glede na to, da mi upravljamo pretežno z velikim delom infrastrukture, veliko naših podjetij upravlja neke javne storitve in zato dobičkonosnost ni edini ali pa primarni kriterij.  Drugič. V tej strategiji lepo piše, da je ravnanje z zaposlenimi socialni dialog, trajnostni razvoj, cel kup tega, ne bom zdaj navajal, je eno od ključnih kriterijev tudi za presojo uspešnosti dela SDH, pa tudi naših podjetij. Tako da, seveda je za nas ta pobuda, da se lahko danes o tem pogovarjamo, zelo dobrodošla. Hvala, da ste jo uvrstili na dnevni red, da se imamo možnost o tem pogovarjati, ker seveda, danes je tema pošta, pojutrišnjem bo mogoče še kakšno drugo naše podjetje, nekaj bo predsednik uprave povedal, največ pa mislim, da je že sam predlagatelj, gospod Vatovec izpostavil. Mi imamo generalno dilemo ali pa imamo tudi konflikt med javnimi storitvami, ki jih naša podjetja upravljajo in pogoji za to in stroški,   ki jih s tem imamo in seveda, med splošnimi pričakovanji za donosnost državnega premoženja, ker danes se tukaj pogovarjamo o socialnem dialogu in seveda, odnosu z zaposlenimi, kar je ena od prioritetnih nalog, še vedno, tudi pri presoji SDH, po drugi strani pa seveda moramo zagotavljati donosnost naših podjetij, ker ta podjetja so večinoma na trgu, to niso javne ustanove in seveda morajo poslovati na tak način, da tudi te plače in ti pogoji za dela in kakorkoli že vse ostalo, seveda je zagotovljeno in pri presoji poslovanja podjetij, poleg odnosa z ljudmi, socialni dialog, je pa seveda finančni vidik tudi zelo pomemben, ker donosnost je vir za to, da lahko plačujemo tudi vse ostale stvari, ki so pri poslovanju potrebne. Tako da, zato mislim, da je treba odpreti v državi dialog. Moramo imeti konsenz na ravni države in to začnemo s politiko, parlamentom, potem pa Vlado, ki je naš nalogodajalec, pa naša skupščina, o tem, kakšen servis na sploh želimo od javnih podjetij, kakšno zanesljivost distribucijskega omrežja potrebujemo, kakšen transport po železnici za osebni promet želimo, kakšen je servis pošte in kakšno mrežo, tudi lokalnih poslovalnic pošte, na katerih področjih bomo še imeli. To so zelo pomembna področja za celo državo. Mi se tega tudi zavedamo in seveda imamo nenehen dialog tudi z upravami, predvsem pa je ena od naših nalog zdaj, da potegnemo skupaj pod črto vse primere tovrstnih, kot sme jih zdaj našteval in da začnemo z državo dialog in da ločimo javno storitev, standardi, ki so predpisani, stroški, ki so s tem povezani, način financiranja tega in pa trženjski del. Trženjski del pa mora biti seveda donosen.  In če samo še končam, imam samo še, recimo, citiram: »dokument, ki je za nas tudi zavezujoč in za upravo, letni načrt upravljanja za pošto, je pomembno, da se rast prihodkov in dvig dobičkonosnosti na področju logistike in paketov.« Ne na univerzalni javni storitvi. Tam ne more biti dobičkov in seveda, je nedonosna. Seveda je pa naloga uprave in SDH, doreči tak poslovni model, da bomo omogočili rast prihodkov in dobičkonosnost iz drugih dejavnosti, hkrati pa je seveda, smo si napisali tukaj, pod cilj, tudi: »sodelovanje s pristojnimi ministrstvi in ostalimi deležniki - to ste pa tudi vi - s ciljem doseči dolgoročno finančno vzdržno izvajanje univerzalne poštne storitve.« Mislim, da ta dialog moramo odpreti, pa se odločit, kaj hočemo? Koliko smo pripravljeni za to plačati? Lahko delno financiramo tudi čez dvig, bi rekel, poštne znamke, vse to, ta dialog je že začel, uprava je dala pobudo in mi skupaj z upravo in SDH seveda bomo ta dialog s pristojnimi ministrstvi tudi opravili. Hvala.
Hvala lepa, za pojasnila. Prosil bi, za nadalje v razpravi, da se omejimo, kar je predmet tega odbora. Sicer se zahvaljujem za ta pojasnila, ker je vse povezano, ampak je to predmet bolj drugih parlamentarnih odborov, tako da bi se mi posvetili bolj naši temi, bodoči razpravi, da lahko pripeljemo, da ne zaidemo drugam, samo toliko. Razumem pa to povezavo in mi je jasna. Želi kdo še besedo? Izvolite.
Saška Kumar
Saška Kumar, Sindikat delavcev prometa in zvez, del Zveze svobodnih sindikatov. Vsi mi smo bili in smo in bomo potrošniki, uporabniki storitev Pošte Slovenije in vsak izmed nas je že stal na okencu, v dolgi vrsti, se prebijal med napolitankami in pralnimi praški in vsak pozna svoje poštarje, ki se v snegu in dežju prebijejo po cestah. Tako da, to je tema, ki se tiče vseh, je izpostavljena javnosti, zaposleni opravljajo tako službo, ki je javno dobro in ljudje smo in so občutljivi na to, v kakšnih pogojih zaposleni na pošti delajo. Sindikat delavcev prometa in zvez je že nekaj časa opozarjal na to, da so delavne razmere oziroma pogoji dela neustrezni in da so zaposleni na Pošti Slovenije pretirano obremenjeni, pa ne glede na to, ali delajo v prometu ali so na poštah ali pa delajo v poštno logističnih centrih. Zdaj, ključne vzroke za nastalo situacijo smo videli in vidimo v konstantno premajhnem številu zaposlenih, glede na obseg in glede na naravo dela. V končni posledici je pa to pomanjkanje zaposlenih privede do enega takega, spiralnega učinka, kar je, več bolniških, odhajajo dolgoletni sodelavci, vedno znova se uvajajo novi sodelavci in vse to v bistvu situacijo potem še poslabša. Zdaj v času krize smo vsi skupaj z zaposlenimi na pošti prihajali pravzaprav na znižanje določenih pravic, ker pa dejansko uspeh dela in tudi uspešnost poslovanja Pošte Slovenije v zadnjem času že nekaj let raste, pa resnično nismo mogli več pristajati na dane pogoje dela in na koncu so okoliščine privedle do tega neljubega dogodka, se pravi, napovedali smo stavko. Pogajanja so bila izredno intenzivna in z delodajalcem smo dosegli stavkovni sporazum, tako da se stavka 19. februarja, kot je bila napovedana, ni zgodila. Od vodstva Pošte Slovenije seveda pričakujemo in verjamemo, da bo sledilo temu podpisanemu dogovoru ni da bo dosledno izvajalo dogovorjene ukrepe, ki so pravzaprav zelo kompleksni, ki se tičejo tako ureditve delovnega časa, tako novega zaposlovanja, kot tudi neke, nekih finančnih stimulacij tistih, ki so v tem trenutku preveč obremenjeni in v roku 2 let naj bi vsi ti ukrepi privedli nekako do zmanjšanja obremenitve zaposlenih. Ker dejansko mi stojimo na stališču, da uspeh podjetja in zadovoljstvo zaposlenih pač gresta vedno znova z roko v roki. Včasih kakšen nadobuden menedžer tega ne razume ali pa težko razume, ampak rezultat poslovanja ni vedno samo, kako se te številke lepo razvrsti v nek stolpec, je vedno ena sinergija dobrega dela zaposlenih in tudi dobrega vodenja. Tako da, jaz vseeno ne morem mimo tega vprašanja, ki se tiče financiranja, ker se nam zdi pomembno, da nas odločevalci na državni ravni slišite, ker to je naše sindikalno stališče. Ko smo napovedali stavko, smo namreč sindikati prst zelo jasno uperili tudi v državo. Država ima seveda več glav in vsaka izmed njih včasih tudi drugače razmišlja, ampak, pošta je v 100 % lasti države. To pomeni, da z njo upravlja Slovenski državni holding, jo obravnava kot naložbo, vsako leto pregleda poslovni načrt in poda neko sugestijo, kakšen donos pričakuje in do tukaj je vse lepo in prav, ampak pošta je tudi izvajalec javne službe, je servis vsem državljanom in je tako pomemben, da ga je država opredelila kot javno službo posebnega družbenega pomena. Tako Zakon o poštnih storitvah pač nalaga pošti, da zagotavlja določeno kvaliteto te javne službe, kar je tudi edino prav – državljani rabimo in potrebujemo tak servis. Temu zakonu potem sledi še podzakonski splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Pošti je tako zapovedano, kakšni so roki prenosa, kakšna je gostota omrežja, število nabiralnikov, delovni čas in tako naprej, tako da, pošta mora pri delovanju za javno dobro pač temu sledit, dostavljat pošiljke na osamljene kmetije, imeti pošte v ruralnem okolju, dostavljati petkrat na teden vsem gospodinjstvom. Tukaj pa pridemo do dela, kjer država resnično težko pričakuje dobiček, ko hkrati, seveda po našem mnenju upravičeno, sili pošto, da se ukvarja s storitvami, ki prinašajo izgubo, pač z namenom, da se zagotavlja kvaliteten servis. Zgodbe pa tukaj pravzaprav še ni konec, ker država tokrat v tretji vlogi, se pravi, kot Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, se pravi AKOS, določi tudi ceno te storitve in dovoli pošti, da zaračuna za svojo storite tak in tak znesek, tako da država pravzaprav želi nek visok standard storitve, dostavo v vsako slovensko vas, zanjo določi relativno nizko, primerjalno na evropske standarde, hkrati pa zahteva, da taka družba posluje z dobičkom in edini način, na katerega je to sploh mogoče in tukaj pa to vprašanje je povezano z vašim odborom, edini način, da je to sploh lahko mogoče, je s stiskanjem pri plačah in s prekomerno obremenitvijo zaposlenih – na to pa sindikati resnično ne pristajamo.  Zdaj če pogledamo primerjalno druge države, skoraj vse države v Evropi imajo cene storitev večje kot v Sloveniji. Natančno tudi opredelijo, kakšna je izguba nacionalne pošte, kjer se izvaja nedobičkonosnost storitev, to pa potem poštam pokrijejo bodisi preko olajšav, prek državnih pomoči ali pa na kakšen drug način. Naša pošta pa dejansko sedaj, nekako ujeta v precep države, ali skuša reševati situacijo z zapiranjem nekaterih pošt, z uvajanjem pogodbenih pošt in potem nemalokrat ugotovijo ti pogodbeniki, da se jim pravzaprav izvajanje te službe ne izplača in taka pošta, pogodbena pošta v neki gostilni počasi zamre in to okolje pošto za vedno izgubi.  (nadaljevanje) Izpolnjevanje zakonskih obveznosti pa pošta na drugi strani pravzaprav dosega s pretiranim obremenjevanjem zaposlenih. Ravno včeraj smo dobili še nov podatek, da je 200 tisoč viškov ur in nadur bilo v lasnem letu narejenih na Pošti Slovenije.  Na tem mestu vam povemo, da resnično to ni prava rešitev in sindikati podpiramo rešitev, ki bi ohranila kvalitetno poštno storitev, ki je ključnega pomena in je strateška za državo, ampak ne bomo pa več dovolili, da se ta kvaliteta nekako mukoma ohranja z izčrpavanjem zaposlenih na pošti. Tako da resnično pozivamo vse državne inštitucije, da v to kislo jabolko nekako zagrizejo in da skupaj poiščete celostno rešitev tega vprašanja.
Hvala lepa. Prisotne obveščam tudi, da je z nami Jani Prednik namesto poslanca mag. Marka Koprivca. Želi še kdo besedo od vabljenih? Izvolite.
Diana Kos
Dobre dan! Diana Kos, Sindikat poštnih delavcev. Mi smo tudi sicer predstavniki reprezentativnega sindikata v Pošti Slovenije. Že iz naših stavkovnih zahtev ste verjetno tudi lahko razbrali, zakaj je pravzaprav do te napovedi stavke prišlo in kaj smo poskušali urediti. Glede na slišano in na splošno mnenje članov bi rekla samo to, da dejansko v sami te napovedi stavke navajamo zakaj smo prišli do tega. Zanalizirali smo pravzaprav tudi samo zagotavljanje tistega, kar nas v bistvu v nekih stavkovnih zahtevah tudi omejuje in to je Zakon o zagotavljanju minimalnih standardov, ki jih ta zakon tudi omenja – izvajanje univerzalne poštne storitve. Tudi vemo in smo seznanjeni ves čas, kaj so te omejitve, zato tudi menimo, da smo na pravem naslovu, ker ne glede na dejstvo, da smo podpisali socialni sporazum, da je stekel nek socialni dialog, v kolikor ne bo nekih sistemskih sprememb na tem področju, za katere seveda je odgovoren lastnik, bo ogroženo tudi samo izvajanje sporazuma. Namreč tako kot so tudi predhodni govorniki povedali, če se ne bo lastnik opredelil in jasno razmejil kaj pričakuje od te pošte, bo tudi samo izvajanje tega sporazuma postavljeno pod vprašaj, zato ker se mi, tako kot smo slišali, ne moremo brez sistemskih sprememb, zahtevanostih po donosih in spremembah Zakona o poštnih storitvah, se zadeva ne bo mogla sanirati in se bomo našli spet… in mi si ne želimo izgledati kot neke vrste gasilci in samo napovedovati stavke in se vsakih par mesecev znajti pred ena in isto varianto, zato tudi pričakujemo, da se nas bo slišalo in da se bo seveda država opredelila do tega, kakšen je sploh ta servis, ki ga potrebuje in na kakšen način lahko temu svojemu servisu tudi zagotovi pomoč, da bo lahko vse te strategije izvajala skladno z vsemi ostalimi področnimi zakonodajami in tudi normalno za zaposlene, da bomo ta posel lahko opravili. Toliko o… ne bi vsebinsko se preveč spuščala v posamezne, ker je tako ali tako tudi v gradivu že bilo veliko od tega napisano. Hvala.
Hvala za razpravo. Še želi kdo od vabljenih? Hvala lepa. Prehajamo na razpravo. Odpiram razpravo članic in članov odbora. Prva se je prijavila Janja Sluga. Beseda je vaša.
Hvala lepa. Ja, zdaj jaz sem šla zelo podrobno skozi to zahtevo za sklic te seje in zagotovo se strinjamo, da bi v marsičem lahko tukaj zdaj razpravljali. Področje, ki ga zajema ta predlog je zelo široko. Seveda tudi področje, ki ga obravnavamo na tem odboru. Kljub vsemu pa je nekako vsebinska pristojnost tega odbora omejena zgolj na del te zahteve, ki je bila vložena. Jaz moram povedati, da sem že v prejšnjem, pa tudi v tem mandatu dejansko imela tudi v svoji poslanski pisarni kar nekaj poštarjev, ki so vsi prišli seveda, bom rekla »pojamrati«, da uporabim ta izraz. Ampak dejansko, ko se pogovarjamo o njihovem delu, zagotovo njihovi pogoji niso zavidljivi. Tu mislim, da se lahko vsi strinjamo. Ampak predmet tega odbora je ravno ta, se pravi, kakšni so pogoji za delo zaposlenih, tako tistih, ki so na terenu, kot tistih, ki sedijo za okenčki, kakšno je ravnanje z zaposlenimi s strani   (nadaljevanje) nadrejenih in tudi generalno vodstva. Zdaj v medijih smo lahko prebrali tudi o tem, da so poštarji prisiljeni od svojega delodajalca najemati ne vem kolesa, ali kolesa z motorjem ali kakorkoli si kdo že to predstavlja in zagotavljati tudi servis teh delovnih sredstev. Zdaj ne vem, če ta informacija drži – to je bilo objavljeno v medijih. Meni se to zdi malo skregano z zdravo pametjo, glede na to, da so zaposleni in da bi jim delodajalec ta delovna sredstva seveda moral nuditi in vzdrževati. Potem me je pa malo presenetil zdaj, če sem že ravno pri tem podatku… tudi je bilo za prebrati, da je delež bolniških odsotnosti na pošti zelo velik, ampak me je zdaj presenetila izjava, da gre za poškodbe izven dela, pa bi vas prosila, če v nadaljevanju, če bo možnost, da nam to razložite, kako je to zdaj, da so bolniške odsotnosti izven dela tiste, ki so problematične. Namreč jaz sem tudi prebrala to poročilo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, koliko je bilo inšpekcijskih pregledov, koliko je bilo zaznanih kršitev in koliko izrečenih ukrepov. Se pa to malo ne sklada, če sem čisto odkrita s tem, kar so mi dejansko povedali tudi zaposleni v moji poslanski pisarni. Namreč je tu zdaj… preberem to poročilo Inšpektorata, pa se omejim zgolj na področje varnosti in zdravja pri delu, je tukaj navedeno, da je bilo največ kršitev ugotovljenih v zvezi z zagotavljanjem varne delovne opreme, izvajanjem preiskav škodljivosti delovnega okolja glede ocenjevanja tveganj, nekaj posameznih pa glede ustreznosti dokumentacije in tako naprej. Mogoče bi tukaj naslovila na inšpektorat potem v nadaljevanju, če bo možno še kakšne odgovore dobiti, kaj so konkretneje te kršitve, ki so bile ugotovljene, v kolikšni meri se to dejansko nanaša na pogoje za delo poštarjev, kaj točno, pa gremo potem od tam naprej, ker tako na splošno se zelo težko v resnici pogovarjamo. Zdaj, jaz se tudi lahko mogoče strinjam z gospodom Božičem, da je dobrodošlo, da se je tema odprla, ampak ni se odprla na pravem odboru, to moram. Mimo tega pač ne morem, tukaj se moramo zavedati pristojnosti posameznih parlamentarnih delovnih teles in ja, jaz mislim, da bi jo morali odpreti tudi v zvezi s tem, kar ste vi iz svoje pozicije seveda izpostavili in je še kako potrebno in se lahko strinjamo, ampak tu na tem odboru niti nobenega ustreznega sklepa ne moremo sprejeti, niti ni Parlamentarni odbor pristojen, da nalaga Vladi neka konkretna ravnanja, da bi v bistvu do nekega zaključka v resnici lahko prišli. Bi se pa jaz strinjala zagotovo, da SDH ne more gledati zgolj s prizme donosnosti, ampak bi morala biti, bom rekla na vagi enakomerno tudi ravnanje z zaposlenimi – pravice zaposlenih in tako naprej. Zdaj zopet nov vidik, ki ga moram pa kot poslanka seveda tudi imeti ves čas v uvidu, je pa ta mreža poslovalnic oziroma dostopnost do storitev poštnih, predvsem z vidika ruralne, manjših občin ali pa celo obmejnih občin – vemo, da je to posebej problematično in tu se lahko pa strinjam, da dejansko – ja, dajmo odpreti to razpravo in dajmo se pogovarjati, kaj je zdaj tisto, kar je javna storitev, ki jo moramo zagotavljati vsem, pa ja eventuelno z nekimi subvencijami ali ne vem, ali pa… mislim nisem jaz tako pametna, ali pa izločimo ta del, pa rečemo, ampak ta dostopnost je… to je tako kot pri gasilcih, veste? Ko vsi rečemo: »Aha, saj prostovoljstvo imamo super fino razvito, pa drago nas stane, ampak ima neke multiaplikativne učine«. Ta gasilska društva imajo še neke druge učinke in isto je s pošto. Že v glavi, tudi če si ti dejansko na pošti, bom rekla dvakrat ali pa trikrat letno fizično v resnici, že ko ti rečejo: »Čujte, pri vas bomo pa pošto zaprli, pa jo boste tam nekje drugje«, ti v glavi naredi preklop, pa reče: »Opa, čakaj malo, zdaj pa jaz nimam več pošte« - četudi je v resnici nisi rabil, je bilo dovolj, da te je poštar na domu obiskal. Se pravi, ja zelo široka, zelo široka   (nadaljevanje) je ta problematika, ampak tako kot sem rekla, jaz seveda menim, da je zgolj v manjši meri ta odbor tisti, ki je pristojen za vso to vsebino, ki jo je predlagatelj v bistvu navedel, oziroma tam, kjer štartamo s pozicije delovnih razmer in delavskih pravic, tako kot sem rekla. Potem ja, ampak je pa večji del oziroma težišče te zahteve usmerjeno na ta drugi, se pravi na stališče upravljanja, na SDH in tako naprej. Kot smo že rekli, gre vendarle za gospodarsko družbo in težišče razprave bi morali biti usmerjeno v strategijo upravljanja s kapitalskimi naložbami, ki pa mora biti na enem drugem odboru.  Kar zadeva te cilje, jaz sem šla potem seveda brat tudi veljavno strategijo o Pošti Slovenije in našla sem tu nek zapis, ki pravi: »Poslanstvo družbe je zagotavljati kakovostno, konkurenčno in zanesljivo izvajanje storitev in prodaja trgovskega blaga.« In to je to, o čemer se danes pogovarjamo. Torej po tej strategiji. Ta stavek se nadaljuje, po celotni Sloveniji. Torej tudi prodaja trgovskega blaga po celotni Sloveniji. In to je tisti izvirni greh ali kako naj temu rečem vsega. Zdaj predlagatelj v tem 2. sklepu Vladi predlaga, da kot skupščina SDH zagotovi, da vodstvo Pošte Slovenije nemudoma ustavi vse postopke, povezane z zapiranjem poštnih poslovalnic in ponovno vzpostavi široko dostopno mrežo poštnih poslovalnic po Sloveniji s posebno skrbjo za manjše odročnejše okraje. Torej, po moje smo do zdaj že ugotovili, da ta odbor za kaj takega v resnici ni pristojen. Zakon o Poštnih storitvah ne spada pod ingerenco tega delovnega telesa oziroma tega resornega ministrstva. In ne vem, kako bi lahko potem s takim sklepom v resnici preko Vlade nalagali SDH, ta pa pošti, da ne zapira, mislim, to je, ni, ne stoji čisto. Je pa seveda treba povedati, da je Državni zbor v preteklosti že večkrat razpravljal o stanju na pošti, predvsem pa tudi o izvajanju univerzalne poštne storitve. Jaz sem šla malo za nazaj gledat, kaj se je v tem Državnem zboru že na to temo dogajalo in je bilo marca leta 2010 v okviru Odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj je bila razprava o tej temi, pri čemer je med drugim ta odbor, takratni odbor sprejel sklep, s katerim je izvajalcem univerzalne poštne storitve priporočal, da se na območju poštnih enot v manjših krajih, ki jih je ukinila oziroma jih še namerava ali pa spremenila njene organizacijske oblike, poskuša s prebivalci sporazumno dogovoriti o najboljšem možnem načinu izvajanja univerzalnih poštnih storitev, torej pogodbene poštne enote, nove poštne enote v novih stanovanjskih ali gospodarskih conah, če te obstajajo, in tako dalje. Zdaj ta sklep nekako navajam za primerjavo s tem današnjim zaradi tega, ker se mi zdi seveda z vidika naših pristojnosti, čeprav bi si jih želeli, jaz bi si, da ne bo kake pomote, najbolj želela, da bi zdaj kot poslanka lahko rekla, čujte, naredili boste tako in tako in tako, tu boste nazaj odprli, tu boste pa tako, ampak ne gre, ampak z vidika tega, kar je v resnici naša pristojnost, se mi zdi tak sklep, ki je bil takrat sprejet, mogoče veliko bolj racionalen ali kako naj temu rečem. Mi v Državnem zboru seveda nismo pristojni določat števila in krajev poslovalnic pošte in tako naprej, tako da ne vem, na kakšen način bi lahko karkoli na to temo. Čeprav ja, gospa Kumar je tudi rekla, da država ima več glav, ampak ta glava nima vzvodov, da eni drugi glavi kaj naroči.   (nadaljevanje) Torej, kot sem rekla, gre za vprašanje strategije upravljanja, gre za vprašanje, kako želimo izvajati to univerzalno poštno storitev in kako jo bomo dejansko tudi vsem prebivalcem zagotavljali. Je pa zaradi teh grehov po moji oceni prišlo do neke deprofesionalizacije izvajanja poštnih storitev, če želimo tako, da ta trgovina vsekakor čedalje bolj, bom rekla, seka ven iz vsega, kar se pač, s čimer se pač pošta ukvarja. In resnično včasih stojiš na poštnem okencu, da sploh uslužbenca na drugi strani v resnici ne vidiš.  To, kar je bilo rečeno, fluktuacija, seveda fluktuacija je seveda problem. Beremo tudi v medijih, da že menda se iščejo tudi delavci iz bivše juge, zato da bi se zaposlili na teh delovnih mestih. Ampak ja, jaz si predstavljam, da s tem dogovorom, ki je bil dosežen in ga pozdravljam, bi mogoče deloma tudi ta fluktuacija bila nekako rešena, če so neki boljši pogoji pri delu, neko boljše plačilo in tako naprej. Kot sem rekla, tisto, kar je bilo doseženo, je zagotovo dobro. Dobro je, da kaže, da se je vzpostavil nek dialog, da ste se slišali drug drugega, ampak dolgoročno zagotovo, zagotovo bo to začaran krog, tako kot je že bilo tudi danes rečeno, če se ne bo seveda nekaj spremenilo. Tako da jaz v resnici, Levica je zdaj že 1. sklep umaknila, ker je pase, druga 2 sklepa pa jaz dejansko, tako kot si, predsednik, rekel, jaz mislim, da to ni v pristojnosti tega odbora in dejansko niti ne moremo o njih glasovat, ampak bi moral o njih glasovat in opravit razpravo en drug odbor. Hvala lepa.
Hvala lepa za razpravo. Ima besedo predlagatelj.
Ja hvala, predsednik. Zdaj mislim, da preden nadaljujemo z razpravo, si je treba pač še enkrat razjasnit neke stvari. Zdaj ta 2 sklepa nista nepovezana s splošnimi ali pa tudi delovnimi razmerami na Pošti Slovenije. Še enkrat, ta odbor, poglejte, ima pristojnost zahtevati pogoje ali pa rešitve, zato da se uredijo pogoji, ki omogočajo ureditev delovnih razmer in ki omogočajo dostopnost javnih servisov za državljane, ki jih lahko tako ali drugače opredelimo kot socialno šibkejše. Prej gospa Sluga je povedala, da je Odbor za izobraževanje pred 8 leti ali 9 leti sprejel nek sklep glede pošte. Tako da tisto, kar je bilo to zadnje izvajanje, je predvsem izmikanje. Sicer slišali smo lepe besede, da seveda je podpora za takšne stvari, da se je potrebno o tem pogovarjat, istočasno pa izmikanje k odločanju o teh zadevah. Glejte, mislim, to je odbor za delo po eni strani, po drugi strani je to tudi odbor za socialne zadeve. Ministrstvo, ki je pristojno za ta vprašanja, je tudi ministrstvo za enake možnosti. In mislim, da tukaj ni nobene dileme glede tega pač, enake možnosti so tudi enako zagotovljen dostop do nečesa, kar je tu, čisto konkretno, neka gospodarska javna služba, se pravi nek javni servis in tako naprej. Še enkrat poudarjam, konkretno pri zapiranju poslovalnic, predvsem na bolj odmaknjenih predelih, ne vem, na kakšni Koroški, kjer pač potrebujete iz Ljubljane 2 uri, da pridete na neko mesto, pa ni ustreznih povezav in tako naprej, pomeni tudi dolgoročno degradacijo teh okolij, zato ker to posledično pomeni izseljevanje mladih, manjšanje števila delovnih mest in to vse za sabo prinese odmiranje teh krajev. In če to ni, ne vem, socialno vprašanje po definiciji, potem ne vem, kaj je. In mislim, da ima ta odbor vse pristojnosti, da se o tem pogovarja in tudi da o tem odloča. In še enkrat, oba sklepa sta povezana s tem, da država kot upravljavec to… Pošta ni v lasti SDH, pošta je v lasti državljank in državljanov oziroma države Republike Slovenije, SDH je upravljavec  (nadaljevanje) naložb, ki jih ima država v Pošti Slovenije. S takimi zahtevami kot jih podaja, tako ali drugače vliva na to, da bo čez kakšno delo, kot so tudi predstavniki sindikata povedali, čez kakšno leto ali pa čez kakšen mesec, spet morali it v pogajanje, spet zaostrovati s stavkami in tako naprej. To ni vzdržen način poslovanja nekega podjetja. Zadeve je treba urediti in seveda, če je čisti dobiček, ki je zahtevan, nekaj kar se zažira v delovne pogoje, je treba spremeniti te zahteve, ki prihajajo v obliki strategije upravljanja. To je ena stvar. Kar se tiče poštnih poslovalnic, pa sem že povedal. Poštne poslovalnice niso samo nekaj, kar sprejema in oddaja pošto, ampak imajo tako ali drugače nek širši družbeni pomen. Gre seveda za osnovno funkcijo izvajanja poštnih storitev, ampak ima tudi nek drug socialni pomen v smislu, da pomenijo točke srečevanja, pomenijo točke izmenjave, pomenijo točke socializacije tako ali drugače. Glejte, saj vemo vsi, »kakšenkrat« kakšni upokojenec z veseljem gre na banko ali pa na pošto, zato da zaradi tega, ker tudi starejše občane potiskamo na rob družbe, je to vsaj neka funkcija, kjer se lahko z nekom srečajo pa tudi pogovorijo. In z vidika zapiranja poštnih poslovalnic v razvojno prikrajšanih krajih, pomeni to samo še dodatno poglabljanje teh socialnih kriz. Da ne govorim spet o mobilnosti in tako naprej. Tako da jaz še enkrat poudarjam, ta odbor mislim, da ima čisto vse pristojnosti, da o tem razpravlja in seveda, da tudi o tem odloča.
Hvala za razpravo, za prispevek. Repliko ima Janja Sluga.
Najprej moram seveda komentirati to, da gre za izmikanje. Jaz vam nisem kriva, če ste izbrali napačni odbor, bi pač izbrali za tisti del, ki se nanaša na ta odbor. Ta odbor pa bi preostanek dali na tisti odbor, ki je v resnici pristojen. Tega vam nisem jaz naročila, niti nimam na to nobenega vpliva. Jaz bi z veseljem opravila razpravo tudi na to, kar sem povedala, da bi jo, ampak na tistem odboru, ki je pristojen in ki lahko potem sprejme določene sklepe.  Zdaj pa, kar se tiče tistega sklepa, pa odbora iz leta 2010. Tisti odbor se je takrat imenoval Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj. Torej tisti odbor je takrat pokrival tudi področje tehnologije in zato je takrat tak sklep, ki je bil tam sprejet, ki pa ni nalagal SHD nekaj, ampak pošti, pa je nalagal, da se poskuša s prebivalci sporazumno dogovoriti, se pravi je bil že vsebinsko to popolnoma drugače sklep in je bil sprejet na odboru, ki je dejansko tisto področje tudi pokrival. Zato še enkrat – ne gre za nikakršno izmikanje, povedala sem, da z veseljem opravimo to razpravo, zagotovo sem pa prva, ki se bom držala pristojnosti nekega delovnega telesa na katerem se nahajam in poskušala razpravo držati v tistih smernicah, ki jih pokriva to delovno telo in še enkrat, z veseljem pa to razpravo opravimo nekje drugje.
Hvala lepa. Zdaj k besedi sem se prijavil… a predlagatelj ponovno? Da ne bomo imeli preveč dialoga. Prosim.
Ja, potem pa lahko zapremo »bajto« predsednik, a ni bistvo, da je dialog?
Ne / nerazumljivo/.
Ne, samo… mislim ta replika je poudarila oziroma še dodatno izpostavila, da gre za izmikanje. Poglejte, če so poštne poslovalnice tehnološki razvoj, potem… dokončajte stavek sami. Skratka, gre za izmikanje. Poglejte, vemo kakšno je parlamentarno delo in še enkrat poudarjam, da je verjetno ta dva sklepa sta bistveno bolj povezana s pristojnostmi Odbora za delo, kot so bile takrat z Odborom za visoko šolstvo in tako naprej. Skratka, gre za izmikanje. Poudarjam, ti sklepi so povezani s tem, kako zapiranje poštnih poslovalnic vpliva na življenje ljudi – zelo konkretno, zaradi izključevanja socialnih funkcij, ki jo imajo poštne poslovalnice. Po drugi strani opozarja na to, da če se ne spremenijo zahteve, ki so opredeljene v strategiji upravljanja in to strategijo lahko spreminja samo Vlada,  (nadaljevanje) bodo posledice takšnih zahtev, se pravi zahtev po donosnosti kapital, čez nekaj časa ponovno vplivale na delovne razmere. Kdo naj odloča o tem, če ne Odbor za delo?
Hvala predlagatelju. Janja Sluga se je prijavila za postopkovno.
Čisto na kratko, predsednik, pa bom potem končala s tem.
Prosim.
Jaz res predlagam predsednik, da usmeriš predlagatelja, da kar takoj zdajle naslovi zahtevo na pristojni Parlamentarni odbor, da opravimo to razpravo. Jaz sem prva za, ker tudi jaz namreč svoje poštne pošiljke dvigujem zraven slamoreznice, bom rekla v trgovini, tako da sem prva za to, da bi se pri nas nazaj pošta uvedla.
Hvala lepa. Naslednji razpravljam kot predsedujoči oziroma kot član odbora in naj se pripravi Jožef Lenart.  Povem še ob tem, da bom jaz zapustil, bo prevzela »iza mene« vodenje odbora podpredsednica Mojca Žnidarič in to je to. Jaz bi samo rad pri tej zadevi rekel dejansko – jaz tudi vidim, da druga dva sklepa ne spadata v naš odbor, kakor za to sem tudi rekel na začetku, da ne bomo sklepali o tem. Čisto enostavno, ker ali če gre cesta tam ali tam, tudi zadeva vse prebivalce, ali je tam električno omrežje ali ni, en kup stvari zadeva vse in udari v socialo in na ta način smo mi pristojni potem za vsa področja.  Meni je všeč pri tej zadevi, da je stekel socialni dialog, da so prevzeli nosilci stvari v svoje roke, da so se začeli pogovarjati in da zadeva teče. Jaz mislim, da tudi vodstvo pošte, jaz sem bil tudi nekoč pri… v malo drugih časih v PTT-ju, en konec nekega direktorja in imeli smo mi tam telefonijo, ki je poštne storitve pokrivala in tako smo se reševali – zmeraj je šlo. Smo razvili tudi sistem in tako naprej, ampak mislim, da iskanje, da zaposlimo tvorno ljudi, ki imajo – ne vem, deset strank na dan ali pa 15, ko sem slišal tudi za takšne primere, je razumljivo, da hočeš dvigniti produktivnost, torej, da več pobereš, produktivnost dela. Mislim, da je tudi v drugi organizaciji dela in tudi v tehnologiji, so rezerve za dvigniti produktivnost dela, ampak je pa treba razumljivo, če hočemo imeti omrežje, univerzalno poštno storitev, moramo tudi za to nekaj na drugi strani narediti in to ni naloga nas zopet odbora, ampak imamo upravljavca, imamo SHD, ki naj se meni s pristojnim ministrstvom, tudi po izvršilni oblasti in upravljavski. Mi ne moremo zdaj, če smo ljudje, smo rekli smo državljani, smo lastniki državne lastnine, neposredno upravljati s tem. Zato imamo sistem narejen in mislim, da se moramo tega držati in ne smemo tega preskakovati. Mi imamo pa sploh problem, zdaj pa odpiram čisto neko drugo zadevo ob tej priliki z organiziranjem nekih javnih storitev. Če mi to poverjamo nekim posebnim agencijam ali pa javnim gospodarskim družbam, se nam marsikaj dogaja, da mi lahko spremljamo, da se te popolnoma osamosvojijo, imajo lepe hiše, vsak dan več plačujemo za neke storitve, zraven pa delajo konkurenco drugim podjetjem. Imajo monopolni položaj, delajo pa drugim podjetjem, ker morajo nastopati na trgu. To tudi polagam gospodu s SDH, da imamo te primeri in to ni prav in ni v redu. Moramo se zmeniti, moramo vedeti, kakšen sistem hočemo imeti, bomo rekli ta infrastrukturni, poštni, tisto tretje – moramo kot država vedeti. Tako da bi jaz pozdravil v to smer, ampak zopet poudarjam, ker vse se tiče sociale, mi ne moremo prevzemati ta odbor in Ministrstvo za delo, družino in socialo ne more tega prevzemati. V nadaljnji razpravi, zdaj jaz s tem zaključujem s svojo razpravo. Bi prosil mogoče, kot sistem imamo tako navado, ker vidim, da vas srbi, da bi se javili, ampak, ko je nekaj, pet, zdaj imajo članice in člani odbora besedo, ampak po petih, šestih, ko se nabere nekaj vprašanj, vam bo pa dala podpredsednica besedo, da odgovorite. Hvala lepa in vam želim dobro delo naprej. Aja, pardon, pardon, moram dati, besedo ima Jože Lenart.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani predstavniki ministrstva ter drugi gostje, predstavniki vodstva Pošte. Takole, jaz se bom dotaknil samo nekako tega, kar opažam kot uporabnik storitve Pošte Slovenije in sicer, ali pa tudi mogoče na tole, da se je v zadnjem času seveda govorilo o nekaterih težjih pogojih za delo in vedno pa se nekako postavim v vlogo delodajalca in delavca, potem nekako poskušam zavzeti eno sredinsko mnenje, kot kadrovik. Se pravi, imeli ste v pošti, zadnja leta, celoletne akcije razpisa za poštarje, kar nakazuje na to, da seveda ti ljudje odhajajo, da dejansko obstaja neka težava ali pa je to kar zahtevno delo. Sedaj moram pozdraviti to, da nekako prihaja do kompromisa, se pravi, smo že mimo najtežje zadeve – stavke ne bo. Napoveduje se okoli 190 novih zaposlenih. Računamo seveda s tem, da boste zagotavljali pogoje, da vam ljudje ne bodo odhajali, ker iz tega sledi tudi to, da se pošte v manjših občinah v prihodnosti še ne bodo zapirale. Se pravi, je zadeva potrebna, debata je potrebna. Verjamemo ne, da bomo pač v prihodnosti imeli to storitev, bom rekel, urejeno, tako kot je bila, razumemo pa seveda delodajalca pa delavce, ki nekako vedno mora priti tudi do tega, da, če nekdo ustvarja dobiček, to je dobrodošlo v vsaki firmi, tudi v tisti, kjer vodi Slovenski državni holding. Se pravi, imamo nekako včasih zelo različne poglede, ampak obstoj firme, pa potem tudi, kaj že(?), delovni pogoji, so velikokrat pogojeni, so velikokrat pogojeni tudi z zahtevami po dobičku. Mi ne želimo, da delavci v pošti dobivajo norme po prodaji. Se pravi, mi ne želimo, da bi iz pošt nastajala trafika, ampak se v, kaj že, vodenje pa organizacijo, nimamo kaj, vtikati, želimo seveda, kot sem že rekel, da bi te pošte v prihodnosti delovale tudi v manjših občinah. Imamo nekako tudi, bom rekel, zaupanje, da se boste tega, kar ste se dogovorili sedaj med, z sindikati, potem tudi držali. Še enkrat pa, da je pač potrebno zagotoviti delavcem takšne pogoje, da ne odhajajo in imamo, bom rekel, izkušnje, da se tole v tem primeru že popravlja, tako da ne bomo preveč na dolgo danes tukaj solirali. Hvala lepa za besedo.
Hvala za razpravo, gospod Lenart. Naslednji se je k razpravi prijavil gospod Siter Primož, izvolite.
Hvala lepa, predsedujoča, kolegice in kolegi, gostje, lep pozdrav. Cela podstat te razprave je zelo zanimiva. Na eni strani govorimo o enakomerni obravnavi donosnosti in zaposlenih, na drugi strani smo pa članice in člani odbora za delo, socialo in tako naprej. Mi bi morali biti prvi, ki skočimo naprej, ko pride do enega socialnega izziva, ko se prižge ena rdeča luč, bi morali biti mi prvi, ki bomo rekli, OK, to bomo mi obravnavali, ta stvar ima vsaj en milimeter ene socialne komponente in to bomo obravnavali tudi mi. Ne pa da se izmikamo in rečemo, to bodo oni, to je gospodarstvo, to je na drugem, tretjem, četrtem odboru. Sploh ko pride do tako poglobljenega vprašanja zopet obravnave nekih marginalnih skupin. Tudi geografsko imamo v Sloveniji marginalne skupine in zapiranje poslovalnic ima, ne samo gospodarsko neke svoje vidike, predvsem je tukaj socialni vidik. To ni dober primer policentričnega razvoja, h kateremu težimo. Tukaj govorimo o zatonu podeželja. Tisoč in tisoč enih ukrepov sprejemamo, ki naj bi v podeželje potisnilo spet nekaj življenja. Razmišljamo, kako bi čim več evropskih sredstev iz tega naslova pripeljali v državo, na drugi strani pa z ukrepi, kot je zapiranje poštnih poslovalnic, ki niso samo poštne poslovalnice, slišali smo, so tudi mesto srečevanja, so dejansko stik odmaknjenih regij s centrom, pa samo ta problem poglabljamo. Seveda, obravnava dobičkonosnosti delovanja oziroma kapitala, zopet nad potrebami človeka, tukaj igra glavno vlogo. Tudi ko razpravljamo o socialnem statusu. Ne samo zaposlenih in pismonoš, ampak bistveno širše, bistveno širše skupine, kot so prebivalci teh nekih odmaknjenih delov. Dober primer slabe prakse, če se pošalim, je in bili smo mu priča in smo mu priča, ob zapiranju bančnih poslovalnih, ob zapiranju nekih trgovin v umaknjenih delih in celi socialni komponenti, ki jo je to, ki so jo ti ukrepi pripeljali. Zato, ta odbor je pristojen, za to da obravnava stiske ljudi in to je stiska ljudi. Ta odbor je pristojen, da se oglasi in reče, to bomo mi in če bo ta odbor nadaljeval z izmikanjem, potem lahko zapremo trgovino. Lahko odbor zapremo, ker vsako od vprašanj, ki jih obravnavamo na tem odboru, ima gotovo še komponento, ki jo lahko porinemo ali v izobraževanje ali v gospodarstvo ali v finance ali zunanje, notranje zadeve, na kateri koli drug odbor. Zato pozivam, dajmo se ne izogibat, dajmo se ne izmikat, nalijmo si čistega vina in se pogovorimo o konkretnih učinkih, ki so jih uslužbenci pošte tokrat izpostavili in jih postavimo na pravo mesto in se začnimo o njih pogovarjati tukaj in zdaj. Hvala lepa.
Hvala za vašo razpravo. Naslednji razpravljavec se je prijavil gospod Jurij Lep, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani gostje, kolegice in kolegi. Jaz bi rad tudi to razpravo malo, bom rekel, osvežil s kakšnimi slučaji iz prakse, recimo in tudi meni ni zdaj to tuje, da mi o tem razpravljamo, saj mi smo predstavniki Državnega zbora, v katerem so odbori in vsak odbor ima pravico, da razpravlja o bilo kakšnih stvareh, kar se tičejo občank in občanov ali pa ljudi v Sloveniji. Iz tega stališča jaz ne vidim nobenega problema, da to razpravo tudi razširimo na eno zgodbo o delavskih pravicah zaposlenih, drugo pa tudi o strategiji, ki bi jo morala država Slovenija pa Državni zbor sprejeti. Zato da / nerazumljivo/ da ne bom pozabil, v začetku bi kar tu povedal, da sklep, ki je tu pred, ki ga imamo pred sabo, se tudi meni osebno ne zdi, da je pravi, ampak mi bi morali predlagati, da bomo strategijo spremenili, ker potem strategija bo nakazovala in državnemu holdingu in Pošti Slovenije, kako se naj v bodoče ravna. Se pravi, Pošta Slovenije mora iz svojih strateških opredelitev izvzeti zgodbo o tem, da mora ustvarit toliko pa toliko dobička in potem bomo tudi v naših poštah po Sloveniji dobili, takšen kot pač je, ne da imamo noter vse drugo razen, oziroma kruh pa vse ostalo, še samo manjka. Tudi jaz osebno sem proti temu in malo bi samo / nerazumljivo/ to zgodbo za zapiranje pošt. V lokalni skupnosti smo imeli velike probleme ali pa imajo velike probleme in smo, glede na rešitev / nerazumljivo/ kar smo mi tu rešili, lokalna skupnost se je potem odločila, občina predvsem, živimo tudi na kraju z Avstrijo, se pravi, da tudi to je bil interes, da ostane pošta tam in da so ljudje, ki so tam doma, so večinoma starejši, kot je bilo že rečeno, tudi s tega vidika smo mi uredili tako, da smo pošto, jo oddali prostor(?) in tisti poštar, ki je hodil od kmetije do kmetije ali pa od osebe do osebe, je potem ta bil dogovorjen, da se enkrat ali pa dvakrat na teden zadrži dve, tri ure   (nadaljevanje) in so potem ljudje prišli in so tam lahko opravljali te stvari. Če pa je bilo nekaj nujnega, pa je tako mogel za nest na dom. To je ena od rešitev, ki smo jih mi na lokalnem nivoju imeli, samo to smo tako rešili, da smo pač rešili samo tisto zgodbo, kar je bila zaradi zapiranja. Vam povem, da smo imeli mi velike probleme s tem, da smo bili proti temu splošno, da se zapira, ampak tako kot vemo, in pošta in šole, ki so bile v teh krajih, so se tudi zapirale, te male šole obmejne. Se pravi država Slovenija, pa mi poslanci smo odgovorni za to, da na teh delih, ki so dejansko obmejni, ne zastane življenje. In ena od poti je, tako da ostanejo te zadeve, tako da tam se mora pač država odločiti, če bo strateško spremenila samo idejo, potem mislim, da ni noben problem, da bo tudi ta cilj, ki so ga predlagatelji rekli, dosežen. Sam osebno sem pa tudi zelo socialen človek in vam povem po pravici, da se jaz strinjam, samo neke stvari so, jaz ne morem nek sklep podpret, ki potem vem, da bo, kot da bi ga vrgel tja nekam vstran, se pravi ni izpeljiv. Kot so vsi razpravljali, da strategija države mora nakazati, a bomo javne ustanove oziroma te zadeve, kar se tiče javnih uslug, za državljane in državljanke opravljali tako, kot je potrebno, ne glede na dobiček, mislim, da je to osnova. Tako kot so šole, so vrtci… Zdaj, se reče(?), banka sama po sebi ni, banka je zdaj preveč v privatni lasti, se to ne spušča, čeprav tudi banke so problem vsaj zdaj bile. Ampak pošta, pa te zadeve, pa mislim, da spada v ta servis, ki ga moramo kot država zagotoviti vsem državljanom Slovenije. Kot sem povedal, me tudi zelo veseli, da je nastal socialni dialog, ker v socialnem dialogu se lahko marsikaj reši. In če tega dialoga ne bi bilo, verjemite mi, da bi sigurno ta odbor drugače razpravljal. Tako da smo malo razbremenjeni, ker ste vi vzpostavili socialni dialog. Vsekakor pa vem, pa tudi poznam zadevo, da na terenu veliko, veliko poštarjev manjka. In tudi to bi se strinjam z gospo od sindikata, da je to kot nek verižen proces, jih je premalo, preveč delajo, so bolniške in potem se ta zgodba pač zaključuje. In tudi to je res, kot je bilo rečeno, da dobijo poštarji neki pavšal, iz katerega morajo na letni ali pa mesečni ravni pač vzdrževat ta svoja kolesa, biciklje, po domače. Tako da s tega stališča tudi mislim, da ni prav, da jim dajemo to zadolžitev, ker potem, ampak argument je samo to, da bojo varčni pri teh zadevah, ampak recimo to mislim, da je sekundarnega pomena. Država oziroma pošta mora zagotoviti servis tako kot vsem ostalim. Če se kolo zlomi, ga pač mora popraviti. Tako da to je ta stvar. Ko ste rekli število zaposlenih, zdaj boste ali pa zdaj imate plan, da 150 novih ljudi zaposlite, super, tu bomo dobiček zmanjšali samo za eno tretjino recimo. To je že en korak v pravo smer glede na obstoječi dobiček. Ampak jaz vidim izhod samo v tem, da bi morali kot odbor ali pa kot Državni zbor, če rečem, ker mogoče… / nerazumljivo/ smo del Državnega zbora, da apelirat oziroma in zahtevat, da strategija države Slovenije na področju javnih storitev se spremeni in tudi pošto vtaknemo oziroma damo v ta koncept, ki pomeni javne usluge, in da ne sme biti dobiček edina in ta osnova, da lahko potem sploh preživimo. Tako da, če bomo to prvo rešili, potem vam povem, bomo tudi vse ostalo lahko lažje rešili. Skratka, zdaj pa dohodnina in DDV, pa kakor jaz vem, se na teh poštah ne proda veliko, bodimo odkriti. Zdaj, če vi mislite drugače, mi to povejte, če se to toliko proda, da je tam neki dobiček. Tam pač na teh poštah, ki so v občinah, ki so bolj na meji ali pa na robu Slovenije, mislim, da teh akcij(?) ni. Mi imamo tam okoli 4 do 5 trgovin, ki to zadevo dobro opravljajo. Tako da moj apel je samo na to, da se ne smemo izmikati, se tudi jaz strinjam, da se ne smemo izmikati, ampak sigurno pa nek sistem. Pa če takrat vidimo, da stvar, da moramo strategijo spremeniti, ne pomaga, odbor predlaga temu, da mora nemudoma recimo dati nekaj to, to se bo zopet, se prenaša odgovornost na enega tretjega. Če je pa strategija, se pa potem ve, kaj ima država Slovenija pred sabo in kaj želi s temi ukrepi narediti, se pravi ljudem, državljanom Slovenije omogočiti javne storitve brez tega, da gledamo samo na dobiček.
Hvala za razpravo. Pred sabo imam še novo pooblastilo. Gospoda Vojka Starovića nadomešča gospod Andrej Rajh. Naslednji razpravljavec je gospod Marijan Pojbič, potem bi pa predala besedo našim vabljenim gostom, da odgovorijo na zastavljena vprašanja. Hvala.
Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovani gostje, srčno pozdravljeni tudi z moje strani. Jaz moram reči, danes to razpravo, ki sem poslušal, mi je po svoje zanimiva, ampak   (nadaljevanje) tudi nisem prepričan, da gre vse v pravo smer. Ampak hvala bogu, odbor Državnega zbora, katerikoli že, je pristojen govoriti o temah, ki se dotikajo naših državljank in državljanov ne glede na to, za katero področje gre. Ampak danes je pač en delček sigurno tisti, ki se dotika tega Odbora za delo, družino in socialne zadeve, in tukaj mislim predvsem na pogoje, da so pogoji za delo primerno. Jaz sem prepričan, da vsak delodajalec ne glede na to, kdo je, še posebej Pošta Slovenije, ki zaposluje 5 tisoč 500 ljudi, krat lahko računamo 3, daje toliko in toliko ljudem kruh, moramo biti še posebej pozorni, da to pošto obdržimo, da ji pomagamo, da rešujemo tiste probleme, s katerimi se tudi ona sama srečuje. Torej danes se mi zdi ena zelo pomembna stvar, ki je bila rečena in ki je bila zelo malokrat omenjena tukaj na tem odboru, ki pa je pristojnost nas, ki tukaj sedimo, je pa Zakon o poštnih storitvah. Jaz mislim, da ena temeljna stvar, ki jo moramo rešiti. In to sporočilo tega odbora mora iti v to smer, se pravi Vlada mora čim prej pripraviti ta zakon, zakonsko podlago, da bodo potem tisti, ki bodo na podlagi tega morali izvajati pač neke določene storitve, imeli podlago, kako naprej, v katero smer iti. Ta problem je zdaj tisti ključni, jaz mislim, da je to ključni temelj. In če bomo to storili, potem se bo vedelo, kaj storiti. Danes je gospod generalni direktor danes zelo jasno povedal, da je pošta običajna gospodarska družba. Kaj to pomeni? Jaz mislim, da tisti, ki tukaj sedimo, se moramo tega zavedati, kaj to pomeni. Izpostavljanje vsem praktično na trgu dela. In glejte, če izvaja neke storitve, za katere enostavno ugotavlja, da ustvarjajo minus, potem je upravljanje te gospodarske družbe problematično. Se pravi znotraj teh okvirov, ki jih ima sedaj, je treba iskati ustrezne rešitve, ki pa jih zelo težko iščeš, če nimaš zdravih temeljev. To je vsaka zdrava kmečka pamet, ne rabiš bit ne vem kako pameten. In jaz moram tukaj povedati, da poznam izjemno veliko poštarjev in imam, sem zelo dober prijatelj z njimi, tudi radi prihajajo k meni, sem pač poslanec, ker sem rad med ljudmi, in mi veliko povedo. Povedo tudi veliko dobrih stvari, pa tudi tiste seveda, s katerimi se ne strinjajo, kar je logično, normalno. In ta sporazum, ki je bil zdajle sprejet, jaz moram reči, da sem zelo vesel in ga podpiram in upam, da bo pa, tudi verjamem v to, da bo rodil sadove na tak način, da bodo vse strani kolikor toliko zadovoljne, ker nikoli niso vsi najbolj zadovoljni, to veste. Vedno se je treba znova in znova pogajat in vedno se bo potrebno. Če si na trgu, en del podjetja na trgu, ta drugi del seveda, tisto pa je vprašanje, kako speljat, da bo ostalo poštno okence v vsakem kraju, predvsem tukaj govorim o ruralnih območjih, tudi z mojega okolja, kjer jaz sam prihajam, to je obmejno območje. Tudi sam se za to zavzemam in jaz bom tudi vse naredil, kar je v moji moči tudi kot poslanec, da bomo poskušali Vlado prepričati, da bo čim prej prišla s tem zakonom na mizo. A nam bo potem jasno, ali gremo v strategijo, da obdržimo poštna okenca v vseh teh odročnih krajih, kjer imajo ljudje edino možnost dvigniti denar. Bančnih okenc več ni, na koncu ti ostane samo pošta, da lahko dvignejo denar, da lahko kak paket oddajo in tako dalje. In glejte, vsi imamo izkušnje s poštnimi okenci, vsi imamo izkušnje s poštarji, vsi, ampak vemo, kaj to pomeni. Vsak se veseli tega in prav je tako, da ima čim bliže storitev, še posebej, ko tukaj izpostavljamo najbolj ranljive skupine. In to smo danes slišali, starejši ljudje, ti starejši upokojenci, potem invalidi, da ne govorim, in tako dalje. Se pravi, ampak mi moramo kot politika določiti smer, v katero želimo iti, če sem jaz to prav razumel. Ne samo, da to mora biti v strategiji, mora biti v zakonu zapisano. In ta zakon čakamo že ne vem kako dolgo. In tu pa je danes vladna ekipa ne glede na to, kdo je iz katerega ministrstva. Vlada se o tem dogovarja, kdaj bo prinesla ta zakon na mizo. In mi poslanci, ko bo ta zakon prišel, bomo seveda z veseljem to sprejeli, če bomo ugotavljali, da gre v pravo smer, da gre v smer, kjer bodo največ od tega dobili naše državljanke in državljani. In to se mi zdi tisto, kar je bistveno. In seveda ta odbor je čisto prav, da razpravlja o teh temah, je prav. S tem damo tudi jasno sporočilo tistim, ki bi mogli zakon in določene rešitve prinesti na mizo, da to zadevo poznamo in da jih tudi opozarjamo, da ne čakajo, naj ne čakajo predolgo. Ker danes sem poslušal razprave tudi predstavnikov sindikatov, ki jih tudi sem vesel, predvsem sem vesel, da ta dialog teče. To je nekaj neverjetnega, to je tisto, kar je najbolj pomembno, jaz mislim. To je tisto, kar mora biti temelj vsega. Za politiko direktno, razen tega, kar sem prej rekel, zakon težko posega v  (nadaljevanje) delovanje podjetja znotraj. Oni se morajo znotraj dogovoriti, kako bodo te stvari šle v katero smer, ampak temelj pa mora biti narejen, da lahko, da vemo, v kako smer bo zadeva šla. Vsi se strinjamo, jaz sem prepričan, da tu noter ni nikogar, ki bi rekel, da se veseli tega, da bi nekomu z nekega kraja, kjer nima ničesar drugega več kot samo pošto, da mu pošto preselijo ali pa naredijo nek drugi način. Saj smo videli, da tudi nekateri drugi načini kar relativno dobro funkcionirajo. Prej sva se s kolegico pogovarjala, ko pride pošta na dom, lahko tam recimo upokojenec plača položnice, odda paket in tako dalje. Se pravi en delček dobre prakse, ki nekaterim ljudem, rečejo super, smo s tem, s to storitvijo v tem trenutku na tak način zadovoljni. Je pa res, da pa velika večina, pa moram reči, to pa moram povedati, ker sem pač terenski človek, vem, pa je zelo žalostno, če se to zgodi. Ker veste, ko ti odpeljejo iz kraja šolo, potem ti odpeljejo vse, kar je možno, in potem ti še ostane samo cerkev. Vse ostalo gre in tisti kraj zaspi. In jaz sem prepričan, da nihče izmed nas ni tukaj, ki bi si tega želel. Mi moramo imeti državo v celoti, torej obdržat pri življenju in to smo pa dolžni, to pa je dolžna politika skrbet. Mi pa smo dolžni pomagati tistim gospodarskim subjektom, medtem ko sem rekel, Pošta Slovenije, kjer ima zaposlenih 5 tisoč 500 ljudi. Veste, kaj to pomeni? To je en velik, velik gospodarski subjekt, ki se moramo za njega zelo potrudit, to je toliko in toliko družin in tako dalje, toliko in toliko kruha in tako dalje. Prav pa je, da se o teh zadevah, če je karkoli narobe, s katerekoli strani pogovarjamo. Moramo se pogovarjati, ker dokler smo se sposobni pogovarjati, so tudi na mizi rešitve. In jaz to podpiram, jaz sem zdaj zelo vesel. Še enkrat poudarjam, da ta sporazum, ki ste ga sprejeli, sem prepričan, da bo šel v pravo smer. Tukaj politiki in vsi tisti, ki pa ste vladna koalicija, danes pa vas tukaj javno pozivam, da svoje predstavnike Vlade čim prej pozovete, da pridejo s tem zakonom na mizo, o katerih so govorili predstavniki, ki pač to potrebujejo kot nek temelj, da čim prej s tem pridete na mizo. To pa je bilo, jaz mislim, tisto ključno sporočilo, ki ga moramo dati tistim, ki so odgovorni kot Vlada za vodenje države. Moramo to narediti. In s tega odbora sem prepričan, da gre tudi v vladna ušesa to, kar se mi tukaj pogovarjamo, ker zagotovo kdo gleda zdaj po televiziji ali pa potem, ko se bo to vrtelo, bo kdo to slišal od teh ljudi. Pa predstavniki vladne koalicije ste tukaj, boste to seveda v svojih poslanskih skupinah prenesli na tiste, ki imajo moč in vpliv na vladne predstavnike. V Slovenski demokratski stranki, v naši poslanski skupini bo vedno bo odprta vsaka stvar, ki gre v dobro ljudi, ki gre v dobro ljudi. In jaz sem prepričan, da bomo iz te današnje razprave šli ven pozitivni, ker sem prepričan, da vsi skupaj verjamemo, da danes ne sedimo tukaj zato, da sedimo, ampak da sedimo tukaj zato, da smo na neke stvari opozorili in poskušali si povedati drug drugemu tudi tiste stvari, ki morda komu niso prav všečne ali pa nima čiste informacije, da bi lahko potem o nekih takih temah tudi na pravi način in kvalitetno razpravljal. Jaz sem vesel in prepričan, da bodo od tega današnjega sestanka največ imeli ljudje, tudi tisti, ki potrebujejo tam gor v Slovenskih goricah, kaj jaz vem, na Zgornji Velki poštne storitve. Jaz bom najbolj vesel. In upam, da se vsi tega zavedamo.  In tista zadnja stvar, ki pa je tukaj, ker je to Odbor za delo, družino, ki se pa meni zdi še ključnega pomena, je pa to seveda, da zagotavljamo kvalitetne in seveda absolutno primerne pogoje za izvajanje te službe. Tukaj predvsem mislim tudi na poštarje. Oni res so izpostavljeni takim in drugačnim tudi razmeram, kjer je toča, je sneg, je ne vem kaj vse, saj veste. Mi vedno čakamo, da poštar prinese tisti dan pošto, in tega se moramo zavedati. In za te ljudi je treba primerno poskrbet. In jaz sem prepričan, da to pošta tako ali tako dela pač v danih okoliščinah, koliko je to mogoče. In s tem sporazumom sem prepričan, da bojo šle stvari v pravo smer in da bodo tudi nekatere dileme in nekateri problemi, ki so bili izpostavljeni, se tudi rešili v skladu s tem sporazumom. In potem, kar sem slišal, se pravi tudi, koliko novih zaposlitev na tem področju se predvideva, ocenjujem, da je zadeva pravilno nastavljena in da bo šla torej v pravo smer in da bo o teh stavkah, ki so toliko, ki toliko meni ne grejo ravno najbolj v uho, ampak je pač to sestavni del delovanja, da teh, da bom čim manjkrat slišal tukaj v Državnem zboru stavka napovedana. In to sem vesel, da ste to zadevo uredili, tako kot ste. Hvala lepa.
Hvala  (nadaljevanje) za razpravo. Sedaj bi predala besedo vabljenim gostom. Ne vem, kdor bi prvi želel odgovoriti na katero od vprašanj. Ja, se pravi predstavnik Inšpektorata za delo.
Slavko Krištofelc
Hvala predsedujoča! Slavko Krištofelc je moje ime. Jaz bi odgovoril na vprašanje gospe Sluge in sicer glede ugotovljenih kršitev v letu 2018 s področja varnosti in zdravja pri delu. Gospa je omenila se pravi delovno opremo, se pravi kršitve v zvezi z delovno opremo in pa še nekaj ostale posamične. Poudaril bi tudi, da smo v svojem poročilu pojasnili tudi, dali pojasnitve glede kršitev v zvezi z delovnimi mesti, se pravi z varnostjo na delovnih mestih. To so kršitve, katerih smo največ ugotovili lansko leto in se gre dejansko na urejanje delovnih razmer v prostorih, se pravi ne delovnih pogojev poštarjev na terenu, ampak uslužbenk v prostorih, za »šalterji«, verjetno še neke podporne službe, servisi, tisto premeščanje paketov in tako naprej. Največ kršitev se dejansko nanaša na temperaturne razmere. Pozimi je prehladno, poleti je prevroče. Potem mogoče malo nesmiselno(?) na WC-je, na zagotavljanje toalet, garderobnih prostorov, meritve so pa dejansko povezane z ugotavljanjem teh klimatskih pogojev na delovnih mestih. Delovna oprema je tista, ki bi lahko rekli, da je na pošti pomanjkljivo vzdrževana. Se pravi delovna oprema se nekako iztroši in jo je dejansko potrebno ustrezno vzdrževati. To se pri naših nadzorih tudi ugotavlja in pogreša. Bi pa na tem mestu še dal mogoče odgovor gospodu predsedniku uprave. Res je, da inšpektorat ni izdal nobenega plačilnega naloga s področja varnosti in zdravja pri delu, ampak dejstvo je tudi, da smo ugotavljali večinoma kršitve na osnovi podzakonskih aktov, pravilnikov in ti dejansko ne predvidevajo nekih izrečenih vlog v ta namen. Zato smo zadevo reševali z ureditvenimi odločbami. Mogoče še informacija o številu nezgod pri delu leta 2018. Številka ni tako majčkena, se pravi 340 prijavljenih nezgod je bilo v lanskem letu. Velja za nezgode pri delu, zaradi katerih so delavci odsotni več kot tri delovne dni, oziroma na osnovi tega jim pripada 100 % nadomestilo bolniške odsotnosti. In res so bile pa te nezgode prijavljene kot lažje, od vseh teh je bila pa ena tista… od 340 je bila ena takšna, ki je bila težje narave. Toliko čisto na kratko kot odgovor gospe Slugi in pa gospodu predsedniku uprave. Hvala.
Hvala vam za te podatke. Sedaj pa besedo predajam generalnemu direktorju Pošte. Izvolite.
Boris Novak
Hvala lepa!  Bom skušal odgovoriti na nekaj vprašanj in sicer najprej na dilemo ali pa na izziv gospoda Vatovca, kdaj bomo spet sedeli tukaj. Zagotovo, če se ne bomo lotili tega, jaz torej kot / nerazumljivo/ pošte, se ne želimo spuščati v proceduralne zaplete ali pristojnosti kateregakoli odbora, zagotovo je pa Državni zbor tisti, ki lahko zakonodajno pobudo izvede na ustrezen način. Mi vam lahko tudi dostavimo gradivo in vam povemo pravzaprav, zakaj se od leta 2013 Zakon o poštnih storitvah, ko je nastala novela oziroma predlog novele Zakona o poštnih storitvah, zakon ni spremenil. In seveda, če bomo ta zakon spremenili, tukaj smo zagotovo na istem skupnem imenovalcu tudi s socialnimi partnerji, vsi skupaj smo analizirali naše dejavnosti(?) in vemo, da pravzaprav kot je povedal tudi gospod Pojbič, edina možna dobra sprememba, dolgotrajna in sistemska je sprememba Zakona o poštnih storitvah. Pošta Slovenije ni nobena izjema v smislu tega, da gremo v preoblikovanje, ne v zapiranje, tudi v kakšno zapiranje, ampak v preoblikovanje poštenega omrežja. Tudi najuspešnejše poštne uprave v Evropi imajo večinoma pogodbene pošte, mi pa s pogodbenimi poštami, s premičnimi poštami, s paketomati, s poslovalnicami 24/7, vse to, o čemer radi torej uporabljamo generični izraz digitalizacija, skušamo zagotavljati enake, skoraj da istovrstne storitve pač na drugačen način. Še glede podatka o procentih bolniškega staleža, torej za 2017. Nacionalni inštitut za javno zdravje je ugotovil, da procent bolniškega staleža za poškodbe izven dela, je v Pošti Slovenije znašal 0, 94 %, povprečje Republike Slovenije pa je bilo 0, 64. Torej ne gre samo… morda sem bil napačno razumljen,  (nadaljevanje) ne gre pri nas samo za poškodbe izven dela, ampak tudi za visok odstotek poškodb izven dela v tem skupnem komulativnem znesku vseh bolniških staležev.  Še glede vzrokov poškodbe pri delu. Ja, kot je bilo rečeno v lanskem letu smo imeli 348 poškodb pri delu, po vzroku pa so… morda se bo slišalo zelo pravniško, ampak… ali pa kot je določena sistematika – prvi vzrok je neprevidnost, drugo so zasnežene, poledenele in pa ceste, torej vremenski vplivi, kar je seveda jasno, delamo na terenu. Tretje so prometne nesreče in četrta, kar je mnogokrat seveda tudi predmet šal – ugriz in napad psa. Torej to so ti vzroki. Še enkrat želimo poudariti, nismo za zapiranje in oženje poštnega omrežja. Smo za preoblikovanje seveda z ustrezno pravno podlago, ki jo pomeni sprememba Zakona o poštnih storitvah in pa seveda tudi ostalih podzakonskih predpisov. Hvala lepa.
Hvala za te odgovore. Želi še kdo od gostov podati kakšna pojasnila? Če ne, bom predala besedo naprej prijavljenim poslancem. Naslednja razpravljavka je gospa Janja Sluga, pripravi pa naj se gospod Soniboj Knežak.
Ja, jaz sem se samo želela glede na vse, kar je bilo vmes povedano še enkrat odzvati in zdaj, v zadnjih izvajanjih smo prišli do tistega dela, kjer je praktično pristojen ta odbor in o čemer bi se na tem odboru v resnici morali pogovarjati. Zdaj, ko smo se začeli pogovarjati o pogojih v prostorih, o pogojih, ki jih imajo uslužbenci pri premeščanju paketov, o temperaturi, o zagotavljanju WC-ja v garderobnih prostorih, o poškodbah pri delu in tako naprej. To je tisto, kar se dejansko na tem odboru v resnici pa lahko pogovarjamo. In tukaj moram popraviti… ne vem gospod Pojbič, a je bil to lapsus ali ne, verjetno se vam je zareklo, ampak Zakon o poštnih storitvah ni predmet na tem odboru in spada pod gospodarski odbor, tako da jaz se strinjam, da ga je treba spremeniti, ampak to ni v pristojnosti tega odbora. In če se še potem navežem na predlagatelja. Zagotovo sem za to in sem povedala, da razpravljamo, ampak dajmo razpravljati točno o tem, kakšen je odnos do zaposlenih, kakšne imajo pogoje na delovnem mestu, kako lahko dejansko pošta kot delodajalec vpliva na to, če smo zdaj slišali, da so razlogi za te poškodbe pri delu poledenele ceste, ne vem ugrizi psov in tako naprej. Dajmo se o tem pogovarjati, če pa bi se želeli o tem pogovarjati, potem bi morali biti pa vsebina predloga in ti sklepi, ki so tukaj, drugačni. O tem zdaj jaz govorim, o nobenem izmikanju, o nobenem prelaganju na drug odbor, ampak dejansko bi ta sama vsebina… mislim, mi smo zdaj slišali, da so uslužbenci pošte to izpostavili. Jaz dvomim, da so uslužbenci pošte predlagali ta drugi sklep, ki pravi – dajmo ga prebrati, da vemo o čem se pogovarjamo: »Odbor za delo predlaga Vladi Republike Slovenije, da kot skupščina SDH zagotovi, da vodstvo Pošte Slovenije nemudoma ustavi vse postopke, povezane z zapiranjem poštnih poslovalnic in ponovno vzpostavi široko dostopno mrežo poštnih poslovalnic po Sloveniji, s posebno skrbjo za manjše in odročnejše kraje«. Še enkrat, povedala sem, strinjam se – moramo zagotoviti nek način, da poskrbimo za te manjše in odročnejše kraje, ne samo s poštami, tudi s trgovinami, tudi s poslovalnicami bank, pa tudi na koncu koncev z bankomati, smo imeli v preteklem mandatu eno zelo zanimivo debato tudi na to temo o enem bankomatu – moramo. Jaz sama sem se ukvarjala tudi z zaprtjem ene poštne poslovalnice v središču mesta, pa je bil problem – ne poštne narobe sem rekla, bančne. Pa je bil problem, ker je za upokojence to seveda težava. Ampak še enkrat, tisto, kar spada pod upravljanje, kar spada pod strategijo, kar spada pod SDH, se je potrebno pogovarjati na drugem odboru in sprejeti sklepe, ki bodo imeli v resnici več učinka kot pa to. Jaz vem, da vi zdaj tule govorite, ker pač kamera je vžgana in morali bi in zelo populistično razpravljate, kaj od te razprave bodo zdaj uslužbenci imeli – nič ne bodo imeli. Uslužbenci imajo tistega dogovora, ki so ga zdaj sklenili, od tistega imajo nekaj. Od tega, da se mi zdajle pogovarjamo in ne bomo mogli sprejeti sklepov, pa tudi, če bi jih sprejeli, ne bi z njimi v resnici nič naredili, pa dajmo to povedati zdaj tistim, ki doma zdaj gledajo. Dajmo jim to povedati Jaz vem, da se fino sliši, pa si rečemo, ja, pa bi morali, pa dajmo zdaj o tem razpravljat, ampak dajmo tudi povedat, da od tega zdajle nič ne bo. Žal mi je, sem povedala že prej. Najbolj na svetu bi si želela, da bi mi, poslanci, bili pristojni, da bi lahko zdajle rekli, zmenite se tako pa tako, pošte odprite tako pa tako, zaprite jih pa tam pa tam. Najbolj bi bila vesela, če bi to lahko naredili, ampak ne moremo, ne moremo in treba je to povedat. Hvala.
Hvala za razpravo. Besedo ima predlagatelj, izvolite.
Hm, ja, zdaj to, kar vidimo predvsem s strani gospe iz SMC, je pač prizor tipičnega izvotljenja funkcije politike. Zdaj tu se skrivate za formalizmi, ki na koncu niti ne zdržijo, se pravi da, ta odbor ni pristojen, da to, da ta odbor takih sklepov ne more niti sprejemati. Kdo pa ste vi? Absolutni arbiter, ki bo določal, kaj bo ta odbor sklenil? Ta odbor, če se odloči, da bo sprejel ta sklep, ga lahko sprejme. In ne zdaj vi nas tu poučevati oziroma vi diktirati, kaj lahko ta odbor dela. To je ena stvar. To kar počnete, je to, da nočete demokratične razprave, nočete reševati očitnih težav, ki jih prepoznavamo na tem odboru in seveda, poudarjate z svojimi intervencijami, da ne razumete osnovnega problema. Ne, to kaj so zahteve SDH ni vprašanje Odbora za gospodarstvo. Še enkrat ponavljam. Te zahteve SDH ali pa države, če želite, kot tiste, ki je strategijo napisala, vplivajo na delovne razmere, na delovne pogoje, na število poslovalnic in tako naprej, zato ker država zahteva, da toliko in toliko dobička gre v dividende in se jih izplača v proračun. In to je pristojnost tega odbora, če hočemo to ustaviti, če hočemo reči ne, mi želimo namesto dobičkov v državnem proračunu, več poslovalnic, boljše pogoje dela za poštarje in tako naprej, je to odločitev države in je to tudi nekaj, kar ta odbor lahko naloži Vladi, ker je Vlada tista, ki lahko spreminja strategijo upravljanja in je tista, ki lahko napiše zelo jasno, v strategiji upravljanja, da pri tem konkretnem podjetju si želimo, da ne bodo dobički šli na račun delovnih pogojev, plač in tako naprej, ampak bodo izvrševali osnovno socialno funkcijo kapitala, ki bi jo moral imeti tudi po Ustavi, se pravi, da skrbi za ustrezne delovne razmere, za dovolj dobre plače, za dostop do poštnih storitev. Zdaj pa vi poglejte v kamero in povejte ljudem, zakaj nočete o tem razpravljati in zakaj nočete takih sklepov sprejeti.
Hvala. Naslednji prijavljen poslanec je gospod Soniboj Knežak, izvolite. Naslednji pripravi naj se gospod Miha Kordiš.
Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica, cenjeni gostje, kolegice in kolegi. Zdaj najprej, vsem nam poslancem, ki smo danes tu prisotni, nekaj v razmislek in sicer en predlog, da s podobnimi sklici sej počakamo, predvsem v primerih, ko med delodajalci in pa konkretno delojemalci poteka še dialog, ker poteka dialog ne. To je bil v tem primeru pošte, je ta dialog potekal, hvala bogu je bil tudi uspešno zaključen, tako da, v bodoče bi počakal. Druga stvar je, če tega dialoga ni, kot je bilo v primeru delodajalskih organizacij, ki se kljub, bi rekel, izjemnim rezultatom ne, nočejo pogovarjati z sindikati okrog plače / nerazumljivo/ smo morali tudi interventno poseči tudi ob teh rezultatih, tudi z minimalno plačo. To se mi zdi, da je najmanj kar bi moralo počakati in predvsem tam kjer dialog poteka in v tem primeru je potekal dialog. Toliko samo nam vsem skupaj v razmislek. Drugo, jaz sem v teh dneh kar precej materiala prebral no, malo si osvežil tudi informacijo okrog tega stanja na pošti, tudi na Radiu Slovenija sem poslušal eno zelo zanimivo debato. Tisto, kar bi želel pri tem povedati, je to, da sem, kar sem jaz začutil iz vsega tega, upoštevajoč dejstva, da so sprejeli dogovor, je to s strani zaposlenih ena velika pripadnost firmi, ena velika skrb za nemoteno poslovanje podjetja, ker ne nazadnje, če greste pogledat šest, sedem strokovnih zahtev, jaz bi rekel, da so v bistvu ena ali pa dve so strokovne zahteve v domeni sindikata, vse ostalo mi izraža skrb za uspešno poslovanje firme. Pa naj začnem pri prvem, da zahteva višjo raven varnost in zdravja pri delu; čista naloga menedžmenta, izpolnjevanje kadrovskega plana; tu(?) se sučete v eni spirali, sem, vem(?) da prepričan, da v podjetjih, ki se srečuje z velikim bolniškim staležem, da podjetje(?), kjer že 10 ali pa še več let niso menjali plačnih sistemov, sistemov napredovanja oziroma so v tem obdobju celo šli v nižanje plač, ob dejstvu, da se soočamo s konjunkturo, se pravi, da vsi iščemo zaposlene, da imate težave pri, tisto, kar je / nerazumljivo/ osnovno, kar je težava, da ne dobite več ljudi ne in tudi ukrepe, ki ste jih sprejeli, jih moram reči, da jih pozdravljam, se mi zdi tudi, da so pravi. Imate tudi srečo, da imate za moje pojme, odgovorni in pa dovolj kooperativne sindikate vodstva, jaz upam, da se tega zavedate, ker večinoma teh, od preostalih, da jih ne naštevam, sedmih zahtev sindikata, bi rekel, gre / nerazumljivo/ osnovna naloga menedžmenta no, najsi bo zagotavljanje ustreznih resursov, v tem primeru kadrov, do, ne nazadnje, jaz upam, da tega niti ni treba komentirat, da bojazni predlagateljev, da ne bojo kazensko oziroma disciplinsko odgovarjali, če v letu 2019, v skladu z zakonom tudi »štrajkajo« no. Nisem šel preverjat nazaj, ker ta zadeva s težavami Pošte Slovenije ni od včeraj ali pa od predvčerajšnjim, ampak ima kar zgodovino in tudi mislim, da ne bi nič doprinesel danes k razpravi, kdo je odgovoren za pretekla leta, da se ni z menedžerskimi orodji, ki jih imate, to ustrezno reševalo, bi pa pozdravil ta vaša prizadevanja zadnjih 2 let, da končni pas tu dosežete in dogovor. To je bilo v lanskem letu plače, ampak ste sami tudi ugotovili, da plače so in / nerazumljivo/ težav, niso pa glavni, to je tudi prišla ta zahteva zdaj po zaostritvi, celo do napovedi stavke. Tako da jaz tisto, kar bi vam priporočal, vodstvu pošte, je to, da, tudi vi, upam, da ste razumeli ta podton, ki sem ga jaz, da zaposleni potrebuje več komunikacije, da pogrešajo to ustrezno komunikacijo – to sem poslušal na radiu od kolegice svobodnih sindikatov, ki je rekla, da si želijo biti kot partner v podjetju, biti večkrat upoštevan, da so težave, kar se komunikacije tiče, tudi pri uvajanju sprememb, kar se navzdol ne sliši, jaz sem bil del ene ekipe, ki je sanirala podjetje in jaz upam, da je v teh ukrepih, kar ste navedli, da boste tudi bistveno pojačali izobraževanje, da je ta del(?) tudi izobraževanje tega vodstvenega kadra, ne samo komplet menedžmenta do navzdol, sploh pri tem poslovanju, ki ga imate vi, razpršene poslovalnice, je ta komunikacija izrednega pomena. Jaz / nerazumljivo/ podjetja, ki sem bil zraven, ko so ga sanirali, je pred pričetkom sanacije dalo 17 tisoč evrov za izobraževanje, v letu 2017 je bilo tega že preko 560 tisoč in osnovno izobraževanje, ki smo ga kot rdečo nit vlekli, je bil usposabljanje vodstvene kadra. Se pravi, komunikacija, spoštovani zaposlenih, komunikacija. To upam, da boste tudi pri teh vaših načrtih, ki ste si jih zadali, tudi upoštevali. Verjamem pa, da boste imeli kar težav, ker so, vsaj kar se tiče kadrovski načrt za pridobitev teh preostalih kadrov, ki ste jih navedli, znate imeti težave, ker tisto, kar čez noč / nerazumljivo/ se ne more popraviti, je pa, bi rekel, slab image delodajalca. Že s tem(?), kar se je v poštah v preteklih dogajalo, mislim, da boste imeli tu izzive, vam pa želim da, jih uspešno razrešite in v dobrobit nas, uporabnikov, tako kot ste se s sindikati dogovorili, tudi realizirate. Bom počasi, kar se tega dela tiče, mogoče samo še razmišljanje pa ta debata, mislim, da smo vsi v tej sobi, kar se tiče poslancev, enotnega mnenja, da z vsemi temi ukrepi, kar se tiče javnih storitev na področju države, ne more biti vedno v osredju ekonomska logika. Kar se tiče Pošte Slovenije; močno podpiram ta razmišljanja o subvencijah, ne nazadnje tudi v podatkih, ki sem jih dobil od nekatere pošte, ki se omenjajo kot vzor uspešnih in pa dobičkonosnih, prejemajo vse od države subvencije za izvajanje teh univerzalnih storitev, pa najsi bo to belgijska pošta, britanska, nemška, italijanska, je že bilo danes omenjeno, tako da, jaz mislim, da gre rešitve za to problematiko pa ohranjanje teh, te mreže / nerazumljivo/ v(?) tej smeri. Podobno se soočamo tudi, ne vem, na področju šolstva, jaz mislim, da moramo tudi, podobna zgodba, če bi gledali skozi ekonomsko   (nadaljevanje) logiko, mi ne bi imeli podružničnih šol, pa smo spet pri podeželju, pa poseljenost je verjetno najbolj v Pokolpju. Tako da, skratka tukaj moramo opredelit, kaj je javni interes in kako ta del, kolikor ga želimo imeti, v tem obsegu tudi ustrezno sfinancirat. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.
Hvala za vašo razpravo. Naslednji je gospod Miha Kordiš, pripravi pa se lahko gospod Rajh Andrej.
Hvala za besedo, predsedujoča. Prva stvar, ki sem jo slišal danes na odboru, ko sem se mu pridružil nekaj minut nazaj, je bila koalicijska poslanka, ki si je na vsak način umivala roke, zakaj v dobrobit poštarjev, njihovega delovnega in socialnega položaja ne bi storili ničesar in zakaj parlamentarni odbor za delo in socialo v primeru poštarjev, torej v primeru dela in socialnega položaja poštarjev ni pristojen. Oprostite, ampak to je retorično umivanje rok in iskanje razlogov, zakaj Državni zbor oziroma preko sprejetih sklepov in preko izvršne veje oblasti, torej Vlada ne bi položaja Pošte Slovenije in poštarjev, ki so na tej Pošti Slovenije zaposleni, reševala, pa bi ga morala. In po mnenju te ta iste koalicijske poslanke se lahko odbor za delo in socialo ukvarja s poledenelimi cestami in ugrizi psov, ne bi se pa ukvarjal z delom poštarjev in socialnim položajem poštarjev. Mislim, a vi poslušate sami sebe? Naprej, slišali smo tudi argument, kako, čeprav bi te sklepe na odboru sprejeli, ne bi nič naredili. Celo več, dikcija je bila v prvi osebi množine, torej mi ne bi nič naredili. Kdo smo to mi? Odbor sprejme sklep, potem pa te sklepe izvaja Vlada. Ko vi rečete, mi ne bi nič naredili, kar ste v resnici hotela reči, je, naša Vlada in naši ministri ne bi nič naredili. To je pa stvar odločitve, to ni stvar naravne nujnosti, to ni naravna katastrofa, to ni sončni vzhod, to niso letni časi, to je stvar politične odločitve. In tudi ne drži, da kot poslanci Državnega zbora nismo pristojni ne samo kot delovno telo, ampak tudi kot celoten organ, torej Državni zbor, parlament nismo pristojni za to, da ukrepamo. Pošta Slovenije je v čigavi lasti? V lasti Republike Slovenije. Za to Republiko Slovenijo jo upravlja Slovenski državni holding. Kdo je skupščina Slovenskega državnega holdinga? Vlada Republike Slovenije. Kdo postavlja to Vlado, kdo nadzoruje to Vlado, kdo usmerja to Vlado? Državni zbor Republike Slovenije in njegovi pristojni odbori, kot je recimo tale današnji odbor za delo in socialo na temo položaja poštarjev in Pošte Slovenije. A ni očitno, kako veriga ukrepanja tukaj poteka in kakšen je mehanizem tega ukrepanja? Poslanci sprejmemo sklep, potem držimo Vlado odgovorno, da se ta sklep izvaja, Vlada pa seveda da taka in taka navodila Slovenskemu državnemu holdingu in posledično, če je vse prav, kot bi moralo biti prav, se lahko razmere na Pošti Slovenije zelo hitro izboljšajo, tako kar se tiče pokritosti, krajevne pokritosti s poslovalnicami, kot kar se tiče delovnega položaja zaposlenih. Jaz tukaj ne vidim nobenega problema, niti enega problema. Oziroma pardon, naj se popravim. Ne vidim nobenega objektivnega problema. Edini problem, ki ga vidim, je pomanjkanje politične volje, kar se sedaj poskuša skriti za tisoč in en izgovor, kako odbor ni pristojen, kako parlament ni pristojen, kako očitno še celo Vlada ni pristojna za to, da usmerja svoje lastno podjetje. In podprl bom te sklepe, ki smo jih v Levici prinesli na mizo. Mislim, da bi bilo razumno, da jih podremo tudi vsi prisotni poslanke in poslanci.
Hvala. Repliko ima gospa Janja Sluga. Izvolite.
Ja, saj lahko to zdaj v nedogled populistično razpravljamo, pa se hvalimo, za koga se kdo zavzema, pa za koga se ne, ampak v resnici, kolega Kordiš, če bi prišli še kako minuto prej, ne samo zgolj nekaj minut nazaj, bi slišali mojo prvo razpravo, pa mojo drugo razpravo, pa bi sploh vedeli, o čem jaz govorim, pa o čem zdaj vi govorite. Jaz sem ves čas poudarjala, da je ta odbor pristojen ravno za debato o položaju zaposlenih   (nadaljevanje) poštarjih in vseh ostalih, ne pa tudi o vsebini strategije upravljanja in o tem, kako ravna SDH na podlagi te strategije ali še kako drugače. In vi zdaj pravite, da so te sklepe, ki ste jih predlagali, predlagali zaposlenim, zato bi bilo zelo fajn, če bi vi meni zdaj razložili, kaj bo en poštar imel zdaj od te 2 sklepov. Še enkrat jih bom prebrala. 2Odbor za delo predlaga Vladi Republike Slovenije, da kot skupščina SDH zagotovi, da vodstvo Pošte Slovenije nemudoma ustavi vse postopke, povezane z zapiranjem poštnih poslovalnic, in ponovno vzpostavi široko dostopno mrežo poštnih poslovalnic po Sloveniji s posebno skrbjo za manjše, odročnejše kraje.« Mi se pa naj po vašem, po tem, kar ste zdaj rekli v razpravi, pogovarjamo o delovnem položaju zaposlenih na pošti. Kaj ima ta sklep z delovnim položajem zaposlenih na pošti? To vas sprašujem. In zato predlagam, da se ti sklepi in ta razprava da na nek drug odbor. Tukaj pa razpravljamo, ja, o delovnem položaju zaposlenih na pošti, kar že ves čas poskušamo. In 3. sklep: »Odbor za delo predlaga Vladi Republike Slovenije, da zagotovi izvajanje univerzalne poštne storitve ter skladno s tem v strategiji upravljanja z državnimi naložbami ustrezno ovrednoti izvajanje take storitve in jih upošteva pri določanju zahteve po donosnosti na kapital.« Enako vprašanje, kaj ima ta sklep z delovnim položajem zaposlenih na pošti? Z veseljem se pogovarjamo o položaju zaposlenih na pošti, z veseljem in dajmo se o tem pogovarjat, ampak dajmo se zgolj o tem pogovarjat na tem odboru in dajmo se nekaj, kar je pristojnost nekega drugega odbora, pogovarjat tam. Samo o tem govorim že ves čas in se ne izmikam in ne zavajam, pač pa to počnete vi, ker zdaj ves čas kot predlagatelj in tudi vi ne razpravljate o vsebini tega predloga, ampak razpravljate o tem, o čemer sem jaz govorila in kaj sem jaz rekla in kako se jaz izmikam. Se pravi, da je namen te vaše razprave nekje drugje, ne pa razprava o dejanskem problemu. / oglašanje iz dvorane/
Hvala. Replika je, torej je omejitev na 3 minute. Izvolite besedo, predlagatelj.
Zdaj, očitno gre za nerazumevanje in niti ne za izmikanje več. Zdaj, kar se tiče poštnih poslovalnic, bom še enkrat povedal, kaj je njihova vloga. Gre za socialni vidik, gre za osnovno družbeno funkcijo, ki jo opravljajo, pika. Ne bom se ponavljal, ker se počutim že nekoliko butasto, ne morem tolikokrat to ponovit. Kar se tiče 3. sklepa, gre ponovno za nerazumevanje in osnovnega nerazumevanja tega, kaj pač pomenijo zahteve, ki so zapisane v strategiji upravljanja. Jaz ne vem, koga si vi predstavljate, da izvaja univerzalno poštno storitev, ampak to niso vrtni palčki, to so poštni delavci, to so pismonoše, ki pač morajo, kot vam je povedal že tudi gospod direktor, nosit pošiljke, zelo jasno je opredeljeno tisto do 2 kilogramov, do 9 kilogramov, koliko dni na teden, kdaj morajo, v kolikšnem roku morajo priti in tako naprej. In to je univerzalna poštna storitev. To poštno storitev izvajajo pismonoše, pa tudi delavci v centrih, ki morajo pač te pisemske pošiljke razporejat in tako naprej. Skratka ni to nekaj, kar se zgodi samo od sebe in je povezano z zahtevami SDH. Ker SDH zahteva več dobičkov, ti dobički se zažirajo v izvajanju osnovne dejavnosti, ki je po definiciji nedobičkonosna. In samo o tem govorimo, da odbor v skrbi za to, da se izboljšajo razmere pri delu na Pošti Slovenije, pač skuša SDH, ker je tisti, oziroma Vlada, ki je tista, ki pripravlja strategijo, upoštevat ta vidik, upoštevat to, da zahteve po dobičkih vplivajo na delovne razmere v podjetju, pika. Mislim, to je zelo enostavno in zelo v pristojnosti tega odbora.
Hvala za razpravo. Zdaj, za besedo je zaprosil gospod Andrej Božič, predstavnik SDH. Izvolite.
Andrej Božič
Hvala. Samo v dodatno pojasnilo k tej zelo zanimivi debati. Pošta Slovenije je od leta 2011  (nadaljevanje) tržna firma. To je bila odločitev tudi tega parlamenta. Pošta ni javna ustanova. Seveda mi skladno s tem izpolnjujemo tudi cilje pri poslovanju pošte. Seveda je pa v kompetenci parlamenta, če je to skladno z evropskimi direktivami in ostalim, zdaj o tem ne bi sodil, da pač naredi pošto zopet za javno ustanovo. Potem bomo državljani plačevali prispevek, tako kot ga plačujemo za zdravstvo, ali pa bo država plačevala subvencijo za to zelo pomembno javno univerzalno storitev. In o tem je danes debata že tekla. Vsi se strinjamo, da je ta storitev izredno pomembna in da seveda, če bomo na ta način krčili, ali so to banke ali so to pošte in še kaj, konec koncev tudi distribucijska elektro mreža in ne vem kaj še vse, optika, vse to so stvari, ki delajo kvaliteto življenja na podeželju, in to je zelo pomembno. Ampak potrebno se je odločiti na nivoju države, kateri so tisti minimalni standardi in javne storitve, ki jih je pač na nek način preko prispevkov državljanov ali pa subvencij države pripravljena plačati, drug del pa je pač potem tržno podjetje. In če je pošta tržno podjetje, pač podjetje na trgu, ki mu je upadel osnovni prihodek za 53 %, je treba tej pošti najprej čestitati, da je v tem obdobju naredila velike premike. Tudi meni osebno mogoče niso všeč vse, kar vidim na teh policah po poštah in tako naprej, ampak saj to je samo del zgodbe, drugi del zgodbe je transformacija, tudi digitalizacija in še marsikaj, narediti po tej strategiji, ki skupno z upravo dogovarjamo po pooblastilu države tudi v novi strategiji, da bo pošta postala ne samo lokalni izvajalec teh javnih univerzalnih storitev, ampak da bo izvajala tudi logistične in druge storitve, da bo postala vedno bolj logist. Trenutno je ta pošta pač na poti k temu, zato ker ni javna ustanova. Če bi bila javna ustanova še enkrat, potem se lahko seveda čisto drugače pogovarjamo, tudi mi dobimo od našega nalogodajalca skupščine Vlade Republike Slovenije drugačne cilje. Tako da, kar se tega tiče, je ta debata, jo je potrebno peljat v to smer. Druga stvar je, sklepi tovrstni odborov, z vsem spoštovanjem. Ker je pošta podjetje, ki deluje na trgu, podlega tudi cel kup zakonom. Tukaj imamo tudi Zakon o gospodarskih družbah. In seveda, če dobimo mi tak, če bi Vlada sprejela tak sklep in ga kot skupščina nam posreduje, imamo mi kot SDH svoj nadzorni svet. Nadzorni svet o tem razpravlja in presoja, a je ta ukrep skladen s tem, da bo pač podjetje, ki je še vedno na trgu, in mora biti finančno vzdržno in morajo pač ljudje dobivat plače in moramo plačevat dobavitelje in plačevat davke, a je ta sklep vzdržen. In seveda ga lahko nadzorni svet ali pa tudi uprava SDH zavrne, ker lahko ugotovi, da bo uničil podjetje, seveda če ni ta sklep pospremljen z drugim delom, dvig storitve, subvencije in tako naprej. Skratka, te stvari je treba uravnotežiti. Samo toliko v pojasnilo. Drugače pa še bi se samo navezal še na poslanca Knežaka. Je izpostavil eno bistveno zadevo, ki pa je naloga - in ste pravilno seveda tudi vedno poudarjali – tudi SDH. V SDH piše: »Podjetja, ki so v upravljanju SDH«, in to ste v parlamentu tukaj sprejeli, »morajo poskrbet za to, da bo ravnanje z zaposlenimi oziroma da bo položaj zaposlenih zgleden tudi proti drugim podjetjem v Republiki Sloveniji.« S tem se zelo veliko ukvarjamo in z upravami zelo veliko razpravljamo. In ker sem zdaj pač, jaz sem relativno svež v tej zgodbi, smo velikokrat se sestali, tudi z upravo, pa tudi s sindikati, seveda smo se o tem zelo veliko pogovarjali, ker eno je zdaj gašenje, pa ta dialog ta trenutek, drugo pa je spoštovanje, dialog, občutek varnosti v podjetju in vse to, kar je poslanec Knežak navajal, ker konec koncev sva bila soborca v tem projektu in jaz sem ga vodil in na koncu koncev imam zato zelo veliko občutka in to je najbolj pomembno. Brez spoštovanih zaposlenih v dialogu, zaupanja med upravo in zaposlenimi, ni nobenega uspeha v nobeni firmi, pa tudi v nobenem timu, pa tudi, če je to košarkaški. Se strinjamo s tem. Zato se bomo s tem zelo veliko ukvarjali, se zelo veliko ukvarjamo. Vzporedno s tem dialogom, ki je zdaj stekel s sindikati, pa pač me veseli, da tudi sindikati ste poudarjali, še veliko več se bomo morali posvečati dialogu, položaju delavcev. Ampak potem pa samo še ena stvar na koncu, moramo biti pa tukaj realni. Še enkrat, smo podjetje na trgu, finančno poslovanje mora biti vzdržno, po drugi strani so seveda   (nadaljevanje) zelo zahtevni pogoji, tako kot so zelo zahtevni pogoji v eni steklarni, kjer delajo kolegice pri 45 stopinjah v železarnah, mi imamo cel kup takih profilov, ker je pa narava dela takšna, da se čisto vseh stvari pa ne da, bi rekel, čisto enostavno rešiti, ker tudi mogoče(?) so določeni pravilniki, ki pravijo, če je več kot 28 stopinj v prostoru, ki se dela, morate zagotoviti klimatizacijo. Zdaj mi pa vi povejte, kako lahko v železarni ali pa v steklarni ali pa mogoče poštarju, ki se mora peljat na to odročno kmetijo pri 35, zagotovite, da bo imel 28 stopinj. Se pravi o tem se pa pač moramo pogovarjati, pa biti tudi malo realni. Hvala lepa.
Hvala za vašo razpravo oziroma podane odgovore. Naslednji je prijavljen k besedi gospod Rajh Andrej. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Spoštovani gostje. Mene veseli, da med vodstvom pošte in zaposlenimi poteka dialog in da je stavka odpovedana. Hkrati sem zelo vesel, da se na tak način odpravljajo vzroki za absentizem. Vemo, da so neurejeni človeški odnosi eni glavnih dejavnikov. Zanima pa me s strani vodstva, ali obstajajo mogoče kakšni podatki o primerljivi obremenjenosti zaposlenih v Pošti Slovenije pa na primer s pošto v Avstriji? Hkrati pa bi želel izpostaviti, da smo popolnoma pozabili ali pa ignorirali obremenjenost in pravice delavcev, zaposlenih v ostalih izvajalcih poštnih storitev oziroma alternativnih storitev, kot so različna privatna podjetja. Hvala lepa.
Hvala za vašo razpravo. K razpravi je prijavljen še gospod Miha Kordiš, drži?
/ izklopljen mikrofon/ Drži.
Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča. Ponovno bi začel razpravo z ravnijo sprenevedanja. Ta raven sprenevedanja ni nič manjša, če jo podaš z nekoliko bolj vreščečim glasom, kakor si podal svojo prejšnjo, vsebinsko je pa pač eno in isto. Spoštovanje in sodelovanje na Pošti Slovenije. Kako je zgledalo to spoštovanje in sodelovanje v preteklosti? Nekaj več kakor 1 leto in pol nazaj so imeli poštarji shod pred logističnim centrom na Viču zaradi slabih delovnih razmer. To je več kot leto in pol nazaj. A mislite, da bi do tega shoda prišlo, če bi za odnosom stalo spoštovanje in sodelovanje? Seveda ne bi. Ljudje bi radi samo normalno opravljali svoje delo, bili dobri pri opravljanju svojega dela, k mobilizacijam, k stavkam, k protestom se zatekajo pa zgolj v skrajni sili, praviloma. V slučaju pošte in poštarjev to pravilo zagotovo zdrži. Kar pa ne zdrži, je pa to opevanje dialoga in izpostavljanja spoštovanja in sodelovanja s strani tistih, ki do zaposlenih izkazujejo bore malo spoštovanja in sodelovanja oziroma ne poskrbijo, da bi še posebej podjetja v javni lasti zaposlene obravnavala kot ljudi, ne pa kot neko črno živino, ki naj troga pošto od kaslca do kaslca. In to je še eden retorični trik, retorični celofan, za katerim se skriva zelo grob, zelo izkoriščevalski odnos do delavskega razreda. Dalje. Sklepi, ki jih predlagamo, čisto vsi sklepi tangirajo položaj zaposlenih na Pošti Slovenije, čeprav niti ni treba, da bi jih, glede na to, da smo tematsko sejo sklicali, da je to sejo, da je povod za to sejo protest sindikatov, ki je zdaj končal v podpisu sporazuma. Je popolnoma zadosten, samozadosten sklep tudi recimo ta drugega, katerega nam očitate, da nima nikakršne povezave s statusom zaposlenih. V zadnjih 5 letih se je število delovnih mest na pošti znižalo za 750. Posledično so se povečale delovne obremenitve. Ampak kaj mislite, da se zgodi z delovnimi mesti, če zapremo poslovalnico? Kaj se zgodi z delovnimi mesti, če zapremo 2 poslovalnici, 3 poslovalnice? Seveda je dovolj dober razlog, da o tem govorimo v sklopu tematske seje odbora za delo in socialo. Že samo dejstvo, da je dostop prebivalk, prebivalcev v tej državi do poštnih storitev slabši, kot bi lahko bil, da ne rečem onemogočen, ampak lahko pa to zapiranje poslovalnic beremo  (nadaljevanje) tudi kot pritisk na delovna mesta in posledično slabšo poštno storitev za vse prebivalke in prebivalce, ki so na udaru zaprtih poslovalnic. Prav tako je sprenevedanje, kako bi se morali pogovarjati o strategiji upravljanja na ne vem kakšnem odboru, če že in da to je izven pristojnosti pričujočega odbora. Mislim, na podlagi strategije upravljanja se postavlja zahteva po kapitalski donosnosti pošte. Ta kapitalska zahteva je direktno povezana s stopnjo izkoriščanja zaposlenih na pošti, direktno povezana, to je podlaga vsega tega. Kako za to ni pristojen Odbor za delo v Državnem zboru? Ne vem, to veste samo vi v svoji retorični matematiki, kako se izmakniti tukaj odgovornosti. In Vlada tu lahko ukrepa. In poslanci lahko sprejmemo sklepe, ki Vladi nalagajo, da ukrepa. In Vlada bi morala ukrepati, če temu ne bi bilo tako, ponovno, več kot leto in pol nazaj ne bi imela poštarskega hoda, pa smo ga imeli.
Hvala za vašo razpravo. Sedaj nimam prijavljenih več drugih poslancev. Mogoče bi sama kot članica odbora dodala še nekaj besed. Ker sem v svoji prejšnji službi tudi aktivno pomagala pri iskanju novih kadrov za pošto, vem, da se pošta že kar nekaj časa trudi, verjetno kakšno leto pa pol, mogoče že dve, torej z iskanjem novih kadrov. Rada bi izpostavila samo to, kar sem videla, da se v bistvu tako sindikat, kot tudi sama pošta dobro zaveda, da so ključni delovni pogoji. Izboljšanje delovnih pogojev je tisto ključno. Niso samo plače tiste ali pa nek stimulativni del, ampak res izboljšanje delovnih pogojev in poštarji so izpostavljeni tako vremenskim kot tudi drugim težkim pogojem. Tudi ti ugrizi psov niso tako zanemarjeni, kot ste sami rekli, so že kar na 4. mestu za razlog bolniške. Nekateri poštarji imajo tudi potem kasneje tudi kakšne daljše težave in invalidnosti tudi zaradi tega.  Se pravi ti ljudje, želim povedati to… izpostavljeno je bilo tudi, da se iščejo poštarji tudi že iz drugih držav, kar mislim, da drži, lahko tudi potrdite, kajti med brezposelnimi je kar težko najti takšen kader. Ti ljudje morajo biti mobilni, večina brezposelnih, sploh dolgotrajno brezposelnih ni mobilnih. Zdaj, ali morajo znati upravljati avto ali motor ali kolo – še večinoma že vedo, ampak na podeželju s kolesi ne gre. Potem zraven tega morajo biti zelo fleksibilni in tudi IKT, torej to tehnologijo morajo dobro opravljati, kajti vse je dejansko imajo zdaj vso poslovanje na teh pametnih telefonih, tako da njihovo delovno mesto je precej zahtevno in verjamem, da ni tako enostavno dobiti novega kadra, sploh pa, če potem tisti uvajalni del, ko novega delavca, sodelavca uvajate, ni dovolj dober, potem pa pride do prevelike fluktacije, prehitro obupajo. Tako da jaz vam želim res to čim bolj uspešno uvajanje novega kadra, ker edino tako boste lahko olajšali delovne pogoje vsem ostalim zaposlenim, to kar se tudi vsi dobro zavedajo, da je to ključno, torej da najdete nove kadre. Veseli me in pozdravljam to, da je stekel dialog in tudi skrb sindikata za vse druge pogoje ne izključno za plače, verjamem, da boste v glavnem čim prej našli skupne rešitve v dobro tako delavcev, kot vseh ljudi, ki uporabljamo poštne storitve. Torej ugotavljam, da ni več prijavljenih k razpravi, zato razpravo zaključujem. Kot je na začetku odbora napovedal naš predsednik odbora, se o predlaganih sklepih ne bo glasovalo, kajti 1. sklep je realiziran, druga dva sklepa pa nista v pristojnosti našega odbora. /Nerazumljivo/ Ugotavljam…
Ja, hvala predsedujoča. Jaz bi želel poslovniško opredelitev, zakaj teh dveh sklepov ne boste dali na glasovanje. Utemeljeno, ne samo »ni v pristojnosti odbora« - to so  (nadaljevanje) puhlice, želim poslovniške določbe, ki pravijo, da se teh dveh sklepov ta odbor ne more odločati.
Zdaj na začetku samega odbora je gospod predsednik odbora malo bolj široko pojasnil zakaj, tekom same razprave pa je bilo tudi povedano, da v bistvu s tem, ko bi mi SDH naložili naj ustavi postopke, v bistvu ne bi naredili nič oziroma tukaj so druge stvari, ki jih je treba predhodno rešiti, tako strategijo upravljanja, kot Zakon o poštnih storitvah in bilo potem to v neskladju, kar je tudi predstavnik SDH sporočil tekom razprave. Jaz mislim, da je bila razprava vsekakor legitimna, tudi se dosti nismo opredeljevali na 1. sklep, ker je bil že realiziran, smo se toliko bolj osredotočili na druga dva. Ponujeno vam je bilo, da v bistvu potem naslovite na pristojni odbor, se pravi finančni odbor in eventualno tudi gospodarski odbor, da odločata o teh sklepih. Ne moremo pa mi kot Odbor za delo odločati o področjih, ki se ne tičejo našega odbora.
Postopkovno.
Izvolite, postopkovno gospod Miha Kordiš.
Hvala za besedo. Kolega Vatovec, tovariš Vatovec je prosil za utemeljeno razložitev, zakaj odbor ne bi o omenjenih dveh sklepov glasoval. Zdaj že res, da v dialektiki lahko obravnavamo trenutke, kako se kvantiteta prevaja v kvaliteto in kako se kvaliteta prevaja v kvantiteto, ampak žal to ni eden izmed tistih trenutkov. Puhlica na puhlico ni argument in puhlica na puhlico na puhlico ni utemeljitev. Tako da čemur smo priča je očitno formalno izogibanje izvajanju svoje pravice odločanja, ki kako presenetljivo se dogaja ravno na področju delavskih pravic. In na področju podjetja v javni lasti.
Torej jaz bi še enkrat poudarila, da je predsedujoči tisti, ki razlaga Poslovnik in predsedujoči je na začetku seje tudi napovedal, da o sklepih danes ne bomo glasovali, tako da jaz sem… / Oglašanje iz dvorane/. Ja izvolite, postopkovno.
Zdaj, predsednik odbora na začetku ni jasno povedal zakaj, oziroma na katerih poslovniških določbah ta odbor ne bo glasoval o teh sklepih. Koliko se je… kolikor jaz poznam Poslovnik, pa sem v prejšnjem mandatu vodil Komisijo za Poslovnik, se odbor ne sme odločati o stvareh, ki so protiustavne. Na to mora tudi služba odbora opozoriti in jih… in so kot take nedopustne. Kot drugo – skrbi me vaša argumentacija. Rekli ste, da so predstavniki SDH povedali, da bi bilo boljše ne o teh sklepih glasovati. To je sicer vztrajno razlagala tudi gospa Sluga in tudi Ministrstvo za delo je med vrsticami povedalo, da raje ne bi o tem glasovali, ker da to niso naše pristojnosti. Jaz se sprašujem, a je Državni zbor še samostojna veja oblasti? A smo zakonodajalci in smo tisti, ki si sami odločamo, kako bomo delali? To je zelo resno vprašanje in to podrejanje Vladi, še hujše pa SDH, je nekaj, kar bi morali sprožiti alarme. Če malo karikiram, jaz mislim, da bi lahko Državni zbor sprejel sklep, da nalagamo Vladi, pa ne govorim o tem odboru, da pripravi ne vem načrt za raziskovanje vesolje in bi to bilo legitimno. Zdaj, ali je izvedljivo ali ne, je drugo vprašanje, ampak to poudarjam – Državni zbor ima svoje pristojnosti, je neodvisen od vseh ostalih vej oblasti, sploh pa od SDH. In drugič, v Polovniku ni določbe, ki bi prepovedovala sprejemanje sklepov, če se odbor ta odloči in zato, da vemo, če se bo odbor tako odločil, morate sklepe dati na glasovanje. Saj jih lahko koalicija ne podpre in glasuje prosti, pa je stvar rešena.
Torej, rada bi povedala to, predsednik je dvakrat povedal in na začetku in preden je imel svojo razpravo in odšel, torej, da se o sklepih ne bo glasovalo. Zakaj se ne bo o prvem? Ker je realiziran in o drugih dveh, ker naš odbor ni pristojen.  Odlok o ustanovitvi delovnih teles opredeljuje delovna področja delovnih teles in tako so opredeljena tudi naša delovna področja. Zdaj, jaz nisem rekla, da nam je gospod iz SDH rekel naj ne glasujemo o sklepih, ampak je rekel v tem, kakšno dilemo bi potem, če bi ta sklep bil sprejet, potem SDH   postavili, kajti strategija upravljanja je postavljena in tudi Zakon o poštnih storitvah pošto v določenem, nalogam zavezuje, tako da, zdaj če vam, če je pač zadeva karkoli ni jasna, imate možnost potem se pritožiti na Komisijo za poslovnik. Kot drugo, mi v bistvu Vladi ne moremo nekaj nalagati, kvečjemu bi lahko ji kaj predlagali. Tako da, ugotavljam, da se je odbor seznanil s točko dnevnega reda: Delovne razmere na Pošti Slovenije, d.o.o. in zagotavljanje vsem dostopne univerzalne poštne storitve. Zaključujem to točko dnevnega reda in 13., ja.
Ne, ne, ne, ne. / nerazumljivo/ Hvala za besedo, predsedujoča. Manjka temeljni gradnik utemeljitve, zakaj naj ne bi odločali o teh sklepih, / nerazumljivo/ Poslovnika, na katerega se sklicujete, zato, da potegnete to samovoljno potezo. Prosim pokažite mi člen Poslovnika, na podlagi katerega se o teh točkah danes ne glasuje in to je v resnici ne samo temeljni gradnik argumentacije za kakšno tako potezo, to je edini relevantni gradnik argumentacije za kakšno tako potezo, ne. Vse ostalo okrog je »jabadabadu«.
Gospod _____
Jaz zdaj, mislim, to je res, ne vem, kolega Kordiš, ali vi ne poslušate, kar drugi govorimo, pa potem to malo obračate, pa obrnete, kakor vam paše, ampak, predsedujoča je zelo natančno povedala, kako in kaj. Povedala je, kje so stvari zapisane, povedala je, zakaj. Jaz res predlagam, da se pritožite na Komisijo za poslovnik, pa potem tam nadaljujete s to svojo razpravo. Hvala.
Izvolite postopkovno, gospod Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoča. Jaz že poslušam, kako poteka razprava, čeprav se ob takih intervencijah, kot je bila zadnja, pogosto želim, da ne bi. Urejanje delovanja delovnih teles Državnega zbora in kako Državni zbor svoje delo opravlja, ureja Poslovnik tega Državnega zbora in to je tisti dokument, na podlagi katerega vse delo znotraj te hiše poteka, postavlja okvirje, postavlja pristojnosti. Če dejansko mislite povleči tako potezo, da naših sklepov sploh ne daste na glasovanje, mi prosim pokažite, kje v Poslovniku vam je to omogočeno, ker je tudi funkcija predsednika oziroma predsedujočega na odboru, s tem Poslovnikom zamejena - ne glede na to, da ima nekaj jurisdikcije pri tolmačenju tega Poslovnika.
Torej, kot ste sami izpostavili, Poslovnik tega ne opredeljuje, ampak odlok o ustanovitvi delovnih teles opredeljuje delovna področja delovnih teles in sama sejo, ko sem jo sredi, torej sredi poteka seje prevzela, nadaljujem to, kar je že tudi predsednik jasno in glasno tako na začetku in preden je sejo predal, napovedal – da se torej o sklepih ne bo glasovalo, ker je prvi realiziran, druga dva nista v pristojnosti našega Odbora za delo. Ste pa bili napoteni, torej, da legitimno naslovite, torej to področje, sklepe na pristojne odbore, tako finančni ali pa tudi gospodarski. Tako da zaključujem s to točko dnevnega reda, izvolite, postopkovno.
Bom zadnjič postopkovno interveniral, ampak, predsedujoča, kar nam v bistvu razlagate je, da nimate člena v Poslovniku, na podlagi katerega bi naredili to, kar delate. Da delate to samovoljno, da to delate na lastno roko,… Zakaj? Jaz ne vem, zakaj, mislim, lahko zgolj domnevam, da gre tu za koalicijski dogovor, kako se izognit o glasovanju, o temu, da vidimo, kdo je pač za to, da se razmere uredijo in kdo ni za to oziroma kdo bi se rad formalno izognil temu odločanju. Ni prav to kar delate, nimate podlage za to, kar delate, kar med vrsticami konec koncev tudi sami daste vedeti, ampak boste to očitno naredili.
Ja, hvala. Zaključujem to točko dnevnega reda in 13. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Vsem vabljenim se zahvaljujem za udeležbo in sodelovanje in vas lepo pozdravljam. Hvala.