Dober dan. Pričenjam 16. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Imamo nekaj opravičil, in sicer so se za današnjo sejo opravičili Ferenc Horvath, Anja Bah Žibert in Danijel Krivec. Imamo pa tudi nekaj nadomeščanj, torej dr. Tatjana Greif nadomešča dr. Mateja Tašnerja Vatovca, mag. Tamara Kozlovič nadomešča Mojco Šetinc Pašek, Andreja Živic nadomešča mag. Boruta Sajovica. To je to.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, 2. točka - Predloga za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višjega sodnika in višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije, 3. točka - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Celju, 4. točka - Revizijsko poročilo notranje revizije poslovanja Komisije za preprečevanje korupcije za obdobje 1. januar 2021 do 31. avgust 2022, 5. točka - Ugotovitev prenehanja mandata sodnika porotnika Delovnega sodišča v Kopru. 6. oktobra pa sem predlagala še razširitev dnevnega reda seje z naslednjima točkama, in sicer: A1. - Predlog za izvolitev članice Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu in 6. točka - Ugotovitev prenehanja mandata sodnice porotnice Delovnega sodišča v Kopru.

Ali želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče o predlogih za razširitev dnevnega reda? Ugotavljam, da ne. Torej glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo A1. točko.

Glasujemo. 10 za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo sedaj še o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 6. točko.

Glasujemo. 10 glasov za, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti niče.)

Ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste kot običajno prejeli v varovani predal v sistemu UDIS, ker vsebujejo osebne podatke. Zato vas prosim, da v kolikor jih nameravate navajati, me na to predhodno opozorite, da bomo v takem primeru sejo zaprli za javnost.

Zdaj pa kar prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER PREDLOG ZA IZVOLITEV ČLANICE STALNEGA ARBITRAŽNEGA SODIŠČA V HAAGU, ki ga je Državnemu zboru predložila predsednica Republike Slovenije.

Del gradiva je objavljen pri Epi, celoten predlog predsednice republike pa ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal sistem UDIS.

K tej točki dnevnega reda sem vabila Urad predsednice republike. Seje se udeležuje mag. Uroš Krek, generalni sekretar Urada predsednice Republike Slovenije, ki ga lepo pozdravljam.

Predsednica Za eno prosto mesto članice ali člana Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Državnemu zboru v izvolitev predlaga dr. Mišo Zgonec-Rožej. Predlog, ki smo ga prejeli, je obrazložen, priloženi sta mu tudi mnenji Vlade in mnenje Sodnega sveta. Končno odločitev o izvolitvi kandidatke pa sprejema Državni zbor s tajnim glasovanjem, pri katerem je za izvolitev potrebna večina glasov vseh poslancev.

Na tem mestu dajem besedo mag. Urošu Kreku za obrazložitev. Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana predsednica komisije, spoštovane poslanke in poslanci.

Najprej se vam zahvaljujem za razširitev seje komisije s predlogom predsednice republike za imenovanje članice Stalnega arbitražnega sodišča, poslankam in poslancem pa seveda za priložnost predstavitve predloga v preteklem tednu oz. vodjem poslanskih skupin.

Ministrstvo za pravosodje je 2. junija objavilo razpis za mesto članice ali člana Stalnega arbitražnega sodišča s sedežem v Haagu, 4. julija 2023 pa predsednico republike obvestilo, da se je na razpis ministrstva prijavila ena kandidatka, in sicer dr. Miša Zgonec Rožej. Predsednica republike je na podlagi Zakona o predlaganju kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč kandidaturo poslala tudi v mnenje Vlade Republike Slovenije in Sodnemu svetu in tako Vlada kot Sodni svet menita, da je kandidatka visoko strokovno kvalificirana, z dolgoletnimi bogatimi strokovnimi izkušnjami v mednarodnem okolju in tako primerna za opravljanje funkcije članice stalnega Arbitražnega sodišča. Na podlagi navedenega, se je predsednica republike odločila, da za mesto, eno mesto članice stalnega Arbitražnega sodišča Državnemu zboru predlaga kandidatko dr. Mišo Zgonec Rožej. Kandidatka trenutno opravlja funkcijo višje pravne svetovalke pri Organizaciji za prepoved kemičnega orožja. Pri tem je bila pravna svetovalka na mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu, pravna svetovalka na mednarodnem kazenskem tribunalu za nekdanjo Jugoslavijo, pravna pomočnica sodnikov mednarodnega sodišča in tudi pravna svetovalka na Amnesty International v Londonu. Zelo dobro pozna področje reševanja sporov, vključno z arbitražo in delom stalnega arbitražnega sodišča, med drugim pa je bila že leta 2007 vključena v svetovalno skupino Ministrstva za zunanje zadeve za reševanje mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško, v kateri so proučevali možnost uporabe arbitraže za rešitev predmetnega spora. V času zaposlitev na mednarodnih sodiščih je pridobila znanje o pravilih, ki urejajo institucionalne in postopkovne vidike mednarodnih razsodišč, vključno s sodniškimi kodeksi delovanja, ravnanja. Upoštevajoč njen ugled, znanja in poklicne izkušnje, pa je tudi Evropska komisija kandidatko že od leta 2022 uvrstila na seznam arbitrov in strokovnjakov v dvostranskih sporih EU s tretjimi državami. Na podlagi njenih akademskih dosežkov in bogatih strokovnih izkušenj na področju mednarodnega prava, je Državni zbor Republike Slovenije kandidatko že leta 2017 imenoval za članico stalnega arbitražnega sodišča. Vlogo članice sodišča opravlja vestno, kar dokazuje tudi dejstvo, da so jo člani Slovenske nacionalne skupine imenovali za predsednico te skupine z namenom, da v njihovem imenu predloži predloge za nominacijo kandidatov za sodnike mednarodnega sodišča v Haagu generalnemu sekretarju Združenih narodov. Torej, predsednica republike ocenjuje, da je dr. Mišo Zgonec Rožej visoko strokovno kvalificirana kandidatka s prepoznano usposobljenostjo za vprašanja mednarodnega prava ter tudi visokim strokovnim in moralnim ugledom. In zato jo Državnemu zboru predlaga v izvolitev za kandidatko za mesto članice stalnega Arbitražnega sodišča v Haagu. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Torej zaključujem razpravo in dajem na podlagi 36. člena Poslovnika Državnega zbora na glasovanje naslednji predlog sklepa: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da za članico Stalnega Arbitražnega sodišča v Haagu izvoli doktorico Mišo Zgonec Rožej.

Glasujemo. Za je glasovalo 9 poslank in poslancev, proti 2.

(Za je glasovalo 9.) (Proti 2.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda. Mag. Urošu Kreku pa se zahvaljujem za sodelovanje.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO OKROŽNE SODNICE NA DELOVNEM IN SOCIALNEM SODIŠČU V LJUBLJANI, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU PREDLOŽIL SODNI SVET.

Obrazložitev predloga Sodnega sveta k 1. 2. in 3. točki dnevnega reda ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v sistem Udis. K 1. 2. in 3. točki sem ravno tako vabila predsednika Sodnega sveta, gospoda Vladimirja Horvata, ki ga lepo pozdravljam. Sodni svet Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani izvoli Evo Stropnik. Izvolite, gospod Horvat.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Spoštovani gospe poslanke, gospodje poslanci, drugi navzoči, lep pozdrav!

Torej Sodni svet predlaga Evo Stropnik na mesto okrožne sodnice na Delovnem socialnem sodišču v Ljubljani. Razpisu za to mesto je botrovala slaba kadrovska sestava Delovnega socialnega sodišča v Ljubljani, ki se bo v bodoče še malce poslabšala, zaradi upokojevanja. V bodoče sodišče ne bo sposobno obvladovati pripada, kar lahko vodi do sodnih zaostankov, če se kadrovska struktura na sodišču ne bo izboljšala. Na ta razpis se je prijavilo 13 kandidatk in kandidatov, dve kandidatki sta umaknili kandidaturo. Kot najprimernejšo kandidatko je Sodni svet izbral gospo Evo Stropnik, ki je rojena 1980. Bila je tudi Zoisova štipendistka. Najprej se je zaposlila kot pravnica v gospodarski družbi, nato pa je opravljala kot višja pravosodna svetovalka, kjer je tudi samostojno odločala o nekaterih zadevah na sodiščih. Bila je tudi področna svetovalka, pooblaščena za zastopanje Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje pred sodišči in upravnimi organi. V času zaposlitve na Upravnem sodišču je opravljala predhodne preizkuse tožb, sestavljajo sklepe procesnega vodstva, v določenih zadevah poročala na sejah senata in pripravljala osnutke sodnih odločb. Tri leta je bila svetovalka varuha, torej zaposlena pri Varuhu človekovih pravic kot svetovalka, kjer je opravila zahtevnejša strokovna opravila v zvezi z zadevami iz pristojnosti Varuha, izdelovala je priporočila, mnenja, predloge in kritike s področja socialnega prava ter upravnih postopkov. Opravljala je tudi nekaj časa funkcijo predsednice Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Varuhu. Trenutno je kot višja pravosodna svetovalka zaposlena na Delovnem socialnem sodišču v Ljubljani, kjer proučuje zadeve dodeljene s strani sodnika, pripravlja strokovne podlage za sprejem odločitve in obrazložitve odločitev, spremlja in preučuje prakso domačih in tujih sodišč ter domačo in tujo strokovno literaturo, izdeluje osnutke sodnih odločb ter opravlja druga strokovna opravila. Vse to ji seveda omogoča, da bo lahko, če bo seveda izvoljena na to funkcijo, sodniško funkcijo, opravljala na strokovnem in primernem nivoju. Tudi pred Sodnim svetom, ki je z njo pripravil torej organiziral razgovor, ta razgovor je odlično opravila, izstopala je s sposobnostjo povezovanja znanj z različnih pravnih področij ter s poudarjeno splošno razgledanostjo. Njeni odgovori so izražali poglobljen pristop k reševanju pravne problematike in poudarjen čut za pravičnost. Navdušila je tudi z dobrim poznavanjem sodne prakse ter izkazala odlično sposobnost ustnega izražanja. Zaradi vsega navedenega jo Sodni svet predlaga na razpisano sodniško mesto. Hvala lepa.

Hvala lepa. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, torej zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani izvoli Eva Stropnik.

Glasujemo. Za je glasovalo 9 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.).

Ugotavljam, da je sklep sprejet in zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKA DNEVNEGA REDA PREDLOGA ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO VIŠJEGA SODNIKA IN VIŠJE SODNICE NA UPRAVNEM SODIŠČU REPUBLIKE SLOVENIJE, KI JO JE DRŽAVNEMU ZBORU PREDLOŽIL SODNI SVET.

Sodni svet Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto višjega sodnika in višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije izvoli Janija Soršaka in Niko Hudej. Izvolite, gospod Horvat.

Hvala lepa ponovno za besedo. Torej, kandidata Janija Sorška Sodni svet predlaga na razpisano sodniško mesto.

Uvodoma bi rad poudaril, da se tudi Upravno sodišče sooča s kadrovsko stisko, še posebej zato, ker ima povečane pristojnosti in obetajo se mu pa še nove, tako da situacija tudi v kadrovskem pogledu na tem sodišču ni rožnata. Še posebej bi poudaril tudi v zvezi s tem sodiščem to, da je zelo težko dobiti kandidate, ki bi imeli specialistična znanja, ker gre vendarle za specifično področje. Sodni svet ocenjuje, da je razlog tudi v tem, ker sodniške plače ne motivirajo najboljše pravne strokovnjake, še posebej z nekih posebnih specialističnih področij za odločitev, da bi se prijavili na razpise za sodniško funkcijo. Kandidat Jani Soršak je rojen 1973, po diplomi je prve delovne izkušnje pridobival kot svetovalec na uradu za varstvo konkurence. Zelo dobro je opravil pravniški državni izpit, nato se je zaposlil v odvetništvo. Najprej kot odvetniški kandidat v dveh večjih odvetniških pisarnah, leta 2004 pa je stopil na samostojno odvetniško pot. To je 2007 prekinil, saj je postal direktor Urada za varstvo konkurence pri Ministrstvu za gospodarstvo. To funkcijo je opravljal do leta 2011, ko je ponovno začel delovati kot samostojni odvetnik, kar je še danes. Kot odvetnik deluje predvsem na področju pravnega in korporacijskega prava, pri tem pa redno zastopa domače in mednarodne pravne osebe v postopkih pred Agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence kot tudi v postopkih pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije in v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi pred Vrhovnim sodiščem. Kandidat ima torej že več kot 22 let izkušenj na pravniških delih po opravljenem državnem izpitu. Rad bi poudaril, da je specialist, kot sem že prej povedal, kar mu seveda omogoča visoko strokovno usposobljenost tudi na področjih, na katerih bo opravljal sodniško funkcijo, če bo seveda nanj izvoljen. Predvsem gre tu za varstvo konkurence, davke pa tudi za druga področja upravnega prava.

Da gre za odličnega kandidata, se je potrdilo tudi na razgovoru s člani Sodnega sveta. Podajal je jasne, preudarne ter strokovno argumentirane odgovore, pri tem pa se je izkazal z odlično retoriko kot s sproščenim in prepričljivim nastopom. Moram poudariti tudi to, da je tako v svojem odvetniškem zastopanju kot tudi na razgovoru na Sodnem svetu nanizal primere, pri katerih je tudi sam s tožbami oz. z izrednimi pravnimi sredstvi sodeloval pri oblikovanju pravne prakse Vrhovnega sodišča in Upravnega sodišča Republike Slovenije. Da gre res za izkušenega kandidata, je odgovore podkrepil z aplikacijo na posamične primere, ki jih je reševal v svoji dolgoletni odvetniški praksi oz. s poznavanjem relevantnih judikatov Vrhovnega sodišča in pomembnejših odločitev Ustavnega sodišča s področja upravnega prava, pozna tudi torej zakonodajno dogajanje. Podal je tudi na Sodnem svetu analitično razmišljanje ob razpravi na temo zadnje novele Zakona o upravnem sporu in načrtovanih sprememb Ustave v zvezi s tem njegovim področjem.

Po mnenju Sodnega sveta gre za odličnega kandidata. Njegova miselnost je odlična popotnica za začetek sodniške kariere na odgovornem mestu višjega sodnika in ga zato Sodni svet predlaga za izvolitev na razpisano sodniško mesto. Hvala lepa.

Torej druga izbrana kandidatka za Upravno sodišče Republike Slovenije je Nika Hudej. Uvodoma bi rad poudaril, da smo bili na Sodnem svetu navdušeni nad njenim poznavanjem evropskega prava, torej prava EU, ustavnega prava in seveda tudi predvsem tudi prava človekovih pravic, kar je seveda tudi zelo pomembno pri delu sodnika na Upravnem sodišču Republike Slovenije. Pokazala je nadpovprečno znanje, ki ga tudi pri katerih drugih kandidatih na tem nivoju včasih tudi ne srečamo.

Kandidatka je rojena 1985. Najprej je več kot 5 let opravljala naloge strokovne sodelavke na Upravnem in civilnem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Kasneje je to svoje delo nadgradila s trimesečnim stažiranjem na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, kjer je delala v kabinetu slovenskega sodnika dr. Marka Ilešiča, kar je zanjo bilo seveda v tistem času še posebno priznanje. Leta 2017 je naredila korak naprej v svoji karieri in se zaposlila kot svetovalka na Ustavnem sodišču Republike Slovenije, kjer deluje še danes. Rešuje predvsem zadeve z upravnopravnega področja, pri čemer so ji dodeljene zlasti zadeve z davčnega in carinskega področja, občasno pa tudi zadeve s področja javnega naročanja, koncesij in dostopa do informacij javnega značaja, torej tudi na področjih, na katerih bo opravljala sodniško funkcijo, seveda če bo nanjo tudi izvoljena. Razen tega njeno, njen ugled, strokovni, tudi v širši javnosti izkazuje njena aktivnost na akademskem področju. Od leta 2015 do leta 2021 je delovala kot asistentka za področje javne uprave na Novi univerzi Fakultete za državne in evropske študije. Pri predmetih Upravno procesno pravo, Davčno pravo, Davčno procesno pravo in Posebni upravni postopki je že vodila tudi seminarske vaje. No, sedaj je že opravila vse izpitne obveznosti in pripravila doktorsko disertacijo. Tudi sicer je kandidatka obširno publicistično zelo, zelo aktivna. Pohvalila jo je tudi predsednica Upravnega sodišča, s katero je opravila najprej razgovor. Tudi seveda razgovor na samem sodnem svetu je pokazal njeno, njeno izjemno visoko strokovno usposobljenost. Že prej sem rekel, da dobro pozna našteta prava oz. sodna področja, pravo EU in tako naprej. Tu bi pa rad poudaril še eno zadevo, ki je bila precedenčna, in sicer zadeva peljati. To je bila ena od prvih zadev. Ona je takrat kot strokovna sodelavka pripravila osnutek, soočiti se je morala z različnimi pravnimi področji in ta zadeva je bila potem seveda sprejeta tudi na senatu Vrhovnega sodišča. Gre pa za to, da je bilo prvič v sodni oziroma v judikaturi slovenskega sodstva v polni meri izkazano oziroma upoštevano načelo primarnosti prava EU, kar pomeni, da je imelo pravo EU v tistem primeru prednost pred našim nacionalnim pravom, glede na to, da je bilo prepoznano kot v nasprotju z direktivo EU. Tudi na razgovoru pred člani Sodnega sveta se je izkazala v vseh mogočih pogledih in jo zato Sodni svet kot vrhunsko kandidatko predlaga za izvolitev na razpisano sodniško mesto. Hvala lepa.

Hvala lepa za obe obrazložitvi. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Jelka Godec, izvolite.

Najlepša hvala. Zdaj, slišali smo predsednika Sodnega sveta, gospoda Horvata, ob dveh obrazložitvah za imenovanje na razpisano sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču v Republike Slovenije, torej za gospoda Sorška in za gospo Hudej.

Že v sami predstavitvi lahko zaznamo veliko razliko med obema kandidatoma. Če samo poudarim nekaj. Gospa Nika Hudej je sodniško pripravništvo opravila na sodišču v Ljubljani, pet let je opravljala naloge strokovne sodelavke na upravnem civilnem oddelku Vrhovnega sodišča. Potem je svoje pravno znanje in izkušnje nadgradila s trimesečnim stažiranjem na Sodišču EU v Luksemburgu. V francoskem jeziku je pripravljala pravna mnenja, preliminarna poročila in osnutke sodb sodišča Evropske unije v odprtih postopkih predhodnega odločanja, potem pa se je leta 2017 zaposlila kot svetovalka na Ustavnem sodišču, kjer deluje še danes. Na drugi strani imamo kandidata Janija Sorška, ki je prve delovne izkušnje pridobival kot svetovalec na Uradu za varstvo konkurence, sicer opravil tudi pravniški državni izpit, se zaposlil in potem zaposlil v odvetništvu. Nekaj časa opravlja samostojno odvetniško pot, potem pa se je zaposlil kot, torej kot direktor Urada za varstvo konkurence na Ministrstvu za gospodarstvo. Potem pa je ponovno začel delovati kot samostojni odvetnik in tako naprej. Tako da, če že v tem delu primerjam oba dva kandidata, je jasno, da je gospa Nika Hudej v bistvu veliko bolj usposobljena za to delo kot Jani Soršak. Sicer nihče od teh dveh kandidatov nima sodniških izkušenj, je pa po Zakonu o sodniški službi seveda možno, da Sodni svet za sodnika predlaga tudi kandidata, ki ni sodnik in nima sodniških izkušenj. Je pa seveda ta predlog bi bil razumljiv za nižje ravni sojenja, torej za okrajno, okrožno sodišče, ne pa za višjega sodnika. Sicer je to v Sloveniji vse možno, če se samo spomnimo primera Gorkič, ki je bil za vrhovnega sodnika imenovan brez dneva sodniških izkušenj, sicer šele po drugem poskusu leta 2020, ker v prvem poskusu takratna, ker poslanci Levice niso glasovali za njega kasneje, potem so. Danes imamo isti primer, ko pač imamo dva kandidata, sicer, ki nimata sodniških izkušenj, pa vendar eden izmed njih, menim vsaj, da niti ne dosega tistih nekako, bi rekla standardov, ki bi bili primerni za funkcijo, ki bi jo naj opravljal. Ima sicer gospod Soršak formalni pogoj torej najmanj devet let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Se pa pojavlja vprašanje tudi nasprotja interesov in nepristranskosti pri kandidatu Soršku. Namreč, kot je zapisano v predlogu, je redno zastopal domače in mednarodne pravne osebe v postopkih pred Agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence kot tudi v postopkih pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije in v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Gre seveda pri tej zadevi za vprašanje, kako bo kandidat zagotavljal ta, torej vsebinski pogoj, da ne bo nasprotja interesov in pri svojem delu zagotavlja nepristranskost oziroma videz nepristranskosti, če vemo, da je v postopkih pred različnimi sodišči, tudi upravnim sodiščem, zastopal svoje stranke kot odvetnik, sedaj pa naj bi deloval kot sodnik. Seveda se lahko kot sodnik izloči iz posameznih primerov, pa vendar poznamo primere tudi v slovenskem sodstvu, ko se to ne zgodi. Torej, po mojem mnenju glede na pogledano, glede na zapisano, glede na predstavljeno, s strani predsednika Sodnega sveta Republike Slovenije, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke Janija Sorška ne moremo podpreti na imenovanje za to mesto, tako da pri gospe Niki Hudej pa nimamo problema. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Izvolite, gospod Horvat, podajte odgovor.

Hvala lepa za besedo.

Glede na pripombe spoštovane gospe poslanke bi rad najprej odgovoril sledeče. Upravno sodišče ima seveda status višjega sodišča, vendar je na področju upravnega sojenja to v bistvu in dejansko prvo sodišče, pod tem nivojem v Republiki Sloveniji nimamo sodišča, so različni pravni organi in druge inštitucije, zato je zelo dobrodošlo, da so izvoljeni na mesta višjih sodnikov na Upravno sodišče tisti kandidati, ki imajo predhodno znanje in izkušnje s področja upravnega prava, torej ki so strokovno že usposobljeni za opravljanje sodniške funkcije na tem sodišču. Včasih se seveda mora zgoditi, da se prijavijo kandidati in so tudi izbrani kandidati, ki so predhodno opravljali sodniško funkcijo, recimo na okrajnih, okrožnih ali Višjih sodiščih splošne pristojnosti, vendarle imajo ti kandidati po nujnosti slabše strokovne izkušnje kot tisti, ki so specialistično opravljali pravniška dela na različnih drugih organih ali pa celo v odvetništvu. Taki kandidati imajo prav gotovo, še posebej tisti, ki dalj časa delajo na področju upravnega prava, lahko odločilno prednost pri pred kandidati, ki izhajajo iz sodniških vrst, torej sodniki, ki sodijo na področju sodišč oziroma sodstva splošne pristojnosti. To velja tudi za kandidata Janija Sorška. On je eden od tistih kandidatov, ki ni samo opravljal neka pravniška dela na tem področju, ampak je bil večinoma svoje dosedanje kariere soočen s sodnimi postopki, v njih je vendarle sodeloval, soočil se je seveda tudi s procesnim dogajanjem v teh sodnih postopkih in si s tem nabiral tudi izkušnje s področja sodstva. Zdaj, že prej sem poudaril njegove kvalitete. Torej njegove vloge so izražale izjemno visok strokovni nivo. Tudi na razgovoru pred Sodnim svetom je pokazal izredno znanje problematike s področja upravnega sodstva. Kar zadeva nasprotje interesov, ste spoštovana gospa poslanka, že sami ugotovili, da imamo tu kot v vsakem demokratičnem sodnem sistemu torej institut izločanja. Izločitev lahko predlaga ne samo sam sodnik, ampak tudi vsaka stranka v postopku, če bi zaznala nasprotje interesov. Temu nasprotju interesov se nikoli ne moremo čisto izogniti, še posebej, če gre za kandidate, ki so opravljali odvetniško funkcijo. Če pa smo že pri kandidatih, ki opravljajo, in ki smo jih že v preteklosti izbrali in so bili tudi izvoljeni v Državnem zboru, torej ki so opravljali predhodno odvetniško funkcijo, kot slišimo na Sodnem svetu, so taki sodniki, taki kandidati praviloma izkažejo kot zelo dobri sodniki. Zakaj? Zato, ker poznajo od prej že dinamiko, vsebino, način sojenja, način poteka sodnih postopkov, saj so se vendarle ves čas soočali s sodniki, z nasprotnimi strankami in samim procesom. Zato ni nič narobe, celo včasih je zelo dobrodošlo, da v sodniške vrste vstopijo tudi nekdanji odvetniki, ker seveda oni najbolje poznajo tudi nasprotno stran. Hvala lepa.