Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Pričenjam 43. redno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci, prejeli smo opravičilo poslanca Janeza Janše zaradi službene odsotnosti, hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci in sicer: poslanec mag. Branko Grims nadomešča poslanca Franca Breznika, poslanka dr. Tatjana Greif nadomešča poslanca dr. Mateja Tašnerja Vatovca, poslanec Bojan Čebela nadomešča poslanca mag. Deana Premika in pa poslanec Jožef Horvat nadomešča poslanca mag. Mateja Tonina.

Lepo pozdravljam vse navzoče!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora- 6. 10. 2023 ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkama 1a in 1b, to sta Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in pa Predlog proračuna Republike Slovenije za leto20 25.

Včeraj smo pa smo prejeli še predlog Poslanske skupine Nove Slovenije, da se dnevni red razširi s točko A1 z naslovom Teroristični napad Hamas na Izrael.

Predlagam, da glasujemo najprej o predlogu za širitev s točko 1A.

Glasujemo. Navzočih je 14 članic in članov odbora, za je glasovalo 14, proti nihče.

Ugotavljam, da je predlog za širitev s točko ena sprejet.

Predlagam, da glasujemo o predlogu za širitev s točko 1B.

Glasujemo. Navzočih je 14 članic in članov odbora. Za je glasovalo 14, proti nihče.

Ugotavljam, da je tudi predlog za širitev s točko 1B sprejet.

Prehajamo še na glasovanje o predlogu za širitev s točko A1.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 14 članic in članov odbora. Za je glasovalo 14, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Tako ugotavljam, da je tudi točka 1.a sprejeta.

Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovanimi širitvami.

Preden nadaljujemo s točko, pa predlagam, da opravimo minuto molka za vsa nedolžna izgubljena življenja na obeh straneh, v tragičnih dogodkih, ki se dogajajo na izraelskem ozemlju. / minuta molka/ Hvala lepa.

Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA - TERORISTIČNI NAPAD, NAPAD HAMASA NA IZRAEL.

Gradivo k tej točki ste prejeli in sedaj predajam besedo predlagateljem, to pa bo gospod Jernej Vrtovec. Izvolite.

Najlepša hvala predsedujoči, predsednik, lep dober dan tudi ministrici.

Zdaj v soboto 7. oktobra se je v vojnem dejanju več kot sto teroristov infertiralo v Izrael na različnih lokacijah. Hkrati so bile na državo Izrael izstreljene obsežni raketni napadi. Se pravi, gre za daljnosežen teroristični napad na izraelske civiliste, ampak pozor, sredi v bistvu judovskega praznika, ko je v bistvu več kot 100 tisoč Izraelcev na poti v sinagoge, da bi s svojimi družinami na primer praznovali praznik in potem tudi šabat v svojih skupnostih. V okviru napada, ki žal še vedno traja, se je na stotine torej teroristov filtriralo na izraelsko ozemlje tako po kopnem, morju in tudi kot sem že dejal v zraku ter v bistvu napredovalo v izraelske skupnosti blizu območja Gaze. Torej za ta teroristični napad ni in ne sme biti nobenega opravičila. Po prepričanju Nove Slovenije gre za kršitev vseh moralnih, vrednostnih in tudi mednarodnih norm. Gre za barbarsko in zahrbtno dejanje, dejanje proti človekovim pravicam, človečnosti, če želite, in tudi prizadevanju za mir. Zato, kar se tiče Nove Slovenije, pa si želimo, da tudi kar se tiče Državnega zbora, Vlade, je podpora odločnemu odzivu Izraela v nastali situaciji več kot utemeljena in tudi Slovenija se mora postaviti odločneje na to stran. Prvič z obsodbo terorističnih dejanj in na drugi strani v prizadevanju, da ima Izrael vso pravico, ki je napaden, da se, potem tudi brani. Namreč, le z izkorenitvijo terorizma bo zagotovljeno normalno sobivanje na eni strani Izraelcev in Palestincev. Le z izkorenitvijo terorizma ima lahko demokratična stran legitimnega sogovornika v prizadevanjih za mir. Torej, čeprav je bilo to neselektivno streljanje do zdaj po podatkih iz medijev je bilo izstreljenih okrog 4 tisoč raket, izstrelkov, v bistvu usmerjeno v kraje in mesta na jugu, potem v središče države, tudi na sam Jeruzalem, tudi tam so podatki o smrtnih žrtvah, ampak usmerjeno je bilo, žal večinoma na civilno prebivalstvo. Umorjenih je bilo do zdaj več sto ljudi, več kot 2 tisoč 600 je ranjenih. Poroča se tudi, da je več kot 130 ljudi razrečenih kot pogrešanih ali pa vojnih ujetnikov, potem, ko so bili v bistvu ugrabljeni in odpeljani v Gazo, žal med njimi tudi državljani Evropske unije, ki so sočasno, ko se je zgodil napad, v bistvu imeli organiziran koncert v bližini Gaze v prizadevanju za mir. Tukaj vidimo vso barbarsko in zahrbtno dejanje te teroristične organizacije. Če grem s podatki naprej, pred dnevi so bili s strani Hezbolaha izstreljene tudi pač rakete, minometne granate iz libanonskega ozemlja. Upravičeno si torej izraelske varnostne sile prizadevajo zaščititi izraelske civiliste v bistvu na vseh frontah, ne samo blizu območja Gaze, ampak tudi, v bistvu tudi na severu in številne države so izrazile podporo in sočutje z Izraelom, ne samo znotraj vlad in parlamenta, ampak tudi v številnih mestih, na primer, vključno z New Yorkom, Parizom, Berlinom, Dunajem, Brazilijo, itn., Kijevom, da ne pozabim, ko so bile njihove zgradbe in simboli mest osvetljeni z modro in belo ali pa z izraelsko zastavo. Nasprotno pa, na drugi strani imamo državo Iran oziroma Iranski režim, ki je izrazil podporo tem zločinskim dejanjem, terorističnim dejavnostim in Hamasa in Palestinskega džihada. Iranski predsednik je celo čestital palestinskemu ljudstvu za zmago odpora in poudarjal podporo Irana ljudem in uporu, poleg tega pa je izrazil spoštovanje do dejanj Hamasovih borcev in vseh borcev na bojiščih. Zdaj, še nekaj dejstev, ki kažejo, da se mora v bistvu tudi celotna slovenska politika brez izjeme postaviti na pravo stran zavezništva z Izraelom. Prvič, Hamas je mednarodno v bistvu priznana, s strani več držav priznana teroristična organizacija. Hamas je bil tisti, ki je sprožil ogromen napad na državljane Izraela z infiltracijo teroristov v skupnosti v bistvu na jugu, pa tudi z izstrelitvijo obsežnega in vsesplošnega raketnega ognja, ki je bil usmerjen tako na izraelske civiliste na jugu kot tudi vse do Tel Aviva in Jeruzalema. Še enkrat poudarjam, teroristi tukaj niso imeli svojih, niso imeli vojaških ciljev, ampak za cilj so imeli v bistvu civilno prebivalstvo, nemočne družine, ženske, otroke in tudi žal turiste. Žrtve so bili tudi nedolžni tuji državljani. Videli smo tudi preko medijskega poročanja, na kakšen okruten način so te ljudi prepeljali v bistvu na območje Gaze in jih potem tam tudi mučili, nekatere ubili. Torej gre za teroristični in barbarski napad, ki so ga sprožile teroristične organizacije pod vodstvom Hamasa. Izveden je bil brez legitimnega, brez neke legitimnosti, absolutno, noben teroristični napad nima legitimnosti. Gre v bistvu za provokacijo na sam Izrael in s tem se oddaljujemo od tistega kar želimo, in sicer zagotavljati mir na Bližnjem vzhodu. Zdaj, če še kdo dvomi, da ta napad, še enkrat, razkriva pravi obraz teh terorističnih organizacij, torej da gre za nasilne neobvladljive skupine brez kakršnihkoli moralnih zavor. vodi jih v bistvu sovraštvo, želja da bi na vse načine prizadeli nedolžne ljudi. In glejte, Hamas na eni strani se ne zanima za varnost ali pa za dobro počutje niti lastnih državljanov, ampak lastne ljudi, civiliste na območju Gaze v bistvu izkorišča za teroristična dejanja in to v bistvu ne traja zdaj samo eno leto ali pa od 7., od oktobra naprej, ampak to traja žal že tri desetletja, odkar je bil v bistvu Hamas ustanovljen. Ta trenutek je v bistvu Izrael, in prav je, da se tega zavedamo, v vojni proti terorističnim organizacijam na območju Gaze in na območju Libanona. Hamas je začel to vojno, torej tukaj, da smo si na jasnem, Izrael se je prav, da se je pripravlja na ta odziv, in da je pripravil ta odziv, da bo šlo za vojaški odziv, to je dejstvo, ki bo imel daljnosežne posledice, ampak vse z namenom zagotovo, da se odstrani grožnja, ki jo predstavlja organizacija Hamas. Hamas je v bistvu kot sem že dejal, vladar že nekaj desetletij na območju Gaze in pri tem je prav, da odgovarja za vse posledice okrutnih dejanj, ki jih je sedaj ali pa v preteklosti napravil. In tudi vodstvo Hamasa, ki ima polno podporo Irana, je prav, da nosi odgovornost za trenutno poslabšanje razmer in za ukrepe, ki jih mora Izrael v bistvu sprejeti kot demokratična država v ta odgovor.

Še eno pomembno dejstvo. Hamas teh napadov zagotovo v preteklosti niti ne sedaj ne bi mogel izvesti, č ne bi imel podpore in financiranja seveda iz tujine. Se pravi tukaj gre za logistično podporo, za podporo, finančno podporo, gre za podporo pri orožju, zlasti gre tukaj za Iran, Sirijo in tudi druge skupine znotraj posameznih islamskih držav. V vedenje je torej pomembno, da so vpletene teroristične organizacije veje tolaškega režima v Iranu. To so dejstva, ki v bistvu proaktivno spodbujajo teroristične dejavnosti v Izraelu ter proti izraelskim in judovskim tarčam, ne samo v Izraelu, ampak po vsem svetu. Ob vsem tem pa še eno dejstvo, da niso vsi in ne smejo biti prebivalci in vsi Palestinci prebivalci Gaze na eni strani sovražniki Izraela, kot želijo nekateri predstaviti, zdaj se dogaja v bistvu napad proti celotni Gazi, proti vsem, proti vsem Palestincem. Če prav razberemo medije, v bistvu Palestinci na območju Gaze izkoriščajo svoje lastne civiliste in tukaj so dvojna zavržna dejanja, prvič, teroristični napadi in drugič, izkoriščanje lastnega civilnega prebivalstva, da se lahko ti napadi potem tudi izvajajo in te ljudi v bistvu uporabljajo v svojem lastnem distriktu za žive ščite. Kaj lahko rečemo kot da gre tukaj za zavržno dejanje, da svoje lastne ljudi za žive ščite uporabljaš, potem pa pridejo raketometi, pa rakete na poslopjih bolnišnic in tako naprej. Žal to so dejanja, ki jih je potrebno obsoditi in zaradi tega tudi je upravičen odgovor, ki ga sedaj vodi Izrael na območju Gaze. Mednarodna skupnost bi po našem prepričanju, po prepričanju Nove Slovenije morala tem državam osi Iranu, Siriji, Libanonu in terorističnim organizacijam v tej regiji jasno dati vedeti, da se morajo vzdržati sodelovanja s Hamasom v tej vojni in da ne smejo spodbujati oziroma omogočiti še naprej odprtja novih front proti Izraelu. Zdaj, širitev te arene po tem okrutnem dejanju boja proti Izraelu bo zagotovo naletel in je prav, da naleti na posebej oster odziv tako mednarodne skupnosti, kot tudi same države Izrael, ki se ob tem brani in zato je prav, da tudi Slovenija jasno obsoja teroristični napad na izraelske državljane. Obenem pa je treba, spoštovana ministrica, dati tudi jasno podporo popolni pravici Izraela do obrambe, v tem primeru za rešitev celotnega konflikta. Absolutno je treba najprej zagotoviti mir, ampak gospe in gospodje, miru ni mogoče zagotoviti, če smo priča terorističnim dejanjem. Dvostranski sporazumi, pogovori zagotovo pridejo na vrsto šele takrat, ko je na voljo, kot sem že dejal, legitimen sogovornik, teroristična organizacija, ki izvaja teroristična dejanja to ni in ne more biti legitimen sogovornik. Za Palestince absolutno bi bilo po mojem mnenju daleč najbolj ustrezna rešitev resolucija 181 iz leta 1948, ki pa jo žal zavračajo, da lahko Palestinci dosežejo največ le, če sodelujejo, moramo poudariti eno dejstvo, da Palestinci, ta trenutek zlasti Palestinci na območju Gaze, Hamas in Ramala med sabo ne sodelujejo že desetletja in da takrat dosežejo najmanj. In tudi v preteklosti, če preberemo vse vojne, ki so se zgodile vedno, ko je arabski svet začel napadati Izrael, vedno je ob tem izgubil tako ozemlje kot tudi samo legitimnost, da se lahko pogovarja in je lahko resen sogovornik. Torej, za konec, če še pokomentiram odziv Slovenije. Odziv je bil, ampak sprva je bil tam lačen.

V Novi Sloveniji bi zagotovo pričakovali odločnejše poteze obsodbe terorizma, žalosti pa zagotovo to, da imamo ne samo v parlamentu, ampak tudi v Vladi stranko, ki, torej Levico, ki teh dejanj ne obsoja, še več, predstavniki iste stranke dajejo legitimnost tem napadom, češ to je odziv na to, kar počne Izrael, omenja se apartheid in podobne nebuloze in v bistvu gre za provokacijo, ko se obenem predlaga priznanje, mednarodno priznanje Palestine. Moram reči, cinično in provokativno, zaradi tega podpiram včerajšnjo izjavo ministrice, da ta trenutek priznanje Palestine absolutno ni na mestu.

Torej, za konec, načelnost v mednarodni politiki je torej ključna za ugled države. Enaki standardi za vse konflikte in če kdaj, potem mora Slovenija ta trenutek obsojati teroristična dejanja proti civilnemu prebivalstvu, zahrbtna dejanja, ki smo jim bili priča v soboto.

Predlagamo tudi en sklep in sicer, da Odbor za zunanjo politiko obsoja teroristični napad, ki ga je oborožena teroristična organizacija Hamas oktobra 2023 sprožila proti državi Izrael. Najlepša hvala.

Hvala lepa tudi vam. Želi besedo ministrica za zunanje in evropske zadeve, gospa Tanja Fajon? Izvolite.

Hvala lepa, predsednik Odbora za zunanjo politiko. Lepo pozdravljeni poslanke in poslanci! Vsi navzoči na tej seji! Tudi hvala za razširitev dnevnega reda in da opravimo razpravo o razvoju dogodkov.

Priča smo zelo črnemu, tragičnemu razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu in z veliko zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje od sobote zjutraj. Slovenija je nemudoma najostreje obsodila teroristični napad Hamasa na Izrael in ta napad je povzročil izgubo številnih nedolžnih življenj. Izrazili smo sožalje vsem za žrtve na obeh straneh, ker danes govorimo o žrtvah, ki že krepko presegajo število 1600 nedolžnih civilistov. Izrekli smo sožalje vsem državam članicam Evropske unije tudi, katerih državljani so v spopadih izgubili življenje ali pa so zajeti kot talci in dali poziv, da je treba vse talce tudi nemudoma izpustiti.

Včeraj je Slovenija sodelovala pri pripravi skupne izjave Evropske unije. Vi veste, da je potekalo včeraj neformalno zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije v hibridni obliki po videokonferenci, ker je bil del ministrov v Omanu na zasedanju zalivskih držav. Tam je mene zastopala tudi naša državna sekretarka Sanja Štiglic in bom povedala nekaj povzetkov te izjave, ampak najprej vseeno tista ključna sporočila, ki jih je Slovenija in naša vlada dala takoj v prvih urah po začetku terorističnega napada. Ne samo, da gre za najostrejšo obsodbo vseh oblik terorizma, mi smo enako sporočili, da se ima seveda Izrael po mednarodnem pravu, po humanitarnem pravu tudi pravico do samoobrambe. Je pa seveda zdaj, kaj pomeni humanitarno in mednarodno pravo, in to je bila včeraj zelo pomembna razprava, mi z zaskrbljenostjo spremljamo trenutno humanitarno katastrofo, ki se dogaja na ozemlju Gaze. Tam trenutno so zaprte vse meje za civiliste. Tam ni dotoka vode, elektrike, zdravil. In skrbi nas, kaj se dogaja z uničevanjem civilnih ciljev in civilistov. Torej, Slovenija prednostno poziva, da se ustavi vse napade, nasilje, provokacije, da ne pride do dodatne eskalacije v sami regiji in da predvsem zaščitimo civiliste, da izpustimo talce, da vzpostavimo humanitarne koridorje in da vse strani pozivamo k temu, da spoštujejo mednarodno in pa humanitarno pravo.

Slovenija je včeraj, jaz sem včeraj na zasedanju zunanjih ministrov pozvala k takojšnji prekinitvi nasilja, umiritvi razmer. Še enkrat, res smo močno zaskrbljeni zaradi humanitarnih razmer, ki se poslabšujejo. Veliko besed je teklo o tem, kaj se dogaja z razvojno in humanitarno pomočjo. Povedala nekaj poudarkov včerajšnje razprave. Namreč, verjetno ste zasledili ponesrečen tvit komisarja Varhelyija, ki je samovoljno pač brez odobritve komisije sporočil, da komisija ustavlja razvojno pomoč Palestincem. Jaz sem tudi takoj klicala v kabinet našega komisarja, da je to mogoče napačno sporočilo v napačnem času. Včeraj je bila to pomembna točka razprave, ker je večina članic Evropske unije pozvala, da na eni strani absolutno se mora nadaljevati humanitarna pomoč, ki se nikoli ne sme zaustaviti in humanitarna pomoč, Slovenija je zdaj ravno sprejela včeraj na dopisni seji dodatna sredstva Palestincem, 150 tisoč evrov. Jaz sem vesela, da v takih trenutkih uspemo najti na ministrstvu tudi del pomembnih razvojnih humanitarnih sredstev v tem delu, in da se pregleda tudi razvojni del sredstev, ta komisija zdaj izvaja, ampak nikakor se ta razvojni del sredstev ne sme zaustaviti, ker bodo potrebe tu civilistov v nadaljevanju še večje. Tako da, nas je ta namera najprej ali poskus komisarja presenetil in včeraj so se države članice res zelo strinjale, da je treba ne ogrožati temeljnih človekovih pravic civilistov in nadaljevati predvsem humanitarno, ampak tudi z razvojno pomočjo, da je treba razvojne projekte nadaljevati ob upoštevanju veljavnih pravil.

Zdaj storiti si moramo vse, da kar je v naši moči, da ne zaostrujemo razmer, torej da preprečimo zaostrovanje razmer, zlasti širjenje nasilja na Zahodni breg in drugod po regiji. Jaz sem se pogovarjala v zadnjih dneh tako z izraelskim ministrom, tako s palestinskim, egiptovskim, jordanskim. Moram reči, da obstaja velika skrb, da se razmere zaostrijo, da pride do resne vojne na Bližnjem Vzhodu. Zlasti kolegi opozarjajo, ta hip so čustva zelo, zelo razvneta, in ko in če bomo uspeli z diplomacijo, z mednarodno skupnostjo, s pritiski zaustaviti, in da ne pride do poslabšanja razmer, bo treba bistveno bolj se angažirati za vsako mirovno pobudo, ki je na mizi. In Slovenija mirovne pobude podpira. Vi veste stališče, da smo tudi aktivno pristopili nedolgo nazaj na mirovnem vrhu v New Yorku k oživljanju mirovne pobude dveh držav, to je bilo tudi včerajšnje sporočilo zasedanja Evropske unije, da takoj, ko nastopi tak trenutek, ko se umirijo razmere, da je treba bistveno bolj angažirano pristopiti k mirovnim pobudam in pa tudi k rešitvi dveh držav, ki bi temeljila na mejah iz leta 1967. Zato tudi moja reakcija včeraj, ta trenutek je naša prednostna naloga, da zaščitimo civiliste, izpustimo talce, da se umirijo razmere, da ne pride do dodatnih izbruhov nasilja, napadov, in pa da vse strani spoštujejo mednarodno in pa humanitarno pravo.

Včeraj sem pozvala tudi, da bi se sestale na skupnem zasedanju z zunanjimi ministri Evropske unije tudi države skupaj z Arabsko ligo zato, da bi skušali čim več tu umirjati razmere in izmenjevati informacije. Z zagotovostjo lahko rečem, da delamo vse, kar je v naši moči, tudi za pomoč našim slovenskim državljanom v Izraelu. Mi smo v zadnjih dneh uspeli kar nekaj naših slovenskih državljanov uspešno evakuirati, tudi res, z veliko hvaležnostjo naši ekipi, ki je v Tel Avivu. Pomoč črnogorske vlade, ki je napotila komercialno letalo v nočnih urah včeraj v Tel Aviv, pripeljali smo 17 državljanov domov. Vsaj včeraj, po zadnjih informacijah smo imeli, da je k nam pristopilo več kot 40 slovenskih državljanov. En del se jih vrača s komercialnimi leti, čeprav so ti omejeni, za vse pa se trudimo s pomočjo drugih držav Evropske unije najti čimprejšnjo vrnitev v domovino. Odprte imamo vse kanale komunikacije, ekipe delujejo tudi tam, tako da našim državljanom pomagamo, da se vrnejo čim prej mogoče.

Hvala lepa predsednik za zdaj.

Hvala lepa tudi vam.

Spoštovane kolegice in kolegice, sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev, članic in članov Odbora za zunanjo politiko. Zdaj nekako sem se odločil tokrat, da se prvi prijavim k razpravi, seveda vabim tudi vse ostale, tako da v tem trenutku razpravljam kot razpravljavec.

Dogodki so pravzaprav, ki smo jim priča od sobote, so pravzaprav odprli še eno strašno in zelo žalostno zgodbo. Kot da jih še ni dovolj. Teroristična akcija, ki jo je izvedel Hamas, je strašna, neopravičljiva in seveda tudi izjemno tragična. Vredna vsake obsodbe. Vendar tudi v takih trenutkih ne smemo izgubiti razuma in nekako dopustiti, da razum prevladajo čustva. Vse prevečkrat so ravno čustva tista, ki nekako, če prevladujejo razumu pripeljejo do eskalacije in seveda tudi do širitve konflikta in tudi tokrat se lahko zgodi huda eskalacija, zato tudi sam pozivam k umiritvi, k racionalnem razmišljanju in seveda poleg vseh sodb in vseh stališč, ki smo jih že slišali danes od predlagatelja in seveda tudi od ministrice, da je potrebno bobu reči bob. Pa vendarle pustimo kolikor se da čustva zadaj. Razumem vsako nedolžno žrtev in svojce teh nedolžnih žrtev, ki so utrpeli strašne izgube, niti si ne znamo predstavljati, kaj vse so doživljali. In kot sem rekel, tukaj ni opravičila. Zato seveda pozdravljam iniciativo Poslanske skupine Nove Slovenije, ki je predlagala širitev točke dnevnega reda. Pozdravljam tudi vso aktivnost, ki je temu namenjena in seveda tudi vse razprave, ki se bodo v nadaljevanju te seje tudi dogajale. In ravno zaradi tega je tudi poslanska, tudi Poslanska skupina Svobode, Poslanska skupina Socialni demokrati in Poslanska skupina Levica nekako dopolnile, če smem to reči ali pa predlagale sklepe, ki opisujejo trenutno situacijo in ne samo opisujejo, temveč tudi apelirajo na to, da se situacije umirijo. Ti sklepi, ste jih dobili tudi vsi na mizo, so nekako predlogi sklepov odborov, ki se glasijo takole: pod 1. točko je sklep, ki je pravzaprav skoraj identičen sklepu, ki ga je pripravila Poslanska skupina Nova Slovenija s razširitvijo, in sicer: Odbor za zunanjo politiko obsoja teroristični napad, ki ga je oborožena teroristična organizacija Hamas sprožila proti državi Izrael oktobra 2023, in poziva k takojšnji prekinitvi vseh oblik nasilja ter umiritvi razmer. 2. točka govori o tem, Odbor za zunanjo politiko poziva vse vpletene strani k upoštevanju mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic prednostno usmerjena v vzpostavitev humanitarnih koridorjev, zaščito civilistov in izpustitev talcev. In pa tretja: Odbor za zunanjo politiko poziva k takojšnji obnovitvi mirovnih pogovorov, ki bi pripeljale do rešitve dveh držav. Mislim, da tudi ti sklepi so korektni in predlagam potem, da se tudi v nadaljevanju, kolegice in kolegi, opredelite do njih in nekako povzamemo in zaokrožimo to situacijo, ki se žal dogaja na trenutnem ozemlju Izraela. Tako, toliko za enkrat. Torej vabim k razpravi tudi ostale. Vidim, da se je prvi naslednji prijavil k razpravi magister Branko Grims, izvolite, imate besedo.

Ja, hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav!

Najprej izraz sožalja in podpore državi Izrael in pa vsem ostalim 20 državam, iz katerih so po uradnih podatkih žrtve bodisi mrtve bodisi ugrabljeni v tem okrutnem terorističnem napadu. Zdaj ta napad odpira veliko varnostnih vprašanj zunanjepolitičnih ki so mnogo globlja od teh kot jih je zdaj tudi predstavila ministrica. Kajti proces na Bližnjem vzhodu ni bil nikoli verjetno tako blizu ugodnega izida, dobrega izida, bil je na dobri poti kot je bil v teh dneh. Bilo je že tik pred uresničitvijo popolne normalizacije odnosov med državo Izrael in nekaterimi vodilnimi arabskimi silami na čelu s Savdsko Arabijo. Zdaj bo po vsej verjetnosti ta proces vsaj okrnjen, če ne prekinjen ali pa odložen za bog vedi koliko časa, kar je zelo slabo. Se pravi, napad ki je bil izvršen, ni samo napad proti človečnosti, ni samo napad proti miru, ampak je napad proti celotnemu mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu.

Drugo, kar je problem, je da ta napad preusmerja pozornost od ostalih žarišč in marsikomu, jaz bi celo rekel, da je kar skoraj vsem velikim silam to ta hip ustreza, zaradi notranjepolitičnih razlogov, zaradi bližajočih se volitev, zaradi uspehov ali neuspehov v Ukrajini, kar je še dodaten problem. Tisto, kar je osnovno sporočilo te zgodbe je, da miru na bližnjem vzhodu očitno ne bo dokler ne bodo odstranjene sile, ki se napajajo, ki svojo politično moč napajajo iz nasilja. V prvi vrsti je to v danem primeru teroristična organizacija Hamas, ki je praktično lutka iranskega režima. Podobno je Hezbolah v Libanonu. Tukaj lahko zdajle nekateri pravite, je potrebno vse storiti, da bo mir. Miru ne bo, ker je očitno prekinjen, ker je bil nasilno prekinjen, odlično zastavljen mirovni proces prav s tem ciljem, da ne pride do miru, zaradi tega, ker se pač nekatere politične sile, nekateri ljudje finančno, itn., tam napajajo iz tega, da konflikt ohranjajo. Oni na tem temeljijo svojo moč, jo krepijo, na tem utemeljujejo svojo oblast, pa tudi totalitarne metode svojega vladanja, kajti Hamas v svojem obvladuje teritorije na katerih je s popolnoma totalitarnim režimom in seveda njegov izgovor je, da je to potrebno zaradi obrambe, dejansko pa seveda na tem temelji njegova oblast. Če bi šlo za vzpostavitev miru, potem bi se podprlo ta proces, ki je bil, kot rečeno, tik pred uresničitvijo, zdaj pa je verjetno prekinjen za vprašanje koliko časa, kar pomeni, da je seveda potreben odgovor, ki bo odstranil teroristično grožnjo. Tak odgovor je pa vojaška sila in temu se ne da izogniti in kdor misli, da se zdajle s pozivanjem k miru lahko naredi karkoli, to pomeni, da tiktakajočo bombo samo prestaviš za nekaj časa, ko bo spet eksplodirala v neki podobni zgodbi in tako v nedogled. Se pravi, najprej je treba vzpostaviti razmere v katerih je mir sploh mogoč.

Drugo, kar je pa problem za Evropo in tudi za nas kot del Evrope, je pa vprašanje sploh zmožnosti obrambe Evrope v takih situacijah. To vprašanje se je zelo jasno pokazalo že pri ukrajinskem spopadu, ko je Rusija izvedla agresijo na Ukrajino, in sedaj se ponovno odpira. Ne samo zaradi samega konflikta na Bližnjem vzhodu, ne samo zaradi tega, pač odvratnega terorističnega napada, ki je mnogo hujši, kot ste ga opisovali nekateri, to je šlo za mučenje ljudi, za načrtno ubijanje, med 260 pobitimi udeleženci koncerta za mir so bili v glavnem podporniki, mirovniki in podporniki Palestincev, zato še enkrat opozarjam, to je bil napad na mir, na proces vzpostavitve trajnega miru in sožitja na Bližnjem vzhodu. In to vprašanje se je zelo jasno kristaliziralo ob protestih v podporo Hamasu in v podporo temu okrutnemu terorizmu, ki so se odvijali praktično po vseh večjih evropskih mestih. To pomeni, da ima Evropa zelo velik varnostni problem, kajti to lahko mirno ocenite kot speče celice terorizma, ki se bo zdaj zagotovo razplamtel, kajti tisti, ki so ta okruten napad izvedli, točno vedo, da v direktnem spopadu z vojaško silo nimajo nobene možnosti, ampak čisto nobene, in bodo odšli, oni bodo uporabili spet Palestince kot živi ščit in potem bodo pobegnili v kolikor že niso že v tem trenutku. In glede na to, da sosednje islamske države ne sprejemajo teh beguncev, ker točno vedo, da s tem uvažajo terorizem, lahko vsi uganete kam se bodo usmerili - proti Evropi. In katera je trenutno najbolj široka pot proti Evropi? Preko balkanske poti. In kdo je na vrhu balkanske poti? Slovenija. Se pravi, je ta problem še kako varnostno pereč tudi za Slovenijo. In če kdaj, bi zdaj morala Slovenija uveljaviti dosledno nadzor na meji in seveda Slovenija in celotna Evropa pregledati kdo v resnici je na njenem ozemlju, s kakšnimi nameni, ali je upravičeno in poskrbeti za remigracijo, za pošiljanje vseh tistih, ki imajo slabe namene, ki zlorabljajo pravno ureditev Evropske unije, nazaj od koder so prišli, kajti sicer bo ta varnostna grožnja vzplamtela, ker lahko mi verjamete, da po vojaškem porazu Hamasa bodo tisti, ki so že tu ali pa tisti, ki bodo od tam prišli, hoteli obračunavati na evropskih tleh za nazaj s tistimi, ki jih bodo v tem hipu porazili, kar so itak sami izzvali, načrtno, naklepno kar jim je cilj, da imajo vojno, kar jim je cilj, da bi bil mir. Kar pomeni, da je obdobje, ki prihaja, tudi varnostno za Evropo lahko zelo, zelo vprašljivo in se bojim, da ne bo treba posebej dolgo čakati, da se bo videlo, da to ni samo teorija, ampak se bojim, da bodo stvari zelo hitro vzplamtele tudi v praksi. Zaradi tega je seveda v tem trenutku sprejemati neke, ne vem kako bi temu rekel, ko se poskuša na vsak način prikazovati neko uravnoteženo sliko pa uravnotežene sklepe, nesmisel. Najprej je, kot rečeno, potrebno izraziti polno podporo tistemu, ki je bil napaden in seveda iskreno sožalje in podporo prav vsem državam, ki so v tem napadu, v tem terorističnem napadu trpele žrtve. Potem je treba podpreti, da se odstrani grožnja miru, da se odstrani varnostno grožnjo in hkrati poskrbeti v Evropi, na zunanjih mejah Evrope in v Sloveniji za to, da ta varnostna grožnja ne pljuskne tudi k nam, ker se bojim, da je že na poti, kolikor ni že tu. In zaradi tega je to vprašanje veliko širše, kot se zdi na prvi pogled, in bo trajalo kar nekaj časa, kajti ko se stvari enkrat tako daleč pripelje, kot so se zdaj, bo trajalo zelo dolgo časa, preden se bo obnovil tak proces, kot smo mu bili priča do sobote in ki je bil načrtno, naklepno zaustavljen. To, kar se je zgodilo seveda koristi tistim, ki so izvedli agresijo na Ukrajino ali ki imajo drugačne načrte da preusmerja pozornost pa še marsikomu, sem rekel da praktično vsem velikim silam v tem trenutku po drugi strani je pa izredno v škodo Evropi, ker odpira še eno žarišče tokrat v Sredozemlju, sorazmerno blizu Evrope in Evropo izpostavlja spet naslednjemu valu ki se boji in bo še hujši kot so bili pretekli ne mislim po velikosti, ampak po sestavi. Kajti spomnite se, da že takrat ko je prihajalo do prvega velikega vala so prav iz Libanona prihajala opozorila da med temi ki prihajajo je tudi mnogo ljudi ki so povezani s teroristi, takrat je bil to predvsem ISIS, danes se bo videlo da je tukaj verjetno v ospredju Hamas pa še nekateri drugi. In zaradi tega je potrebno izredno natančno poskrbeti za nadzor na vseh zunanjih mejah Evrope, poskrbeti je treba za nadzor znotraj meja Evrope in predvsem mora biti tukaj en sam cilj, ob tem, da se omogoči da se vzpostavi nek trajen mir z zlomom tistih, ki jim je nasilje prva izbira, ki se zatekajo k terorizmu, je potrebno poskrbeti tudi tisto, da se uresniči temeljni cilj, ki bi moral biti prvo vodilo vseh na funkcijah v Sloveniji in v Evropski uniji to pa je da Evropejci živimo varno in pri tem vprašanju, ki se je zdaj odprlo je samo eno vprašanje v ospredju to je vprašanje varnosti vseh, ki v Evropi živimo vprašanje varnosti, razvoja Evrope, vprašanje varnosti vseh, ki v Evropo prihajajo.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Kolega Horvat, izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik, spoštovana gospa ministrica s sodelavci, drage kolegice in kolegi!

Najprej iskrena hvala vsem, ki ste podprli naš predlog za širitev dnevnega reda in s tem prepoznali, da je vsebina, ki smo jo predlagali, izjemno, izjemno pomembna za slovensko zunanjo politiko in seveda izjemno aktualna.

Točka dnevnega reda, da ponovim, se imenuje, ki smo jo predlagali in jo pravkar izvajamo, Teroristični napad Hamasa na Izrael. Kar pomeni, da z glasovanjem za točko, za to točko dnevnega reda smo pravzaprav že nekako soglasni, da gre za teroristični napad, da gre za napad Hamasa, in da gre za napad na državo Izrael. Prav je, da Državni zbor oz. njegov odbor za zunanjo politiko opravi temeljito razpravo. Nenazadnje je prav Državni zbor v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah, 2. člen, tisti, ki usmerja slovensko zunanjo politiko. Ne bom zdaj šel v zgodovino, poznamo jo, kaj vse se je dogajalo na tem nesrečnem ozemlju, ampak v soboto so se gotovo pri vseh nas vklopile emocije, čustva, sočustvovanje z nedolžnimi žrtvami, z žrtvami terorističnega, brutalnega terorističnega napada. Drugo je seveda naše politično delovanje. Vedno sem zagovarjal, da ko gre za zunanjepolitična vprašanja, mora biti slovenska zunanja politika enotna. Nas v Novi Sloveniji skrbi, da prav na vladni strani, torej v koaliciji, imamo koalicijskega partnerja, stranko Levica, ki vedno znova pravzaprav poskrbi za to, da slovenska politika ne govori unisono z enim glasom glede najpomembnejših zunanjepolitičnih vprašanj. Gospa ministrica, jaz se strinjam z vami, da ste včeraj označili na eni od televizijskih oddaj pismo vodje Poslanske skupine Levice, da gre za, če sem prav razumel, da gre za nerazumevanje. Je pa ta odbor seveda tudi priložnost, da se zelo jasno, gospa ministrica, opredelite do pisma, ki vam ga je poslal 10. oktobra vodja Poslanske skupine Levica in predvsem do predlogov, ki jih naslavlja na vas, oz. na Vlado. Prvič, da Vlada preuči vse možnosti za vzpostavitev sistema nadzora in prepovedi izraelskega blaga, ki prihaja iz okupiranih palestinskih ozemelj.

Drugič, da vlada aktivno pristopi h kampanji za obsodbo Izraela, kot ene največjih kršiteljic mednarodnega prava in kolonialno silo znotraj Evropske unije, vključno z uvedbo sankcij proti državi Izrael.

In tretjič, da Vlada prične s postopki za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države. No, to 3. točko smo pravzaprav, to lekcijo smo že z velikimi mukami obravnavali in jo tudi gladko zavrnili v času Cerarjeve vlade, pa ne bom zdaj šel, kot rečeno nazaj, ključen je naš pogled v prihodnost in ključna so naša enotna sporočila slovenske politike glede tega terorističnega napada Hamasa na Izrael.

Hvaležen sem koaliciji, pa je zanimivo, da je tu pa koalicija enotna, enotna, vse tri stranke so se podpisale, čeprav vidim pod predlog sklepov odbora, kjer je kot prvi sklep naveden pravzaprav sklep Nove Slovenije in v tem kontekstu lahko samo povem, da bova s kolegom Vrtovcem tudi te tri sklepe podprla. Nima smisla, da našega umikamo, ker je na nek način integriran v ta trojček sklepov. Bi pa res pričakoval, da tukaj zdaj ima največjo odgovornost vladna koalicija, tri vladne stranke, da se sporočila, ki jih dajemo svetovni javnosti, se nekako poenotijo, čeprav je škoda državi že narejena. Škoda državi je že narejena in nas imajo za eno neko posebno državo. Eni nas imenujejo prav Palestinsko i v in tako naprej v podtonu kot da zdaj Slovenija seveda vladajoča politika - in to drži - podpira ta brutalni teroristični napad. Tako da moj apel, naš apel, apel Nove Slovenije je, da se koalicija poenoti, da se ne nadaljuje ob tej veliki tragediji pravzaprav, da se ne nadaljuje z nadaljnjim škodovanjem naše države. Mi nismo kar neka država, mi smo članica Evropske unije, mi smo članica Zveze Nato, od 1. oktobra naprej pridružena članica Varnostnega sveta, od 1. januarja naprej polnopravna ne stalna članica Varnostnega sveta OZN. Torej so oči svetovne javnosti posebej usmerjene v slovenska divergentna, do tega trenutka še, divergentna stališča glede terorističnega napada Hamasa na Izrael in zato v tem kontekstu pričakujem vaše stališče oziroma Vaše odgovore, gospa ministrica, na pismo vodje Poslanske skupine Levice in do predlogov Vlade. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Bi pa morda opozoril na to, da po Poslovniku gre za pisno poslansko pobudo ima Vlada oziroma ministrstvo čas 30 dni, da se opredeli do te pobude. Tako da ne vem, če smo ravno korektni, če v tem trenutku in takoj zahtevamo odgovor ministrice. Tako da toliko moj komentar v zvezi s tem. Izvolite, postopkovno.

Samo želim morda v obliki replike opozoriti na to. Jaz sem pravzaprav izrazil priznanje včerajšnji izjavi ministrice, kar pomeni, da ona že ima stališče do tega pisma. Zato moj apel, če bomo še 30 dni mrcvarili to vprašanje, če se ne bomo danes na tem odboru v Državnem zboru, ki usmerja slovensko zunanjo politiko v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah, če se tukaj ne bomo poenotili, potem se bo škoda Sloveniji samo še nadaljevala. Hvala lepa.