Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 23. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodeluje gospod Franc Props, ki nadomešča gospoda Tineta Novaka, prav lep pozdrav!

S sklicem seje - in še eno pooblastilo imam, gospa Nataša, mag. Nataša Avšič Bogovič nadomešča Matejo Čalušić - s sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora: 1. točka - Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024, pod 2. točko - Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2025. Dodatno ste dne 6. 10. 23 prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda s 3. točko dnevnega reda na podlagi 154.d. Člena Poslovnika Državnega zbora, to se pravi 3. točka - Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv glede nadaljnje širitve in nadgradnje uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb. Prav tako ste dne 9. 10. 2023 prejeli obvestilo o predlogu za širitev dnevnega reda z naslednjima točkama: 4. točka - Pobuda Vzajemne Ljubljana za oceno ustavnosti Zakona o kontroli cen in 5. točka - Pobuda družbe Generalis zavarovalnica za začetek postopka za oceno ustavnosti druge točke prvega odstavka 8. člena Zakona o kontroli cen.

In sedaj prehajamo na odločanje o predlogu za razširitev dnevnega reda s 4. in 5. točko. Želi kdo, predstavnik Vlade, mogoče kakšno dopolnitev? (Ne.) Ne.

Prehajamo na glasovanje in glasujemo o širitvi 4. in 5. točke.

Glasujemo. Za je glasovalo 15 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda s 4. in 5. točko sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem in navedenimi širitvami.

Imam eno pooblastilo, dr. Tatjana Greif nadomešča poslanca Miha Kordiša.

In sedaj prehajam na obravnavo 1. in 2. točke oziroma predlagam, da obravnavamo skupaj 1. in 2. točko, saj sta Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2025 vsebinsko povezana. Ali mogoče kdo takšnemu predlogu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

In sedaj prehajamo torej na obravnavo 1. IN 2. TOČKE - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025.

K obravnavi te točke so vabljeni Vlada, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli: Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2025, ki sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. V skladu s Poslovnikom Odbor za gospodarstvo obravnava oba dokumenta kot zainteresirano delovno telo, z vidika svojih pristojnosti, torej le del obeh predlogov, ki se nanaša na področje dela Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter del, ki se nanaša na področje dela Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Amandmaji se lahko vlagajo le k posebnemu delu obeh dokumentov.

Sedaj pa predajam uvodno. Odbor lahko vloži amandmaje samo k tistim podprogramom pri določenih neposrednih uporabnikih iz državnega proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer se lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju tretji odstavek 157. člena in petega odstavka 166. člena Poslovnika.

Uvodno besedo sedaj predajam Ministrstvu za finance, gospe… / oglašanje iz ozadja/ Katji Lisec. Se opravičujem- Izvolite beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem. Sem, kot rečeno, Katja Lisec Ministrstva za finance in bom uvodoma podala nekaj osnovnih informacij v zvezi s proračunom, ki jih imate pred sabo, podrobneje pa vam bo proračun Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport predstavil pristojni državni sekretar. Priprava obeh predlogov proračunov je potekala v negotovih makroekonomskih razmerah, ki izhajajo iz globalne situacije, zaznamovane s povišano inflacijo, predvsem pa v luči avgustovskih poplav. Za obnovo po poplavah in pomoč prebivalstvu ter gospodarstvu bo glede na oceno škode potrebnih več milijard evrov. Tako bodo v prihodnjih dveh letih v ospredju ukrepi za pomoč in obnovo prizadetih območij, podprti tudi z evropskimi viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter iz evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021 do 2027. Med te ukrepe sodijo obnova cestne in vodne infrastrukture, ukrepi povezani z okoljem, odpadki, plazovi, gozdovi in kmetijstvom, pomemben del pa predstavljajo tudi ukrepi za povračilo škode v gospodarstvu in pomoč prebivalstvu. V predlogu sprememb proračuna za leto 2024 se načrtuje 14 milijard evrov prihodkov, kar je za 1 % in pol več kot je bilo načrtovano s sprejetim proračunom za leto 2024. Odhodki so načrtovani v višini 16,2 milijardi evrov., od tega je dobra milijarda evrov namenjena za odpravo posledic poplav. Pri tem naj opozorim, da je 780 milijonov evrov načrtovanih v obliki rezerve pri Ministrstvu za finance, 350 milijonov evrov pa že pri posameznih ministrstvih. Načrtovani odhodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 višji za 4,7 %. S predlogom sprememb proračuna za leto 2, 24 načrtujemo proračunski primanjkljaj v višini 2,2 milijardi evrov, kar predstavlja 3,3 % bruto domačega proizvoda. V predlogu proračuna za leto 2025, se načrtuje 14,6 milijarde evrov prihodkov. Načrtovani prihodki so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2024 višji za 4 %. Odhodki so načrtovani v višini 15,8 milijarde evrov. Poleg sredstev za naravne nesreče se zvišujejo tudi sredstva za varovanje okolja ter zdravstveno varstvo. Za leto 2025 je tako načrtovan proračunski primanjkljaj v višini 1,3 milijarde evrov oziroma 1,8 % bruto domačega proizvoda.

Toliko za uvod. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo predstavniku Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Dejanu Židanu. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Lep pozdrav tudi ostalim prisotnim v imenu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Ko opazujete proračun Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, predlagam, da upoštevamo, da ministrstvo nekoliko drugače strukturirano, kakor je bilo v prejšnjih letih, ko je bilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. To v praksi pomeni, da ni več postavk, ki so vezane na regionalni razvoj oziroma direktorat na regionalni razvoj, prav tako je kar en pomemben del postavk, ki so vezane na tehnologijo sedaj na drugem ministrstvu, hkrati pa na našem min…, poleg tega tudi kakšna postavka, ki je bila v preteklosti pri nas, je sedaj pri Ministrstvu za digitalno preobrazbo, hkrati pa je na našem ministrstvu ne nekaj česar pred tem ni bilo, to je šport, torej Direktorat za šport, s tem, da kljub vsemu majhen del proračuna tudi tam je ohranjen za aplikacije v šport na ravni osnovnih šol, vrtcev in univerze ter ob športnih dejavnostih.

Naš proračun se je tako sestavljal, da ko smo dobili limite integralnih sredstev, ki so bili 176 milijonov evrov za naslednje leto in 178 za leto 2025, smo seveda tudi mi kakor vsi ostali bili postavljeni pred razumno zahtevo, da zaradi težkih razmer, ki so posledica naravnih nesreč, privarčujemo, in sicer 4 odstotke generalno oziroma tam, kjer so plače 2 odstotka oziroma ta znesek pač, da najdemo nekakšen način, da za toliko zmanjšamo proračun preko sprememb zakonodaje, če drugače ne gre. Ko smo iskali, kaj narediti, smo se, ob tem pa bi rad povedal, na način, da smo se pa pogovorili tako z vsemi tremi zvezami slovenskih občin, da smo se pogovorili tudi z zvezo zvez, kar se športa tiče, OKS in s Svetom za šport in dobili njihovo razumevanje. Smo se odločili, da tudi zaradi relativno majhne absorpcijske sposobnosti v tem trenutku podaljšamo obdobje investicij v športno infrastrukturo. Še enkrat, v nobenem primeru ga ne zmanjšujemo, v nobenem primeru ne mislimo, da bi projekt odložili, v vsakem primeru bomo še vedno vlagali za večkratnike. Ampak v tem trenutku pripravljamo zakon, ki nam bo omogočil podaljšanje, kar pa v resnici, ker gre pri nas povsod za sofinanciranje, je v resnici v interesu tudi tistih, kjer v športno infrastrukturo vlagamo, ker pač mora biti na drugi strani tudi denar za financiranje. To je bil prvi ukrep. Ta zakon bo prišel v relativno kratkem času tudi v Državni zbor.

Potem je Vlada sprejela dve pomembni odločitvi, vsaj kar se našega proračuna tiče. In to je, da zaradi posebnih razmer pri prestrukturiranju avtomobilske industrije, to je industrije, ki kljub vsemu ustvarja v Sloveniji skoraj 100 % bruto domačega proizvoda, se pa bistveno spreminja in zaradi posebnih želja po hitrejšem razvoju biotehnologije, da se nam da na razpolago denar, da podpremo tovrstne projekte. V letu 2024 smo, potem dobili na razpolago 36 milijonov dodatno in v letu 2025 18 milijonov. Še na eno stvar dovolite, spoštovane in spoštovani bi rad opozoril. Ko boste primerjali realiziran proračun za letošnje leto in proračuna za naslednje leto, bodo številke zelo različne. Zakaj? Ker poleg klasičnega proračuna, ki ga izvajamo znotraj Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je zelo pomembno, intervencije, ki jih izvajamo in to je tisti denar, ki ga dobimo, potem v resnici iz Ministrstva za finance, nam da na razpolago. V letošnjem letu je poleg klasičnega proračuna, boste videli, še dodaten znesek, 400 milijonov in za to tako velika številka, letos. To je za pomoč podjetjem, zaradi visokih cen energije sofinanciranje. Tudi v naslednjem letu boste videli dve postavki, ki nam kar zvišuje ta proračun in to je prvič postavka poračuni za energente. Zakon je tako napisan, da poračuni bodo izvedeni do 28. februarja naslednje leto in za ta namen imamo dodatno v našem proračunu 65 milijonov evrov. Poleg tega imamo tudi že na proračunu prvo količino denarja, ki bo potem potrebno za drugo fazo programa sanacije škode v gospodarstvu. Zakaj je to pomembno? Nam je uspelo, kakor smo se tudi z gospodarstvom dogovorili, relativno hitro izplačati prvo izplačilo, ki je bilo izplačano čisto v začetku oktobra. Kakor veste, je bilo tega izplačila slabih 32 milijonov za dobrih 700 gospodarskih družb. Drugi del izplačila, če je, prvi del izplačila, ki seveda je to izplačilo za škodo na strojih in opremi blago in izpadu, ko rečem prihodka, mislim izpadu dodane vrednosti. Če je bil prvi del izplačila na podlagi lastnih ocen, bo pa končna ocena in program sanacije bo pa narejen na podlagi drugih ocen, torej na podlagi, če gledamo blago in če gledamo blago in stroje in opremo seveda certificiranih cenilcev, če pa gledamo v bistvu izpad prihodka, kar pomeni izpad dodane vrednosti, pa tistih, ki so ustrezno registrirani za računovodstvo. Dinamika, torej, kdaj bo ta del programa narejen, je seveda v tem trenutku pogovor z gospodarstvom, v kakšnem času lahko dobijo te certifikate. Namreč kljub vsemu nekdo mora pri njih narediti oceno in ko bomo imeli to oceno in na gospodarstvo sporoči, recimo, da mi lahko naredimo to oceno do konca januarja, potem bomo zelo hitro prišli tudi s programom sanacije korak, dva. Tudi ta znesek, del tega zneska se že vidi v proračunu za naslednje leto, in sicer nekaj manj kot 65 milijonov. Pa dovolite mi, da tudi to povem ni pa to edini denar, ki bo preko države na razpolago kot intervencijski denar slovenskemu gospodarstvu. Imamo še nekaj ukrepov, ki pa se v tem trenutku ne vidijo v našem proračunu, ker v naš proračun prihajajo takrat, ko gremo v realizacijo. Prvo je Sklad za okrevanje in odpornost. Mi načrtujemo, da bo iz tega sklada, in na koncu se bodo te postavke videle tudi pri nas, v naslednjem letu izplačano gospodarstvu 629 milijonov in v letu 2025 76, to je 350 živih projektov, ki se v tem trenutku izvajajo. Kasneje vam lahko tudi področje povem, če vas bo zanimalo, vendar to tako in tako poznate, ker smo se o tem že pri vas pogovarjali.

Prav tako mi načrtujemo, da bomo v obdobju dveh let, to je 2024, 2025, dali gospodarstvu na voljo za povratna in tudi nepovratna sredstva. Bodo pa tudi na razpolago, na razpolago prvi blending programi, torej programi, ker se bo kombiniralo povratna in nepovratna v višini 240 milijonov evrov. Če povem bolj podrobno, od 240 milijonov bo predvidoma 86 milijonov povratnih, ostali denar bo pa predvidoma nepovraten. Ob vsem tem pa z dokapitalizacijo finančnim inštitucijam, nekatere dokapitalizacije potekajo tudi zaradi interventnih zakonov, ki ste jih poslanke in poslanci sprejeli, dajemo gospodarstvu na voljo nove likvidnostne linije za likvidna posojila in tega je že 100 milijonov sedaj aktiviranih, 100 milijonov se pripravlja. Poleg tega pa ne pozabiti, da zaradi dokapitalizacije SPS-a imamo tudi tam na razpolago finančnih produktov za približno 100 milijonov evrov letno. To je ta okvir.

Vem, da me boste vmes vprašali ali je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport zadovoljno s tem proračunom. Mi nismo tisto ministrstvo, ki bi mi se zavedamo, da smo kot država v tem trenutku v fazi, ko je potrebno sanirati tisto, kar je potrebno. Mi se zavedamo, da celotna država, tudi naše ministrstvo mora pri tem pomagati in naredili bomo vse, da proračun, če ga boste poslanke in poslanci sprejeli, da bomo učinkovito izrabili za potrebe slovenskega gospodarstva, turizma in športa. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj dajem besedo še predstavnici Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, gospe Andreji Katič. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, dragi kolegi. Tudi naše Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj s proračunom za leti 2024 in2025 deli usodo in izhodišča, ki so bila predstavljena s strani mojih predhodnikov, to pomeni, da je v rebalansu na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj namenjenih nekaj manj sredstev, kot je bilo v proračunu za leto 2023. Kot pomemben dejavnik, tako kot je izpostavil kolega Židan, je tudi tukaj potrebno izpostaviti, da je bilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ustanovljeno v letošnjem letu, da je pred tem delovala vladna služba in da je iz nekdanjega Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prenesen Direktorat za regionalni razvoj in zato čisto neposredna primerjava med proračunoma za nazaj ni mogoča. Če izpostavim naše delo, bi rada povedala tudi to, da na našem ministrstvu je bila naložena pomembna zahtevna naloga koordinacije in priprave vloge za pridobitev evropskih sredstev iz naslova evropskega solidarnostnega sklada, ki je zajemalo celovito ugotavljanje in popis škode ter posledic tako za prebivalstvo, gospodarstvo, infrastrukturo in vse ostalo.

Če izpostavim delo našega ministrstva, bi rekla takole, da Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, kot je že iz naslova razvidno, opravlja z dvema pomembnima področjema, to je evropsko kohezijsko politiko in regionalnim razvojem. Če gledamo izvajanje evropske kohezijske politike nam to predpisuje predlog, mislim izvedbeni načrt programa EKP. sredstva so predvidena na postavkah Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj skladno z izdanimi odločitvami o podpori. Ko bo do tega prišlo, pa bodo prerazporejena na postavke resorjev, kot je recimo kolega Židan pri MGTŠ že izpostavil. Tako v predlogu spremembe proračuna za 2024 znaša EU del 337 milijonov in v letu 2025, 588 milijonov. Direktorat za regionalni razvoj izvaja naloge za uresničevanje strateških ciljev na področju skladnega regionalnega razvoja Slovenije, ključna pravna podlaga za financiranje iz proračuna je Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. V okviru integralnega proračuna se tako sredstva namenjajo za sofinanciranje splošnih razvojnih nalog, ki jih izvajajo regionalne razvojne agencije v javnem interesu, to je recimo priprava regionalnih razvojnih programov, izvedbenih dogovorov za razvoj regij in druge naloge, ki so v javnem interesu.

Potem nadalje, izvajanje programov za spodbujanje razvoja območij narodnih skupnosti, madžarske in italijanske, ter območij kjer živi romska skupnost. Za izvajanje programov na obmejnih problemskih območjih, ki so opredeljena kot prednostna območja regionalne politike za sofinanciranje investicij, projektov občin, načrtovanje, spremljanje in vrednotenje regionalnega razvoja ter za ukrepe regionalne politike namenjene spodbujanju investicij in ustvarjanje ozira na ohranjanje delovnih mest, ter za regionalno sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Če pogledamo v proračun, v predlogu sprememb proračuna za leto 2024 so integralna sredstva Direktorata za regionalni razvoj načrtovana v višini 22,4 milijona evrov, kar je okoli 12 % manj kot so znašala v rebalansu proračuna za 2023 in v proračunu za leto 2025 v okviru 21,3 milijona oziroma 16 % manj kot je bilo načrtovano v letu 2023. Dovolite mi, da izpostavim samo nekatera bolj vsebinska področja. Nekatere aktivnosti smo začeli že letos, zato bom tudi to povedala, ker zapadejo obveznosti potem v prihodnjih dveh letih.

Na področju regionalnega razvoja bi izpostavila izvajanje nacionalnih programov regionalnega razvoja. Iz integralnih sredstev financiramo tako ukrepe na obmejnih problemskih območjih. V letu 2023 smo izvedli razpis za financiranje ekonomske poslovne infrastrukture in inkubatorjev in razdelili 11 milijonov evrov. V letu 2023 smo odprli tudi javni razpis za zaposlovanje diplomantov, s prvim odpiranjem v 2023 in z drugim odpiranjem v letu 2024. Razpis je vreden 1 milijon evrov. Prav tako iz integralnih sredstev financiramo ukrepe iz programov, namenjenih italijanski in madžarski narodni skupnosti v višini okoli milijon 600 tisoč. V 2023 smo izvedli dva razpisa za opremljanje romskih naselij in razdelili 1 milijon evrov in za projekte občin v letu 2023 in 2024 na območjih romskih naselij. Iz integrale namenjamo tudi sredstva za delovanje teles in institucij na regionalni ravni, kot sem prej uvodoma povedala, financiramo delovanje oziroma redne naloge regionalnih razvojnih agencij, financiramo tudi delovanje sekretariatov vzhodne in zahodne kohezijske regije, skupaj v vrednosti okoli pol milijona evrov. Za doseganje ciljev regionalnega razvoja koristimo tudi vire Evropske unije. Iz sklada za pravičen prehod smo v letu 2023 že objavili prvi razpis za financiranje ekonomske poslovne infrastrukture v zasavski regiji, sledila bosta, verjamem da do konca tega meseca, še razpisa za inkubatorje v zasavski regiji in za poslovne cone inkubatorje tudi v savinjsko šaleški regiji. Skupna vrednost celotnega razpisa bo okoli 50 milijonov evrov. To je tisti del sredstev, ki nam jih bo iz kohezijskega dela potem preneseno tudi na naše postavke.

Prav tako iz kohezijske politike 2014-2020, zaključujemo ukrepe na področju pametne Evrope in inštrumente CLLD, se pravi, tega razvoja, ki ga vodi skupnost od spodaj navzgor v višini cirka 40 milijonov evrov. Z inštrumentom CLLD nadaljujemo tudi v obdobju 2021-2027, kjer se ohranja približno enaka vrednost kot do sedaj, okoli 40 milijonov evrov. Dodatno v EKP 2021-2027 financiramo tudi projekte PONI, to so Podjetno nad izzive in projekte inkubatorjev preko dogovorov za razvoj regij. Pravkar potekajo zaključevanja teh prvih investicij, se pravi, Podjetno nad izzive med našim ministrstvom in regionalnimi razvojnimi agencijami in vse skupaj, gre za sredstva v višini okoli 40 milijonov evrov.

Prav tako izvajamo tudi ukrepe iz naslova sredstev načrta za okrevanje in odpornost, ki je pri Ministrstvu za finance. Preko razpisa našega direktorata bomo namenili 13,5 milijona evrov za ekonomsko poslovno infrastrukturo in inkubatorje, prav namenoma v obmejnih problemskih območjih. In izpostavila bi mogoče še aktivnosti ribniškega sklada, našega regionalnega sklada, ki je sedaj tudi v okviru Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Mislim, da ima že na spletni strani objavljene razpise za sofinanciranje tako projektov nepovratnih sredstev kot tudi ugodnih finančnih kreditov za sofinanciranje tako občin, podjetij, kot tudi po dogovoru z Ministrstvom za kmetijstvo. In delali bomo še nove ukrepe prav zato, da bi lahko tudi mi na takšen način blažili posledice pretekle naravne nesreče.

Toliko za uvod. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, sedaj odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Ker ni želje po razpravi ... Aja, gospod Rado Gladek? Izvolite, gospod Rado Gladek, beseda je vaša.

Ja, hvala lepa za besedo, no. Me preseneča, da ni, da ni želje po razpravi glede na to, da gre za pomemben del proračuna.

Pač od gospodarstva, vsaj nekateri tako mislimo, pač je odvisnost, odvisna blaginja oziroma razvoj naše države, zato pač moramo tej temi po moje posvetiti še posebno pozornost. Zdaj, velik, velik poudarek predstavitve državnega sekretarja je bil ravno na obnovi po poplavah. Vsi se strinjamo, da je pač potrebno čim prej pomagati podjetjem, ki so bila prizadeta, vsekakor pa ne smemo pozabiti oziroma zapostaviti podjetja, ki pa niso bila prizadeta in so po eni strani zdaj še toliko bolj pomembna, da ta svoj del poslovanja ne samo ohranijo oziroma celo dvignejo na višji nivo zato, da mogoče vsaj v neki nekem manjšem znesku nadoknadijo ta manko, ki nam, ki nam ga ustvarijo podjetja, ki so, ki so bila v poplavah oziroma v tej ujmi prizadeta. Zdaj, podjetja, vi ste sicer omenil, da se pripravlja zakon oziroma naj bi s tem zakonom se rešilo tudi kar se tiče poplačila škode, ampak ko se, ko se gibljemo med podjetniki, je njihovo glavno vprašanje, oni so zdaj dobili teh 10 %, a ne, pač vnaprej, vsi pa postavljajo vprašanje, kdaj bodo dobili jasni odgovor, kdaj in koliko lahko pričakujejo preostanka. Ker čisto plastično če povem, nekomu, ki je, ne vem, uničilo ali pa delno okvarilo nek stroj, on mora enostavno vedeti, bo dobil povrnjeno, prvič, kdaj bo dobil povrnjeno, koliko bo dobil povrnjeno, da se lahko tudi sam odloči ali gre v nek kredit pa stroj, stroj zamenjati, popraviti itn. Tako da to je, to je zelo, zelo pomembno vprašanje, ki ga dnevno, dnevno dobivamo od, od podjetnikov, nimamo pa odgovora na to.

Zdaj kar se tiče celotnega proračuna, a ne, vsi vemo, da je mogoče bil pripravljen z nekim napačnim podatkom. Vemo za to statistično napako oziroma popravek Statističnega urada, kar se tiče BDP, kar pomeni, nek, nekih 2 milijardi manka v teh izračunih, a ne, tako da to je vsekakor pomemben podatek, a ne. Po drugi strani pa sicer za Slovenijo ravno zdaj je IMF dal neke nove, nove napovedi, kjer niso, niso tako pesimistične oziroma so boljše kot za nekatere, bom rekel, nam najbolj pomembne gospodarske, gospodarske partnerice. Tukaj naj omenim Nemčijo, za katero napovedi niso prav dobre, vemo pa vsi, da smo, da smo odvisni od teh gospodarskih partneric. Lahko že beremo dan, dva nazaj, kako nekatera podjetja ravno zaradi izvoznih trgov odpuščajo. Tukaj je ta nemško podjetje, mislim da Odelo, pa cerkniška Eta itn., a ne, tako da kljub temu jaz mislim, da je neki, neki strah, mislim nek strah, neka nepredvidljiva situacija v prihajajočem letu. Zdaj vsi vemo, da z naslednjim letom naj se umika ta subvencija oziroma regulacija cen električne energije, kar zna precej vplivati na trg, je še zmeraj, bom rekel, ni povsem stabilen oziroma vsi, vsi govorijo o ceni elektrike ne bodo nikoli več take, kot so bile. Tako, da to je pomembno vprašanje. Po drugi strani pa inflacija kot taka je visoka. Finančni minister, zdaj, jaz grem mogoče malo široko ampak to so stvari, ki vplivajo na gospodarstvo. ravno danes smo dobili dopis gospodarskih združenj v katerem predlagajo, da umaknete, govorim kot Vlada, umaknete to namero po usklajevanju dohodninske lestvice in podobno, ker vse to pomembno vpliva na zaposlovanje, oz. na nagrajevanje delavcev, tako da to mogoče z gospodarskega vidika bi bil predlog, da o tem resno razmislite. In po drugi strani to je bil tudi eden od, mislim od razlogov oziroma ta prekinitev dialoga z gospodarstvom, prekinitev dialoga, ki se naj bi sicer zdaj uradno še ne povsem obnovila, ampak neke namere so, tukaj je tudi gospodarstvo ponovno nakazalo neko željo in voljo, ker se zaveda, da je to pomembno, tako da tudi z gospodarskega oziroma z vidika Ministrstva za gospodarstvo, jaz mislim, da morate maksimalne napore vložiti, da se ta, da se ta dialog obnovi.

Tako, da zdaj, jaz sem sicer mogoče, jaz sem par vprašanj postavil za ministra, ker sem pričakoval, da bo minister tukaj, no pa zdaj mogoče državni sekretar, ne vem, če bo lahko v njegovem imenu odgovarjal, ampak mogoče kakšnega bi pa vseeno izpostavil. Letalska povezljivost vemo, da je bila to, kar, bi rekel, v preteklem času je bilo kar veliko govora in tudi nekaj poskusov s temi razpisi za subvencioniranje letov, ampak po mojih informacijah ne, ne dovolj uspešnih recimo temu tako. Pa me zanima, pa me zanima kaj nameravate na tem področju narediti.

Potem ideja je bila o slovenski mednarodni gospodarski zbornici, zdaj v proračunu oziroma v tem predlogu nismo zaznali postavke, kjer bi se ta ideja kot finančno nekje poznala.

Potem je bila ena od obljub ministra boljše financiranje za mala in srednja podjetja. Zdaj vemo, da v trenutni situacijo visoke inflacije, visokih cen kreditov bi bila ta vzpodbuda zelo pomembna. Pa če na tej točki malo zaključim, ker verjamem, da se bo še kakšno vprašanje kolegov, kolegov našlo.

Bi pa mogoče še, kar se tiče kohezije in tovrstnih razpisov, zdaj nas je vse presenetila ena novica v hrvaških medijih, da Slovenija pa Hrvaška še edina nista oddali, razpisali nobenega razpisa za naslednje kohezijsko obdobje. Tudi to smo prebrali, no, zdaj bi prosil obrazložitev. S tega vidika so ti razpisi oziroma ta sredstva prav zagotovo pomembna oziroma je logično, da jih skušamo, bi rekel, čim več in čim prej počrpati. Že izkušnje iz preteklega obdobja na določenih področjih mogoče niso najbolj optimistične, tako da mogoče še to vprašanje: kakšno je dejansko stanje oziroma kakšni so načrti, ker ta naslov, ki sem ga zasledil v medijih, je blago rečeno alarmanten? Tako, da mogoče toliko za začetek, pa mogoče še kasneje še kakšno vprašanje. Hvala.

Hvala lepa gospod Rado za vaša vprašanja. Državni sekretar, mag. Dejan Židan bo kar odgovarjal, potem pa gospa Andreja Katič, potem pa nadaljujemo z razpravo. Izvolite.

Hvala gospa predsednica. Sedaj kar se tiče intervencije zaradi pomoči gospodarstvu podobno kot vi gospod poslanec tudi mi smo dnevno v stiku z gospodarstvom. Do tega trenutka moram povedati, da se nam je gospodarstvo dosti enotno zahvalilo, da smo držali tempo prve časovnice. S tem, da tisto, kar bi vam rad povedal, kar tako in tako poznate, da prva ocena 10 % izplačil, ker nam je šla Vlada na roko in tudi poslanci, ker ste sprejeli, da lahko da gospodarstvo oceno in dobi izplačilo brez tega, da priloži garancijo, kar bi zelo otežilo v resnici gospodarstvu proces, je ocena. Po naših izkušnjah za nazaj, tovrstne ocene v resnici, potem ko imamo uradne cenitve, predstavljajo ne 10, ampak 20 do 30, % tega se moramo zavedati. Kakšna bo končna ocena, bomo videli, ko bo lahko gospodarstvo pridobilo uradne ocene škode, kakor sem prej povedal, cenilcev v tem trenutku primanjkuje. Tako, da prvi, prva časovnica, jaz sem v tem trenutku omenil, da naša želja, se pa še moramo še enkrat z gospodarstvom na to temo dobiti, je, da bi lahko postavili kot končni rok konec januarja, ampak tu bomo šli nasproti gospodarstvu. Če bo gospodarstvo ugotovilo, da tako hitro, zaradi, ker je kljub vsemu dosti gospodarskih družb ne more dobiti vseh uradnih cenitev, bomo pa rekli, potem pa februarja ali marec, kajne. Mi bomo tu šli na roko gospodarstvu in potem nekje 2, 3 mesece, da bo končni program izpostavljen. Ampak še enkrat bi rad povedal, vse, ko tu počnemo, poteka v koordinaciji z gospodarstvom tudi časovnica, tako, da tukaj v nobenem primeru ne bomo gospodarstva pustili na cedilu.

Nam na ministrstvu je bilo zelo pomembno, da v dialogu z Vlado se je Vlada strinjala, da ob tem, da je seveda tako zelo pomembno, da pomagamo tistim, ki jim je težko, da pa normalne aktivnosti prav tako zaradi relativno težkih razmer v mednarodnem okolju peljemo naprej. Dovolite, da vas seznanim z eno številko, to je naša izbirnica(?), zato lažje povem. Ena od teh intervencij, recimo, ki so nam pomembne, je, koliko lahko država, Vlada, nameni za neposredno spodbujanje investicij in dovolite podatek, tega smo, to je realizacija v letu 2018 namenili 20,5 milijona evrov, 2019 17,7 milijona evrov, 2020 7,8, 2021 12,7, 1022 30,4 milijone, ocena za letos je, ampak to je še vedno ocena, 43 milijonov, in ob vsej težki situaciji, ki je v državi, nam je Vlada dovolila, da tudi naslednje leto peljemo močne intervencije, da imamo na tej postavki na razpolago 43 milijonov in nekaj.

Tisto, kar pa se seveda vsi sprašujemo, in to se dnevno, ne dnevno, tedensko se pogovarjamo tudi z vami v parlamentu, na Odboru za gospodarstvo in tudi na evropske zadeve, pa je, čakamo v resnici na odločitev Evropske unije ali bo gospodarskim, globalnim konkurentom, kot so Združene države Amerike in v bistvu tudi Kitajska, ali bo kontriralo in tekmovalo z njimi tudi z gospodarskimi intervencijami na ravni Evropske unije.

Poznano vam je, da v tem trenutku tu kot Unija šepamo. Če da v prvem koraku recimo za razvoj čipov Amerika 12 milijard evrov, če da v prvem koraku kot intervencijo na razpolago Kitajska, ko se šteje v bistvu javni denar in javni denar iz državnih firm, 40 milijonov - milijard -, se v Evropi še vedno pogovarjamo o 2,9 milijard evropskega denarja. Torej mi smo tisti, ki na ravni Evropske unije zagovarjamo intervencionizem, ker mi moramo uspeti kot Evropska unija, ker če ne bomo mi uspeli kot Evropska unija, bo slabo vplivalo na Slovenijo, ker nenazadnje mi tri od štirih izdelkov, ki jih v Sloveniji naredimo, izvozimo in seveda izvoz je pa v koncentričnih krogih, najlažje izvažamo v svojo bližino in najlažje izvažamo tja, kjer imamo prosto trgovino in imamo podobno administrativno ureditev.

V tem trenutku je proračun intervencionistično naravnan na gospodarskem ministrstvu, če bodo pa kakšne spremembe tudi na ravni Evropske unije, pa povsem verjamem, da se bo Slovenija temu tudi prilagodila. Poznano vam je, da je predsednik Vlade, bil pa je prisoten, tudi naš minister, se je srečal nedolgo nazaj s predstavniki slovenskega gospodarstva. Dialog, kakor me je informiral gospod minister, je bil zelo primeren, dober in so na nek način, jaz si zelo želim, da bi se to realiziralo, dogovorili način vrnitve gospodarstva na Ekonomskosocialni svet, tudi z nekimi zavezami Vlade. Mi to nujno potrebujemo, ker samo politike, ki so usklajene med vsemi partnerji, so trajne, vse ostalo je v bistvu začasno, pa se lahko hitro spremeni.

O letalski povezljivosti dodatnih informacij vam ne morem dati, ker poznano vam je, da pristojno ministrstvo ni Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, pomagamo pa pristojnemu za infrastrukturo, tako, da je gospa ministrica primerna. Zdaj prvi korak pri organiziranosti Slovencev gospodarski širitvi prostora smo naredili. Pred slabim letom smo podpisali neki sporazum o slovenski gospodarski koordinaciji, zamejski gospodarski koordinaciji. Ta gospodarska koordinacija deluje. Nenazadnje mogoče kot informiranja, imamo tudi 7. novembra srečanje z vsemi, mislim, z izpostavljenimi predstavniki, mislim, da bo okrog 150 ljudi na temo še večje koordinacije Slovenije z vsemi petimi državami tam kjer živi naša manjšina V tem trenutku nam je pa to še bolj pomembno zato, ker kot država intervencionistično gospodarsko politiko, kar pomeni, podporo gospodarstvu in turizmu, izvajamo samo, že to je dobro, da izvajamo v Porabju. Jaz mislim, da tudi to, da mi v tem trenutku še nekaj časa izvajamo intervencionistično politiko, je pripomoglo k temu, pa še marsikaj drugega, seveda, ampak tudi mi smo dali svoj kamenček, da ko je bil novi popis na Madžarskem, v Porabju, veste, da smo se ga bali, ker nazadnje, pred desetimi leti, je bilo 2 tisoč 800 popisanih, se je izjavilo, da so Slovenke in Slovenci. Tega vpisa smo se bali in nihče ni pričakoval, da se bo izjasnil že skoraj 4 tisoč. Mi mislimo, da je to tudi posledica gospodarske politike, ki jo izvajamo, ampak zakaj tukaj govorim, ker je bilo vprašanje, kaj mislimo narediti. Ta program poteče konec naslednjega leta in na podlagi tega programa skupaj s slovenskimi zamejskimi gospodarskimi organizacijami želimo pripraviti program, ki bo pa tokrat zajel vse štiri države kjer živijo naši zamejci, torej poleg Porabja tudi avstrijski del, torej avstrijsko Koroško, Furlanijo-Julijsko krajino in del na Hrvaškem, kjer živi slovenska manjšina. Prav na podlagi te dobre izkušnje, da razumemo, tu ne gre za zelo velike zneske, celotni program za Porabje, gospodarski, je bil vreden v štirih letih 2,1 milijona evra, ampak z relativno majhnimi vložki naši manjšini, tako oni pravijo, damo neki nujno potrebni optimizem.

Zdaj, kar se tiče, kar se tiče dosegljivosti likvidnega denarja. Tu se moram tudi vam zahvaliti, ker ste z dvema zakonoma nam omogočili dve dodatni likvidni liniji v vrednosti 200 milijonov, poleg tega pa te likvidne linije preko SPS pa trajnostno obravnavamo, tako da v tem trenutku recimo, če rečemo, da je tega 300 milijonov evrov in to je dobro, da imamo v tem trenutku na razpolago. Hvala.