Spoštovani kolegi, spoštovane kolegice, spoštovani vabljeni, prisotni, začenjam 22. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in vse prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani Odbora za gospodarstvo. To so: Miha Kordiš. Kot nadomestni na seji s pooblastili pa sodelujejo: Teodor Uranič nadomešča poslanko Matejo Čalušić, gospa Tamara Vonta nadomešča Dejana Süča, gospod Bojan Podkrajšek nadomešča gospo Suzano Lep Šimenko.

In sedaj dajem besedo predsednici Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor mag. Nataši Avšič Bogovič, ki bo v nadaljevanju tudi vodila skupno sejo odbora. Izvolite, Nataša.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani eminentni zbor, od ministra, državnih sekretarjev, predstavnikov energetskih podjetij, lokalne skupnosti in gospodarstva ter tudi predstavniki strank, vsem skupaj lep pozdrav!

Sam prihajam iz Posavja in vsaj v zadnjih 4, 5 mesecih so določene, malo dvoumne izjave samega predsednika Vlade naredile nek očiten šum pri tem od kaj spadajo obnovljivi viri in kakšna je prihodnost jedrske energije, oz. kakšne so želje in pa realne možnosti glede izgradnje drugega bloka oziroma tako imenovanega JEK-2, zato z zanimanjem, tako v Posavju, kot pa tudi v Poslanski skupini SDS spremljamo različne izjave na tem področju, kakšne so različne vsebinske, prostorske, okolijske in pa druge časovnice pri tem projektu in zato smo se tudi v Poslanski skupini SDS odločili, da na eni nujni seji izvemo kaj so posamezne zadeve v teoriji, predvsem pa kaj se v praksi dogaja. Tako da jaz ne bi govoril o tem, kaj jedrska energija pomeni v slovenskem energetskem prostoru, tako po posameznih parametrih tudi ne, kaj pomeni jedrska energija v svetovnem pogledu, predvsem glede odvisnosti električne energije ali pa posameznih zanesljivih in pa nizkoogljičnih virov energije. Mi se želimo s problematiko glede jedrske energije v Sloveniji spopasti, zaradi več vidikov. Eno je, da slej ko prej bomo verjetno morali zapreti termoelektrarno Šoštanj. Do leta 2043 bo deloval prvi blok NEK, v tem času se bo potrebno tudi odločiti iz različnih perspektiv kaj s tem blokom, ali poskušati podaljšati njegovo obratovalno dobo. Nenazadnje pa je tudi želja, ne samo Slovenije, ampak velikega dela Evrope, na žalost pa ne velikega dela sveta, da se približamo razogljičenju naše družbe.

Zdaj, v poslanski skupini SDS oziroma v stranki SDS smo v prejšnjem mandatu kljub različnim, ne dobrim zadevam predvsem epidemija covid-19, skušali pospešiti posamezne, predvsem te, dokumentacijske postopke za čimprejšnjo izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. Tako je Ministrstvo za infrastrukturo izdalo energetsko dovoljenje za JEK-2. Potem je tudi pred koncem prejšnje vlade Ministrstvo za infrastrukturo na okolijsko ministrstvo vložilo še pobudo za umeščanje v prostor. Prišle so volitve, Vlada se je spremenila, spremenila, vemo da nekaj časa traja, da vsaka nova vlada pogleda, kaj se je dogajalo v preteklosti in tudi kaj sama želi narediti v prihodnosti. Na žalost je po našem mnenju vsaj za eno leto in pol ali pa morda še za kaj več ta projekt zastal, ker je Ministrstvo za okolje in prostor pobudo za umeščanje v prostor vrnilo na Ministrstvo za infrastrukturo, to pa nazaj in GEN energiji. Skratka, prvi zamik. Potem smo poslušali to, kako je... Tako da nas zanima predvsem kaj se dogaja na tem področju? Jaz upam da v nadaljevanju glede na to da so zdaj jaz mislim da vsi subjekti na političnem in pa na gospodarskem področju vsaj za naslednji dve leti nekako zacementirani, da ne bo prihajalo do pingponga med različnimi predstavniki ministrstev ali pa drugih subjektov, ali pa še koga drugega, da bodo stvari stekle, tako da nas zanima kaj se tu dogaja. Na drugi strani pa, sicer pozdravljamo to, da se je ustanovila delovna skupina za JEK 2, tudi pozdravljamo vse tiste deležnike, ki tukaj sodelujemo, po našem mnenju pa manjkajo vsaj nekateri ključni deležniki, ki bodo slej ko prej, ko bo JEK 2 po našem upanju zgrajen, tudi aktivno sodelovali. Tukaj predvsem pogrešamo, da v tej delovni skupini ni predstavnikov gospodarstva, ker verjetno, če ima gospodarstvo željo po neki zanesljivi in obnovljivi energiji, da bo tudi samo želelo sodelovati, nenazadnje pa tudi po verjetni izgradnji JEK 2 od tega projekta nekaj nazaj dobiti. Nenazadnje pa moram povedati, kolikor časa delujem sam v posavski politiki, ali lokalno regijsko ali pa državno, jaz mislim, da smo Posavci nek zgled, da ne glede na politične ali pa tudi občinske meje, smo znali pri takih projektih složno sodelovati, kar se kaže že pri izgradnji hidroelektrarn na Spodnji Savi in zato v Poslanski skupini SDS smo prepričani, da je prav, da je tudi kakšen predstavnik s strani posavske politike, predvsem s strani lokalne samouprave in pa s strani posavskega gospodarstva zraven v tej delovni skupini, da morda malo iz lokalnega področja pove in seznani morda kakšnega uradnika na kakšni seji, kaj vse je, bom rekel, iz Krškega ali pa iz posavskega področja potrebno opozoriti, da pri tem projektu na koncu tisti ljudje, ki bodo najbolj blizu tega projekta živeli, da ne bi bili pozabljeni.

Zdaj, zakaj smo se tudi odločili za to sejo. Pred sabo imamo dva projekta, ki sta tudi del gradiva. Eden je Osnutek Predloga posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije. Sicer nas v Poslanski skupini SDS žalosti, da je bil prvotni NEPN sprejet tik ob zaključku Šarčeve vlade, pod tekoče zadeve se je to uvrstilo na sejo Vlade in se je sprejelo, čeprav je celotna strokovna javnost imela ogromno pomislekov glede tega projekta. Ko pa smo tudi pogledali ta osnutek predloga posodobitve iz meseca junija letošnjega leta smo videli, da je nekako mlačen, vsaj na področju glede odločitve glede JEK 2 oziroma same perspektive, kaj želimo z jedrsko energijo v Sloveniji. Sicer so neki nastavki, neki grafi, ampak če samo pogledamo, na primer konkretne zadeve glede JEK 2, že to malo zaseje dvom, ker na strani 22, tukaj piše, da do leta 2027 sprejeti odločitev glede JEK 2, v današnjih dnevih, tednih pa poslušamo, da se ta časovnica že nekako približuje bolj letu 2029 in pa letu 2030. Nenazadnje pa imamo tudi pred sabo Zakon o energetski politiki, ki je dokaj obsežen dokument v samih členih, ki pa izpušča sam pojem jedrska energija, tako da želimo tudi odgovore predvsem s strani predstavnikov resornih ministrstev. Kdaj in na kakšen način se bosta ta dva, torej zakon in pa nacionalni energetski podnebni načrt sprejela? Ali bosta do same končne izvedbe oziroma sprejema ali na vladi ali pa tudi v Državnem zboru dali večji poudarek na jedrski energiji? Ker, ko gledamo na primer osnutek predloga posodobitve NEPN, imamo na strani 170, oceno učinkov načrtovanih politik in ukrepov, kjer pa piše, poglavje bo posodobljeno v zadnji fazi posodobitve dokumenta. Zdaj, mi upamo, da bo do tega dokumenta oziroma do teh ocen učinkov čim prej prišlo. Pa še enkrat, da ne bo potem kdo rekel, ja kje ste bili pa prej, pa da niste opozarjali, da je jedrska energija del rešitve za slovensko energetiko in pa za gospodarstvo, nenazadnje tudi za potrošnike, ne pa del problema.

V tem času smo se tudi seznanili z določenimi rešitvami v posameznih državah znotraj Evropske unije, ki nekako gredo v dvotirni sistem, na eni strani tako imenovani francoski vlak, na drugi strani bolj zavirajoč nemški vlak. Mi upamo, da bomo pospešili ta francoski vlak, ki govori o jedrski energiji kot o tem, da je jedrska energija prihodnost in pa rešitev za brezogljično družbo. In tudi tukaj smo z zanimanjem spremljali časovnice, ki si jih posamezne države zadajo na tem področju. Nenazadnje v Krškem smo imeli lep primer treh držav, ko so približno povedali, koliko časa potrebujejo za dokumentacijo in kakšni so postopki in nenazadnje tudi potem, koliko časa približno naj bi trajala sama izgradnja jedrskih objektov v teh državah. Tako da, upamo, da se bo trenutna Vlada zgledovala po tistih državah, ki sledijo hitrim rešitvam na področju uvajanja jedrske energije v svoj prostor. Skratka, mi mislimo, da ni jedrski, jedrska energija neka, bom rekel, slaba tema v Sloveniji, ampak upamo, da bomo do izgradnje tega projekta čim več ljudi prepričali, da je JEK 2 nujno potreben. Zavedamo se tudi, da to ni projekt ene Vlade, enega ministrstva ali nenazadnjega enega ali dveh državnih podjetij s strani podjetja. Zavedamo se sicer, da bo verjetno ravno posavski del najbolj spremljal, kaj se bo na tem dogajalo, zato smo veseli, da na področju energetike ljudje iz posavskega energetskega bazena so tisti ljudje, ki so verjetno dobri sogovornik tudi pri kakšnih drugih ljudeh oz. predstavnikih Vlade, ki ne prihajajo iz Posavja. Predvsem pa mislimo v Poslanski skupini SDS, da Slovenija nujno potrebuje močan in stabilen vir energije.

Skratka, v Poslanski skupini SDS smo v podporo projektu JEK 2 pripravili tudi sedem zelo konkretnih sklepov, za katere upamo, da bodo sprejeti, v veri, da želimo pospešiti in pomagati tudi preko tega zbora, torej Državnega zbora, da se s tem projektom hitro nadaljuje. Je pa dejstvo, da smo ravno v zadnjih dveh, treh dneh dobili nekaj vprašanj, kako mi v Poslanski skupini SDS komentiramo časovnico, ki je bila nekje objavljena, kjer piše, da bo do leta 2039 konec gradnje, kjer pa nikjer ni omenjena na primer resolucija o jedrski energiji, referendum in pa poseben zakon, ki na žalost v duhu slovenske birokracije lahko še za, podaljšajo postopke pri tej želji, da čim prej pridemo do jedrske energije.

Skratka, da zaključim v tem uvodnem delu, jaz upam, da danes ne bomo govorili o različnih projekcijah, kako močno jedrsko energijo, s kakšnimi bloki, s kakšnimi reaktorji potrebujemo, ampak da si vsi skupaj zadamo cilj, da če so problemi, da jih tako Vlada kot Državni zbor, predvsem pa energetika in pa gospodarstvo čim prej skupaj uspešno rešujemo. Toliko za uvod. Najlepša hvala.

Najlepša hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Dovolite mi, da se v uvodu prvo odzovem na osnovno vprašanje predlagatelja te seje, vprašanje, ki se glasi: ali ima jedrska energija prihodnost v Republiki Sloveniji za izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško? Odgovor na to vprašanje je nedvoumen in jasen. Jedrska energija je že danes in bo ostala še kar nekaj desetletij sestavni del slovenske energetske mešanice in to podpira vsa zakonodaja oz. ves zakonodajni okvir in tudi vsi sprejeti strateški dokumenti in to bom v nadaljevanju tudi predstavila. Danes se ne pogovarjamo več o tem da ali ne jedrske energije, danes se pogovarjamo o tem, kako bomo projekt izvedli. In glede tega nobena Vlada do zdaj ni naredila toliko kot je ta. Načrtovanje projekta oz. slabe prakse pri načrtovanju tega projekta iz preteklosti se že zamenjujejo z boljšimi praksami in to je tudi cilj Vlade pri tem projektu. Jasno, utemeljeno, strokovno podkovano, ustrezno, zakonsko uokvirjeno, argumentirano in mednarodno primerljivo načrtovanje energetskih projektov je temelj zdravega energetskega sistema in edina ustrezna podlaga za skladen gospodarski razvoj.

Kar se predlaganih sklepov tiče, pristojno ministrstvo predlaga odboru, da se jih zavrne in v nadaljevanju pojasnjujem razloge zakaj. Sama se bom opredelila predvsem do sklepov, ki se tičejo pristojnosti Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. V nadaljevanju pa bo verjetno državni sekretar iz kabineta predsednika Vlade predstavil odziv glede predlaganih sklepov od številka 5 do 7.

Prvi predlagani sklep predlagatelja poziva Vlado, da zagotovi, da bo prvi cilj energetske politike na področju oskrbe z električno energijo zanesljiva, varna in neprekinjena oskrba odjemalcev z električno energijo po dostopnih cenah. To je že urejeno v veljavni zakonodaji. Prav te dikcije, prav te določbe urejajo 3., 5. in 20. člen trenutno veljavnega energetskega zakona. Prav tako to dikcijo ureja tudi 3. člen Zakona o oskrbi z energijo. Pa naj preberem: 3. člen energetskega zakona govori, da je potrebno zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Trenutno veljavni 5. člen govori, da so cilji na področju oskrbe in rabe energije med drugim tudi prehod na nizkoogljično družbo z uporabo nizkoogljičnih energetskih tehnologij. 20. Člen veljavnega zakona govori, da energetska politika se izvaja s spodbujanjem rabe obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije. Vse to nedvomno postavlja jasen zakonski okvir tudi za jedrsko energijo.

2. člen poziva vlado oziroma predlagatelj predlaga, da vlada uredi ustrezno zakonodajno in finančno izenačenje pogojev za jedrsko energijo in obnovljive vire energije. Tehnologije med seboj, razen po končno končnem produktu, to je električna energija, niso v ničemer primerljive, zato tudi ukrepi ne morejo biti zakonsko in finančno izenačeni, lahko so zgolj ciljno usmerjeni. OVE so izredno razpršeni, tako lastniško kot lokacijsko. Slovenija po izkoriščanju daleč zaostaja za primerljivimi zahodnimi in razvitimi državami, kar pa seveda ni mogoče trditi za jedrsko energijo v slovenskem elektroenergetskem sistemu, ki ima bistveno večjo vlogo, kot jo imajo nove tehnologije na področju obnovljivih virov energije. Jedrska energija je po drugi strani centralizirana in energijsko visoko koncentrirana proizvodnja električne energije s predvidoma prevladujočim državnim investicijskim deležem in upravljanjem. Istočasno velja opozoriti, da velja za jedrsko in za obnovljive vire energije specifično urejanje v pravnem okviru Evropske unije, ki ga pa Slovenija mora spoštovati in implementirati tudi nacionalni zakonodaji. Zakonodajno in finančno izenačenje bi bilo neskladno s pravom EU. Hkrati bi finančno izenačenje pogojev trenutno tudi terjalo priglasitev sheme državnih pomoči, ki pa v tem trenutku za projekt JEK2 preuranjena, preuranjen korak, saj še sploh niso znani parametri, pod katerimi bi takšno shemo bilo mogoče prijaviti Evropski komisiji.

V nadaljevanju predlagatelj predlaga, da Vlada pripravi dva scenarija razvoja, ki se med seboj enakovredno primerjata, to je scenarij sto procentni OVE in brez jedrske ter scenarij z jedrsko in malo manj OVE. Naj poslance seznanim, da je to že zajeto v pripravi, torej prenovitvi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Bilo je sestavni del javnega naročila, ki je bilo izvedeno za ta načrt. Da se tak scenarij naroči, izhaja iz javnih pozivov ob pripravi prejšnjega NEPN in temu se enostavno ni bilo mogoče izogniti, zato ocenjujem, da lahko ta odbor šteje, da je ta sklep praktično že v izvajanju in je za to nepotreben.

Nadalje v nadaljevanju predlagatelj predlaga spremembe Nacionalnega energetskega podnebnega načrta in Zakona o energetski politiki, da se jedrska energija opredeli kot ključna za postopen prehod v brezogljično družbo. Ta razprava je v Državnem zboru sicer že tekla prejšnji teden, 5. 10. Naj spomnim, da so bila podana s strani pristojnega ministrstva obsežna pojasnila. Jedrska je že vključena med načela, naloge in energetsko infrastrukturo. Se je pa ministrstvo prejšnji teden zavezalo, javno, da bo termin "nizkoogljični" zamenjalo z "jedrsko" in "vodikom". Ministrstvo bo tudi na pobudo poslancev spremenilo ime zakona, saj je seveda jasno, da energetsko politiko ne določa le en zakon, pač pa množica zakonov in tudi seveda drugih strateških dokumentov. Naj spomnim tudi, da je jedrska obravnavana že v treh obstoječih zakonih. / nerazumljivo/ obravnava jedrsko z vidika jedrske varnosti, meddržavna pogodba oziroma Zakon o ratifikaciji meddržavne pogodbe ureja jedrsko z vidika delovanja in upravljanja obstoječe jedrske elektrarne, Zakon o oskrbi z električno energijo pa jedrsko obravnava z vidika trga z električno energijo. JEK 2 kot projekt pa bo podobno kot vsi ostali veliki infrastrukturni projekti v Republiki Sloveniji obravnavan v ločenem zakonu, kar je bilo že tudi večkrat javno povedano in predstavljeno s strani različnih predstavnikov Vlade. Naj spomnim, da je jedrska tudi ustrezno zajeta v vseh veljavnih strateških dokumentih Republike Slovenije. NEPEN jasno določa, torej veljavni NEPEN iz leta 2020 jasno določa, da bomo odločitev, glede izgradnje nove jedrske elektrarne sprejeli najkasneje leta 2027 na podlagi vseh ustreznih ekonomskih in drugih strokovnih analiz, ki se bodo do takrat pripravile. Prav tako dolgoročna podnebna strategija veljavna določa, da Slovenija načrtuje dolgoročno rabo jedrske energije. To pomeni, da smo vsi zavezani k temu, da to izvajamo in da se v ta namen izvedejo tudi upravni postopki in priprava dokumentacije za investicijsko odločanje. Prav tako jedrsko nedvoumno obravnava prostorska strategija in tudi nov osnutek NEPEN, ki gre pa še dlje, ta dva dokumenta gresta še dlje. Ne govorita samo o eni novi jedrski elektrarni, govorita o možnosti, da se na območju Republike Slovenije izkoriščanje jedrske energije vzpostavi tudi preko tako imenovanih / nerazumljivo/ oziroma govorita o jedrskih napravah.

Tukaj bi se zaustavila, spoštovana predsednica in prepustila nadaljnji razpravi in vsem potrebnim odgovorom, ki jih bomo dali. Hvala.

Hvala lepa. Spoštovani predsednici, obe dve, spoštovane poslanke, poslanci, vsi prisotni, en lep dober dan. Jaz bom relativno zelo kratek, zato ker želim jasna stališča povedati in ne rabim razpravljati, ker bo za to v nadaljevanju stroka razpravljala.

Prvo kar mislim in je pomembno, projekt JEK 2 je naše ministrstvo podprl v okviru NEPNA do 2030 in v sodelovanju z gospodarstvom smo tu na nek način usklajeni. Zakaj? Verjetno je ta angažiranost okoli JEK zelo pomembna, ta moment in razprava zelo, zelo pomembna. Vsako razpravo jaz podpiram, ker se zavedam, da bolj kot bomo razpravljali, bolj kot bomo jasni, lažje bomo ljudem na referendumu povedali, da to potrebujemo, ker vsi vemo, da brez referenduma ne bo šlo.

Druga stvar, ki bi rad rekel, če je bila ta razprava še leto pa pol nazaj res v oblakih, je zdaj zelo pomembna. Zakaj? Naredila se nam je ukrajinska kriza, naredila se nam je energetska kriza in smo jasno videli in gospodarstvo in prebivalstvo, kaj je, ko dražje plačujemo električno energijo in mi moramo na nek način biti kar se da samozadostni, ne bomo nikdar 100 %, ampak kar se da. In ta miks, ki ga imamo zdaj, hidro, jedrska in obnovljivi viri nam omogočajo, gospe in gospodje relativno mirnost. Evropa je v teh zadnjih časih tudi saj ste spremljali kaj jedrska energija je, kak ima status ali je zelena energija ali je ne vem, kakšna. V glavnem, dokler je Evropa imela poceni ruski plin, je lahko zamahnila z roko, zdaj pa se vidi, da temu več ne bo tako. Jaz se zavedam vseh podnebnih težav, ki jih imamo in akceptiram vsako drugo razpravo, ampak na koncu bodo odločili ljudje. Za to, še enkrat ponavljam, pa še nekaj bi rad povedal. Mi Slovenci imamo veliko srečo, da imamo jedrsko elektrarno v Krškem. Zakaj? V vsej zgodovini ni bilo enega problema, v vsej zgodovini mislim da je vodenje naše jedrske elektrarne na najvišjem možnem nivoju in vsak dan, ko spremljate, govorim zelo laično, kadar se jedrska elektrarna ustavi, vidite kakšni so, bom rekel, na nek način, vsi ukrepi, da v bistvu skoraj ne more priti do neke nesreče. In tako, da jaz bi resnično rad poudaril, da ljudje v jedrski, z vodstvom, enim, drugim naprej, delajo res strokovno in hvala bogu, hvala bogu, zdaj bom pa zelo..., kot kot politik, da se ni nikdar v jedrsko elektrarno preveč politika vmešavala in zato imamo, bom rekel, danes tako strokovno vodeno ekipo.

Zdaj podpiramo, kot sem rekel, JEK, podpiramo absolutno razpravo, gre za v bistvu strateški pomen. Želimo si, ko bomo imeli nove bloke, itn., ceno dostopno za gospodarstvo, da bomo imeli zelo nizko ogljično električno energijo. Seveda smo se pa v tej zgodovini, zdaj bom jaz rekel, pa me lahko tudi napadete, naučili, pri investiciji TEŠ, kaj ne smemo delati. Ampak jaz sem bil takrat poslanec, danes sem pa minister, in jaz tudi vem kateri strokovnjaki so takrat govorili kaj so pač govorili. Tako da, vsaka šola je za nekaj dobra, je pa res, da ena preveč stane. Tako da, mi absolutno na ministrstvu to podpiramo. Podpiramo tudi ideje, ki so jih dali gospod Knez, gospod Akrapovič, pa mislim, da še nekateri drugi, o mogočem razpršenem lastništvu, ampak to je samo ena od ide. Tako da, jaz bi tukaj, predsednika, zaključil, ker nima smisla, da nadaljujem. Se pa strinjam, da mora biti vse, bom rekel, v okvirih zakonodaje. Mislim, da je ta Vlada dokazala, ko je gospoda Levičarja dala za državnega sekretarja, da misli resno, in gospod Levičarje tudi Posavec, tako da tudi s tega vidika pozdravljam. Poleg tega pa, da je Posavec, je pa še velik strokovnjak. Mislim, da je zelo dobro, da je odločitev padla, da bo treba s posebnim zakonom to narediti. Tam bo pomembna razprava tudi o umeščanju, itn. In drugo, komunikacija, komunikacija, komunikacija, razprava, razprava, razprava zato, da bomo prišli do te, za moje pojme, izredno pomembne investicije. Hvala lepa.

Hvala lepa. Še preden nadaljujemo, imam pooblastilo in sicer, poslanca mag. Franca Propsa nadomešča poslanec Tine Novak.

Nadaljujemo pa s predstavnikom Ministrstva za naravne vire in prostor, besedo dajem državnemu sekretarju Jožetu Novaku, če želi še on kaj dopolniti, če ne, lahko nadaljujemo z ostalimi. V redu.

Potem dajem besedo ostalim vabljenim oziroma kdo izmed zainteresirane javnosti bi želel besedo? Pa bom najprej še prebrala oziroma vas spomnila, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso, vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnave točke dnevnega reda v uvodnem delu pove ter obrazloži svoje mnenje in stališče o zadevi, ki je predmet obravnave. Ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev, prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. Posledično vas zato pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča res strnete v tem uvodnem delu.

Sem pa bila opozorjena, ja, da nismo dali besede državnemu sekretarju, za kar se res opravičujem. K besedi vabim državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade, gospoda Danijela Levičarja. Izvolite.

Hvala lepa, predsednica za besedo. En lep pozdrav v mojem imenu.

Moje ime je Danijel Levičar. Na tem odboru se še nisem predstavil, tako da mogoče samo par besed, kar je tudi minister, ker je tudi minister že izpostavil, izpostavil moje imenovanje in pa funkcijo. Namreč z 68. sejo, redno sejo je Vlada ustanovila delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK 2 in z mojim imenovanjem na nek način seveda tudi prepoznala to, kar, kar smo mogoče in iz Posavja ali pa tudi v jedrski stroki izpostavljali že dlje časa, da za pospešitev projekta in pa za to, da projekt postane res, res izvedljiv, potrebujemo eno, ta projekt potrebuje eno koordinacijo na najvišji ravni, se pravi iz samega Kabineta predsednika Vlade, zato, da spravimo deležnike na iste, na isto frekvenco, da se bodo deležniki znali ujeti oz. skozi neko koordinacijo, da se bo projekt začel izvajati s tisto dinamiko in pa pospeškom, ki je, ki je za tak projekt tudi potrebna.

Projekt JEK 2 absolutno je strateški projekt Republike Slovenije, je najpomembnejši infrastrukturni elektroenergetski projekt, ki ga imamo v novejši zgodovini Republike Slovenije. Moje prioritete seveda so koordinacija deležnikov s ciljem pospešitve tega projekta. V ta namen je Vlada tudi, kot rečeno, ustanovila delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK 2. Ta koordinacija je bila pred dvema tednoma tudi ustanovljena, vsi deležniki zbrani na kup, predsednik Vlade je dal podporo s svojo lastno prisotnostjo na tej, na tej seji, tako da je delo te koordinacijske skupine steklo. Naslednji teden imamo že 2. sejo in seveda naše, naše, ključen, ključen pogled bo na tiste aktivnosti, ki so na kritični poti, to so aktivnosti, ki se z zamikom enega meseca, ne, na tej aktivnosti, ki je trenutno trenutno v izvajanju, porine cel projekt naprej za en mesec. Naša ključna naloga seveda bo za to, da te kritične, kritične aktivnosti oz. aktivnosti na kritični poti primerno adresiramo in skrbimo za to, da se bodo izvajale skladno s časovnico, ki jo, ki jo ima, ki jo ima investitor. O tej časovnici verjamem, da bo investitor sam lahko kaj več, kaj več povedal. Druga naloga seveda je priprava primernega regulatornega okvirja, to seveda podrazumeva, da tudi, da se pripravi poseben zakon, zakon, s katerim se bo adresiralo umeščanje v prostor, financiranje takšnega projekta in pa vse tiste, vse tiste dejavnosti in pa tudi, in pa tudi procesi, za katere ocenjujemo, da so tveganja na njih tako visoka, ne, da jih projekt, ki je tako unikaten kot je, kot je projekt JEK 2, ki se izvaja recimo enkrat na 40 oz. 50 let, zakonodaja pa ni pripravljena, ne, za tako posebne projekte, da se, da se takšna zakonodaja pripravi in seveda potem tudi pošlje v sprejem v Državni zbor.

Adresiral bi tri zadnje točke, ki so bile, ki so bile pripravljene. In sicer poziv Vladi, da pospeši sprejemanje odločitev o projektu JEK 2 do konca leta 2024. In pa potem tudi šesti in sedmi v katerem se poziva vlado, da v delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK 2 vključi predstavnike lokalne skupnosti, predstavnike posavskega gospodarstva in pa tudi Gospodarske zbornice Slovenije oz. vsaj enega člana iz Kluba slovenskih podjetnikov. Teh sklepov ne moremo podpreti, pa bo v nadaljevanju tudi nekaj obrazložitve. Pri razumevanju odločitev, ki se bodo sprejemale na projektu JEK 2, teh odločitev je množica, ne. Odločitve se bodo sprejemale na politični ravni in pa tudi na projektnem, projektnem nivoju. Ključna odločitev, tista, ki, pri kateri se bo zelo verjetno, zelo verjetno se bo morala roka tresti, ko se bo podpisovalo, so seveda ključne pogodbe, ki bodo podpisane ob končni investicijski odločitvi, ne. Končna investicijska odločitev je projektna odločitev, je predvidena nekje do konca leta 2028 in to bo tudi fokus koordinacije JEK 2. Koordinacija ima, bolj kot političen prizvok bo imela, bo imela operativne, operativne naloge, se pravi, tako kot sem rekel, spajati skupaj vse deležnike na vladni strani in pa, in pa projektne deležnike. S sprejemom te končne investicijske odločitve bo investitor in država, ki stoji za projektom, sprejmeta določene obveznosti, obveznosti tako, tako finančne kot tudi druge narave. Vsa projektna tveganja do končne investicijske odločitve, vključno z vloženimi sredstvi, so v domeni investitorja in se v nobenem primeru ne bodo prenašali na državljane. Zato je ta izvedba referenduma, ki bo seveda politične narave, je pravilno, da se ta referendum izvede pred sprejemom končne investicijske odločitve. Se pravi, primerno okno za izvedbo te odločitve za to, da ne bomo govorili oziroma da se ne bo izpostavljalo, da bi bilo kdo bil pred, izpostavljen pred neka dejstva je prav, da se ta investicijska odločitev sprejme do 2028 in s tem tudi referendum, da je v tem, v tem oknu izvedena. Koalicijska pogodba predvideva spoštovanje odločitev ljudi na referendumu v tem mandatu, kar je znotraj predvidenega časovnega okvirja, kot rečeno, pred končno investicijsko odločitev. Vlada se je tudi zavezala še k identifikaciji potrebne dokumentacije za informirano odločanje na referendumu. Zdaj pa kot primer, da samo pojasnim, kje so tisti primerni koraki ali pa mejniki, kjer se bi referendum že lahko tudi pojavil na dnevnem redu, prva taka priložnost zagotovo bo sprejem posebnega zakona o umeščanju JEK-2 in pa ali pa JEK 2 v prostor.

Nadalje glede same sestave vladne delovne skupine. Gre za koordinacijo aktivnosti vladnih resorjev in pa ozkega kroga deležnikov, ki so v tej fazi projekta neposredno vpeti v procese pripravljalnih aktivnosti projekta JEK-2. Naloge skupine so vezane na aktivnosti in procese, ki so v domeni posameznega deležnika, od katerega se tudi pričakuje sama izvedba. Za operativno sposobnost takega koordinacijskega medresorskega telesa je zato pomembno, da so udeleženci omejeni na krog izvajalcev aktivnosti in imajo tudi mandat, da sprejemajo odločitve. V primeru, da se izkaže seveda potreba po vključitvi ali lokalne skupnosti ali pa koga drugega ima ta koordinacijska skupina vedno to diskrecijsko pravico, da te deležnike tudi povabi. Lokalna skupnost, z županom sva bila na zvezi, smo jih tudi obvestili o tem, da ta koordinacija bo ustanovljena in da v primeru, da se bo lokalna skupnost potrebovalo tudi na ali pa njihovo mnenje oziroma v kakšnem postopku, da se jih bo pozvalo, potem tudi v na samo sejo takšnega koordinacijskega odbora. Za uspešno izvedbo projekta bo sicer potreben širši dialog s številnimi deležniki. Poleg lokalnih skupnosti gre tudi za vprašanje vključevanja predstavnikov gospodarstva, nevladnih organizacij in strokovnih organizacij. Ko bo projekt dovolj zrel za obravnavo konkretnih vprašanj v tako široki zasedbi deležnikov slovenske družbe, bo temu primerno vzpostavljen tudi ustrezen posvetovalni mehanizem. Mogoče tukaj samo izpostavil, da z zakonom, en tipičen primer recimo infrastrukturni projekt je Zakon o drugem tiru. Ta zakon seveda, potem predvideva tudi nek super nadzor in pa tudi kako se, kako se takšna, takšni mehanizmi, posvetovalni mehanizmi tudi vzpostavljajo. Če povzamem, za širši dialog o JEK-2 z vsemi zainteresiranimi deležniki bo potrebno vzpostaviti posebno posvetovalno telo, ki bo temu tudi namenjeno. Hvala lepa za enkrat.

Pozdravljeni. (Moje ime je Jasmin Feratović, jaz zastopam na tej seji Piratsko stranko Slovenije.) Najprej hvala vsem za organizacijo te seje. Mislim, da je zelo pomembna za splošno javnost, da nekako dobimo informacije od pač vseh relevantnih deležnikov kar se tiče pač projekta JEK 2.

Torej nekako mi spremljamo jedrsko industrijo pač po celem svetu Kaj se dogaja že vrsto let. Nek konsenz podnebne podnebnih strokovnjakov je, da se ne bo dalo doseči pač podnebnih ciljev brez jedrske energije in zato je ta stvar nekako zares pomembna. Kar nas skrbi pri trenutnem dogajanju so razlike v časovnicah med posameznimi državami, ki so se v zadnjem času odločile za gradnjo dodatnih kapacitet jedrskih elektrarn. Torej, v Sloveniji se govori o nekih letnicah vse tja do leta 2050. Zadnje letnice, o katerih se nekako razpravlja so med 2035 in 2039. Ampak je pa zanimivo, da recimo Poljska, država brez ene jedrske elektrarne, načrtuje vklop prvega jedrskega reaktorja leta 2033. Podobno nekako ambiciozni so tudi Nizozemci, ki bi radi reaktor vklopili nekje med leti 2034 in 2035. In nas predvsem skrbijo ta odstopanja, zakaj recimo Poljska, če nekatere zakonodaja ne pozna jedrske energije na podoben način kot jo pozna slovenska, zato ker pač mi že imamo jedrsko elektrarno. Zakaj so Poljaki v zelo kratkem času bili zmožni spisati vse podlage, ki so pač potrebne in nameravajo prvo lopato zasaditi že leta 2026. Zakaj Slovenija pač do te mere zaostaja za neko tako državo? Res je nekako pomembno kakšne signale se pošilja, na splošno celotni javnosti, predvsem pa strokovnjakom. Jaz res obžalujem, da so se vsi jedrski strokovnjaki, ki so bili vabljeni na to sejo, opravičili, ker bi bilo res fajn tudi slišati njihovo mnenje. Mislim, ali je predstavnik Društva jedrskih strokovnjakov tu, ali pa gospod Leon Cizelj? Mislim, da jih ni. Recimo, pri gradnji jedrske elektrarne mora sodelovati nekje 5 tisoč delavcev, za remont je potrebnih 2 tisoč delavcev, za operiranje je pač potrebnih nekaj sto delavcev. Ta kader je potrebno najprej izobraziti in to zna tudi trajati nekaj časa. In pomembno je, da država oziroma vse javne institucije dajejo neke pozitivne signale. Torej, nekako mi teh signalov pozitivnih ne vidimo in tudi ne razumemo zakaj se z referendumom odlaša za kar nekaj let? Torej nekega objektivnega razloga tukaj ne vidimo. Predvsem pa je zaskrbljujoče, da so letnice za referendum, ki se jih omenja, nekatere tudi zunaj mandata te vlade? Tako na kratko z moje strani. Hvala lepa.

Tomaž Nemec iz Uprave za jedrsko varnost. Če drugih jedrskih strokovnjakov tukaj ni danes, jaz sem eden od njih in sem to že od leta 1994 in delam na Upravi za jedrsko varnost že 22 let.

Lepo pozdravljena predsednica, hvala za besedo. Spoštovani poslanci, ministri!

Morda minutko časa, da vam vzamem kot predstavnik neposredne lokalne skupnosti, o kateri se toliko govori zadnje čase in se bo govorilo tudi v prihodnje čedalje več.

Lahko potrdim besede državnega sekretarja glede, bi rekel, stalnega kontakta z njim in tudi obrazložitve zakaj predstavnikov lokalne skupnosti oziroma mestne četrti ni v tem odboru oziroma v tej komisiji. Jaz verjamem, da kljub temu pač ne bodo nastala nesoglasja na tem področju. Kajti, že včeraj na okrogli mizi, ko je bila ena izmed govornic oziroma sogovornic debat, je bilo zastavljeno vprašanje oziroma pobuda o aktivnostih lokalne skupnosti in aktivni vlogi oziroma celo proaktivni vlogi je bilo to izpostavljeno, ta gospa rekla pač, in to lahko naredimo samo, če smo dobro obveščeni. V Krškem imamo primer, ko je lokalna skupnost izrazila določena, bom rekel, določenim pravnim osebam nedobrodošlico. Tega si ne želimo, ker mislim da imamo na sam odgovor točke dnevnega reda vsi in sem vesel da je tudi politika tukaj enotna pozitivno mnenje in tudi v Krškem sem v bistvu predstavnik 26 tisoč občanov in občank, ki tam prebivamo, je to mnenje zaenkrat zelo, zelo pozitivno. Tako da to sodelovanje, pač verjamem, da bo, mora biti, zdaj, ali bo to v tem sklepu ali ne, to je pač stvar odločitve vas, ki o tem odločate. Vsekakor pa verjamem, da bomo sodelovali dobro. V končni fazi sem tudi naslednji teden, mislim, povabljen na eno predstavitev v Ljubljano kot predstavnik lokalne skupnosti, tako da... Moram še to dodati, morda, da tudi sami smo na lokalnem nivoju, na občini ustanovili komisijo za spremljanje umeščanja JEK2 v naše okolje. Tako da tudi ta komisija brez informacij je v bistvu brezpredmetena. Mislim, da je prav, da je obveščenost obojestranska in da tudi želimo aktivno oziroma morda celo proaktivno delovati, tako da se zahvaljujem. Hvala.

Hvala predsednica za besedo. Franjo Debelak, predsednik Sveta regije Posavje in hkrati tudi župan Občine Bistrica ob Sotli.

Mislim da zdaj iz lokalnega okolja ste že dobili signale, da seveda se strinjamo, čeprav z vsemi omejitvami, ki jih nuklearka prinaša in z vsemi nevarnostmi, ki jih imamo pri tem, se strinjamo s tem, da je to edina varianta, da gremo pač v ta zeleni prehod. Bi si pa želel kot osebno, kot župan in kot predsednik Sveta regije precej boljšega spoštovanja varnostnih standardov. Jaz sem tukaj že izpostavil na Ministrstvu za okolje in prostor že nekaj let nazaj in smo pravzaprav preslišani. Zelo, zelo velikokrat, tudi tukaj vidim, lokalna skupnost bo vključena takrat, ko se bo nekdo odločil, da to potrebuje. Mi moramo, lokalna skupnost mora biti zelo aktivno v vseh fazah vključena, ker konec koncev, mi smo tisti, ki živimo v tem okolju. Mi živimo s to jedrsko elektrarno, mi živimo z vsemi potencialnimi nevarnostmi, čeprav se strinjam tukaj pa z ministrom Hanom, da vodenje jedrske elektrarne je vrhunsko, odlično, kljub vsem tem težavam, ki se pojavljajo, delajo z torej v javnosti, da se vemo, vemo za kaj se gre, čeprav brez seveda nekih strahov od zadaj pred jedrsko energijo zanesljivo ni. Tako da jaz si bom želel torej boljšega poslušanja lokalne skupnosti, tudi tistih marginalnih, majhnih nepomembnih za mogoče odločevalce. Tako da hvala lepa za vabilo danes. Hvala lepa, da smo lahko predstavili svoje mnenje in seveda bomo poskušali še kljub temu biti vnaprej glasni. Hvala.