Spoštovane članice in člani komisije, spoštovana državna sekretarka, vabljeni ter vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni. Pričenjam 4. nujno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržane in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije, in sicer gospa Iva Dimic, gospod Predrag Baković in pa gospod Jože Tanko. Na seji pa kot nadomestni člani sodelujejo poslanka Andreja Rajbenšu namesto poslanca Dušana Stojanoviča in pa poslanec Jurij Lep namesto poslanca Rastislava Vrečka.

Obveščam vas, da so na sejo vabljeni: gospod Matej Arčon, minister brez resorja, pristojen za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, z nami je tukaj v njegovem imenu državna sekretarka in seveda tudi predstavniki Ministrstva za finance.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije.

S sklicem ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem seje.

Komisiji uvodoma predlagam, da združimo obravnavo obeh točk dnevnega reda. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Tako da prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025.

Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2025 je 29. septembra 2023 Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Obravnavali jo bomo na podlagi 41., 166. in 157. člena Poslovnika Državnega zbora kot zainteresirano delovno telo zgolj z vidika svojih pristojnosti na delovnem področju komisije, torej v delu, ki se nanaša na proračunskega uporabnika Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Drage kolegice in kolegi, do tega trenutka nisem prejela nobenega predloga za amandma komisije, zato bi sedaj uvodoma prosila predstavnico Ministrstva za finance, da poda uvodno obrazložitev Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in pa Predloga proračuna za leto 2025. Prosila pa bi vas, da se zaradi zapisa seje predstavite. Izvolite, beseda je vaša.

Pozdravljeni. Hvala za besedo. Moje ime je Maruša Zmrzljak. Na kratko vam bom predstavila Predlog sprememb proračuna za leto 2024 in pa Predlog proračuna za leto 2025. Podlaga za pripravo obeh predlogov proračunov je proračunski memorandum, pri čemer so bili med drugim upoštevani jesenska napoved makroekonomskih gibanj Umar in letošnja reorganizacija Vlade. Priprava obeh predlogov proračunov je potekala v negotovih makroekonomskih razmerah, ki izhajajo iz globalne situacije, zaznamovane s povišano inflacijo, ter obsežne naravne nesreče, povezane s poplavami. Tako so spremembe v letu 2024 v največji meri povezane z odpravo posledic in obnovo po naravnih nesrečah v letu 2023. V prihodnjih dveh letih bodo v ospredju ukrepi za pomoč in obnovo prizadetih območij, podprti tudi z EU viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter iz evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021 do 2027. Med te ukrepe sodijo obnova cestne in vodne infrastrukture, ukrepi povezani z okoljem, odpadki, plazovi, gozdovi in kmetijstvo. Pomemben del predstavljajo tudi ukrepi za povračilo škode gospodarstvu in pomoč prebivalstvu.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2024 se načrtuje 14 milijard evrov prihodkov, ki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 višji za 1,5 %, in 16,2 milijardi evrov odhodkov, ki vključujejo 1,1 milijardo evrov za odpravo posledic poplav. Načrtovani odhodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 višji za 4,7 %. S predlogom sprememb proračuna za leto 2024 načrtujemo za državni proračun proračunski primanjkljaj v višini 2,2 milijardi evrov oziroma 3,3 % BDP. V predlogu proračuna za leto 2025 se načrtuje 14,6 milijard evrov prihodkov, ki so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2024 višji za 4 %, in 15,8 milijard evrov odhodkov, kjer se poleg sredstev za naravne nesreče zvišujejo tudi sredstva za varovanje okolja ter zdravstveno varstvo. Načrtovani odhodki so v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2024 nižji za 2,5 %.

S predlogom proračuna za leto 2025 načrtujemo za državni proračun proračunski primanjkljaj v višini 1,3 milijarde evrov oziroma 1,8 % BDP.

Na seji matičnega Odbora za finance bodo podrobneje predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za leti 2024 in 2025.

Hvala.

Najlepša hvala za uvodno obrazložitev.

Sedaj pa dajem besedo državni sekretarki za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospe Vesni Humar za dodatno obrazložitev Predloga sprememb proračuna za leto 2024 in pa predlog proračuna za leto 2025. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje.

Ja, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu s proračunoma za leto 2024 in 2025 seveda deli okvire in izhodišča, ki so bili predstavljeni v uvodni besedi. To pomeni, da je rebalans, v rebalansu proračuna za leto 2024 in v predlogu proračuna za leto 2025 Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu namenjenih nekaj manj sredstev kot v veljavnem proračunu za leto 2023. Mislim, da je najpomembnejše vprašanje za to komisijo, kaj to pomeni za seveda podporo rednim dejavnostim in projektom skupnosti Slovencev zunaj meja Republike Slovenije. Glede na obseg zmanjšanja smo na uradu prepričani, da lahko ohranimo nivo financiranja na javnem razpisu oziroma na obeh javnih razpisih za dejavnosti in projekte Slovencev po svetu, za dejavnosti in projekte Slovencev v zamejstvu ter za sofinanciranje rednih dejavnosti organizacij civilne družbe v Republiki Sloveniji, kar prosto pomeni, da se bomo, da se bomo organizirali tako, da vse tiste redne dejavnosti in projekti društev, organizacij, ustanov, Slovencev zunaj meja ne bodo okrnjeni oziroma da bodo lahko potekale v enakem obsegu in na enak način kot doslej. Kot vam je verjetno znano, glavnino sredstev urad dodeli na osrednjem javnem razpisu, ki je objavljen v jesenskih mesecih. Tako bo tudi letos. Mi smo časovnico že pripravili, tako da pričakujemo, da bodo tudi letos naši prejemniki sredstev najkasneje 9. februarja 2024 prejeli odločbe o dodelitvi sredstev in bomo naredili vse, kar je v naših močeh, da bo njihovo delo lahko potekalo nemoteno, da bo pač obseg financiranja in časovnica financiranja, da bosta predvidljiva in da bosta omogočala redno delo. Seveda lahko pričakujemo, da Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2024 se ne bo mogel odzvati tako, kot bi si želel na potrebe razvojne narave naših ustanov in društev v sosednjih državah in po svetu. Potrebe so predvsem velike na področju obnove prostorov, obnove infrastrukture, nakupov prostorov, ampak dejansko govorimo o željah in načrtih, ki trajajo že leta, če ne desetletja, in tu urad vsako leto skuša pač narediti, kolikor je le mogoče, korak naproti našim prejemnikom sredstev in ne bomo mogli izvesti povečanj sredstev na nekaterih področjih, za katera smo si želeli, da bi tako bilo - na primer štipendije za poučevanje tujih jezikov, pa še kaj.

Bi pa rada poleg tega mojega uvodnega poudarka, se pravi, da bomo ohranili raven financiranja za prejemnike sredstev v zamejstvu in po svetu, dodala še en, po mojem zelo pomemben poudarek. Namreč na uradu smo v zadnjem letu naredili kar precej velike korake k spremembi, bi rekla, logike oziroma razumevanja, tudi s pomočjo članic in članov tega delovnega telesa, da je samo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu tisti, ki je odgovoren za obstanek in razvoj naših skupnosti zunaj meja matične države in da je tudi samo proračun Urada Republike Slovenije tisti vir, iz katerega se te dejavnosti lahko financirajo. Jaz bi se tu s tega mesta res zahvalila Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katerim smo uspeli pravzaprav najti zakonsko rešitev in oblikovati zakonsko podlago, ki omogoča, da ministrstvo redno sofinancira dejavnost kmetijskih organizacij v zamejstvu. Ministrstvo za gospodarstvo, s katerim smo vzpostavili trdno podlago za to, da se bodo iz proračuna Ministrstva za gospodarstvo redno financirale gospodarske dejavnosti Slovencev v zamejstvu. Kar pomembne korake pa smo naredili tudi na dvigu usposobljenosti naših društev in ustanov, da se prijavljajo na druge razpise, predvsem na Interregove razpise. Tu bi mogoče kot en primer dobre prakse omenila ustanovitev projektne pisarne v okviru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu, ki deluje zdaj pet mesecev in je uspela na razpisu za male projekte na tako imenovanem Small Project Foundu, ki deluje v okviru programa Interreg Italija-Slovenija pridobiti projekte v skupni vrednosti več kot 400 tisoč evrov, pri katerih so nosilci zamejske organizacije in društva. Tako da se mi zdi tudi to ena dobra praksa, s katero velja nadaljevati, torej nadaljevati z delom urada, ki bo omogočilo, da se skupni finančni viri, ki so na voljo za dejavnosti za Slovence zunaj meja povečajo in tudi diverzificirajo

...Sklenila bi pa s tem, vem, da to ni ravno na dnevnem redu, ampak po eni strani se mi zdi, da je iz nekega vsebinskega, moralnega vidika tudi povezano. Morda ste v medijih zasledili, mi smo na uradu gostili en dogodek, na katerem smo se zahvalili vsem Slovencem iz zamejstva in iz sveta, ki so res nesebično in z vsem srcem priskočili na pomoč pri odpravljanju posledic teh katastrofalnih ujm, ki so prizadele našo državo. Še enkrat se je pokazalo, da Slovenci, ne glede na to, na katerem koncu sveta so, čutijo bližino domovine, čutijo povezanost. In če seštejemo vse tisto kar je bilo zbrano v dobrodelnih akcijah ki so jih organizirale različne organizacije in tisto kar smo po podatkih, ki smo jih zbrali iz naših največjih humanitarnih ustanov, prejeli od posameznih Slovenk in Slovencev, ki živijo v tujini, so darovali skoraj milijon evrov za odpravljanje posledic poplav, kar je v bistvu znova en dokaz te povezanosti, prepričana pa sem tudi, da posledica tega, da se pač vezi med matično domovino in našimi skupnostmi zunaj meja negujejo in krepijo. In tako bo ostalo še naprej.

Hvala lepa.

Najlepša hvala državni sekretarki za uvodno obrazložitev.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Gospod Krivec, izvolite, beseda je vaša.

Ja, hvala za besedo, spoštovana predsednica. Lep pozdrav predstavnikom komisije, kolegicam in kolegom.

Zdaj, pozorno sem poslušal tako uvod s strani Ministrstva za finance, ki je pač enak na vseh odborih, ki jih pač spremljamo, glede proračunske rezerve. Očitno bo ta izgovor glede poplav ves čas na tapeti, kadarkoli bo potrebno nekaj argumentirati, zakaj se neka stvar spreminja v negativni smeri. V nadaljevanju imam Odbor za infrastrukturo, kjer bomo podobno ugotavljali.

Ampak eno bi pa rad poudaril, no. Tudi ta informacija, ki jo je sekretarka zdaj na koncu povedala, koliko so zamejci izbrali za, bi rekel, poplavljence itn., me pa navaja na to, kar sem tudi sam vsa ta leta, ko sem v Državnem zboru, opozarjal. Da pri teh sredstvih za delovanje komisije oziroma, če govorimo, za delovanje zamejskega prostora in vseh Slovencev, ki živijo izven naših meja, v nobenem primeru ne bi smeli sredstev zmanjševati, ker to je, če drugega ne, že negativen signal oziroma čisto napačno sporočilo glede prioritet te Vlade. Na eni strani govorimo o tem, kako je treba Slovencem izven naših meja pomagati, jih vključevati v neke, bi rekel, vezi z matičnim, matično državo, skrbeti za to, da se na nek način tudi vračajo, vendar s takim signalom ne naredimo nič. In ko gledam jaz v proračunu ... Zdaj nekateri poslanci se nasmihajo, ne, njim je vseeno, oni živijo v svojem oblačku oziroma balončku, ampak dejstva so pač drugačna, ne. Vsaj navzven bi moral proračun dajati signal, da tega ne zmanjšujemo, saj kako likvidnostno proračun kasneje Ministrstvo za finance deli, je to čisto irelevantno, dostikrat mi nekaj sprejmemo pa na koncu realizacije tako ali tako ni tudi, če je postavka v proračunu. Tako da likvidnostno, če pride do težav v proračunu, vedno lahko zmanjšajo dotacije uradu, ampak vsaj navzven dajemo signal, da skrbimo za tisto, kar se ves čas v javnosti nekako zagovarja in poskuša narediti neko veliko zgodbo, ampak ko pridemo pa pred neka realna dejstva pa režemo tudi tam, kjer je čisto nepotrebno. Zdaj, jaz sem dal že nekaj naravnih nesreč čez in če kdo misli, da bo to v enih dveh letih zrihtal in bomo ves denar v teh dveh letih zagotovili, mislim, pa dobro jutro, no. Saj še končne ocene nimamo pa cifre mečete iz dneva v dan drugačne, zdaj smo na 10 milijardah, ljudje sploh ne vedo, kaj pomeni 10 milijard. In na koncu šparate pri neki tako pomembni zadevi oziroma dajete napačen signal vsaj v simboličnem smislu. V proračunu zmanjšujemo neko postavko, za katero vsi govorimo, da je pomembna, da jo je treba podpirati, iskati te možnosti sodelovanja z zamejstvom itn., ker je to konec koncev nek naš, neka naša priložnost, za 450 tisoč, ne. Na drugi strani bo kar nekaj razpisov za nevladne organizacije, kjer bodo dobivale po 300 tisoč za neke študije glede enakosti spolov itn., ne znamo pa poskrbeti niti za svoje ljudi, ki živijo izven meja naše države. To je žalostno. Pa še enkrat, ne gre se za to, da bodo ta sredstva v celoti počrpana s strani Komisije za zamejce oziroma projektov, vedno proračun diktira, se pravi MF, kdaj bo to zaustavil, ko ni več sredstev, ampak vsaj na simbolični ravni ohranimo te postavke enake. Ker veste, kaj se dogaja? To pa spet nekateri bodo se nasmihali pa malo komentirali. Vsak naslednji proračun se začne tam, kjer se je prejšnji končal, ne, in če zdajšnjega zmanjšuje, naslednji, ne, se začel tam, kjer bo zmanjšana vrednost. Nihče ne prizna, da se je vmes zmanjševalo in tako naprej, tako se proračuni sestavljajo. Tisti, ki ste v lokalnih skupnostih kje vpeti, pa tisti, ki ste dlje časa v parlamentu točno veste o čem govorim. Izhodišče za naslednji proračun je tista vrednost, ki je bila v prejšnjem letu postavljena, ne tista, ki je bila v začetku planirana pred nekim kvazi izrednim dogodkom. To je praksa uradnikov in že s tega vidika je to napačen signal. Drugo je, koliko se likvidnostno počrpa iz te postavke, koliko ima ministrstvo zmožnosti, ampak jaz verjamem, da 450 tisoč, kolikor se zdaj zmanjšuje v nominali, ne sme biti problem za proračun, če resno govorimo tisto, kar govorimo na tej komisiji pa na teh odborih pa javno pa tako naprej. Zdaj sekretarka je rekla: "Saj bomo vse te programe lahko tudi z manj." Ja to ni to, ni pametno govoriti, ker naslednjič bo MF odrezal še 10 %, pa boste spet rekli: "Ja, pa saj bomo pa z manj sredstev to delali." Zdaj, tisti, ki ste novinci se nasmihate, saj jaz vem, jaz bi rad videl vas enkrat v vlogi izvrševanja teh proračunov, to boste imeli še čas, ker ste mladi, pa rad bi vas videl v kakšni lokalni skupnosti, da morate kakšen projekt izpeljati, pa se ne bi tako nasmihali, pa gledali čudno. Gre se za načelne stvari in govorimo o naših zamejcih, govorimo o nekem sodelovanju, kjer ni prav, da se ta sredstva zmanjšujejo, zato jaz tega absolutno ne podpiram in nikoli v preteklosti nisem tega podpiral. Vedno smo na tem odboru, tudi ne glede na koalicijo, opozicijo največkrat našli skupni jezik, da smo postavko ohranili vsaj na simbolični ravni, pa navzven se je kazalo, da ne zmanjšujemo teh sredstev. Kaj na koncu MF naredi, je tako ali tako v njihovi pristojnosti, pa lahko proračun zaklene že tam novembra, pa reče, nobenih sredstev ne bomo več dobili ne za komisijo, ne za tiste. Tako funkcionira sistem. Ampak vsaj navzven, ko se to objavlja pa ko se govori bo signal, da se proračun zmanjšuje ampak za te potrebe, saj ljudje ne vedo za koliko je, vsi bodo govorili o 4 %, bomo rekli ne, ampak za delovanje Komisije za sodelovanje z našimi ljudmi, ki živijo izven naših meja pa ne zmanjšujemo, ker ocenjujemo, da je to potrebno. To bi bil pravi signal. Ampak prioritete te Vlade so očitno drugje. Raje bodo dali še nekaj migrantom pa še komu drugemu, za naše zamejce pa zmanjšujemo zato, ker se je Vlada odločila, da vsem porežemo s 4 %. Me zanima ali boste tudi lokalnim skupnostim porezali za 4 %. Bomo videli ali bo to preživelo ali bomo imeli v nadaljevanju proteste pred Državnim zborom glede rezanja proračuna. Toliko z moje strani. Hvala.

Najlepša hvala. Želeli ste postopkovno, izvolite gospa Lucija Tacer.

Hvala, predsedujoča. Prosila bi vas, da opozorite kolega podpredsednika Državnega zbora, da med svojim politikantskim govorom se osredotoči na vsebino, ki jo ima veliko in se ne osredotoča na osebne okoliščine drugih članov odbora, ker je to neprimerno. Ponovno se je osredotočil na starost in je tukaj starostno označeval in neprimerno, z nekim poniževalnim tonom naslavljal svoje enakopravne kolege in kolegice, tako kot je sam tudi meni in mojim članom. Tako, da jaz bi vas prosila predsedujoča, če ga opozorite in lahko tudi opozorite vse člane in če želite, da ga ne bi preveč izpostavljali, da vsi razpravljamo glede stvari, ki je na dnevnem redu in ne izpostavljamo osebnih okoliščin ostalih članic in članov odbora. Hvala.

Najlepša hvala za vaš predlog. Jaz mislim, da je poslanec Krivec popolnoma korektno razpravljal, vsebinsko razpravljal glede na točko današnje seje tako, da mislim, da ni potrebno nobeno opozorilo. Na vrsti je gospod Kepa, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsednica. Lepo pozdravljam iz ministrstva goste, kolegice, kolege. Tudi sam se strinjam da vsako rezanje prav na tem ministrstvu kateri je zelo zelo nizek po sredstvih dobrih 10 milijonov je zelo negativno prikazujoče za naše ljudi v tujini in v bližini. Gospod Golob je od začetka rekel po poplavah, da je škode za 500 milijonov gospe von der Leyenovi, zdaj se govori že blizu 10 milijard. Ona mu je takrat rekla, da bodo dali iz Evrope 400 milijonov. Mogoče, če bi rekel 10 milijard, bi mi mogoče dobili 5 milijard sredstev iz Evrope. Kako je zdaj to naraslo, noben ne ve, ne, pa od kje, sigurno so ocene še. Mislim, da izgovor na poplave je, je, je pristransko in mislim, da čeprav je to 4 %, se sliši 400 tisoč, ni veliko, pa vseeno našim ljudem v tujini to ogromno pomeni. Če samo še, samo teza je, da so sami zbrali milijon sredstev v tujini, ogromno pove. Sredstev, sredstev smo že zmanjševali v preteklosti, teh sredstev so bila namenjena za to ministrstvo že, že, višja in mislim, da bi morali razmišljati, da bi jih vrnili nazaj, na katerem mestu so že bili. In vsako vsako jemanje temu ministrstvu je nepotrebno. Sami vemo, da je ogromno potreb po, manjka učiteljev v tujini, manjka, manjka nekaterih, nekaterih stavb v tujini, kateri se gradijo in mislim, da bi bilo potrebno, da se po ministrstvih pogleda samih v, da se še doda kaj sredstev, ne pa da se jemlje. Mislim, da je napačno sporočilo, kar se tukaj piše in se zmanjšuje.

Hvala.