Spoštovani zbrani, počakali še bomo pet minut, trenutno še nismo sklepčni, manjka nam en član ali članica tega odbora, tako da. Aha, trenutno je prišel še kolega, tako da imamo sklepčnost in lahko začnemo. Dobro jutro, kolega. Spoštovani, hvala.

Torej, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 52. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Na začetku naj povem, da nadomestni člani odbora torej s pooblastili sodelujejo: kolega Zorana Mojškrca nadomešča kolega Tomaž Lisec, kolega Andreja Hoivika nadomešča kolegica Alenka Jeraj še jo pričakujemo in pa kolegico, mag. Almo Intihar nadomešča kolegica Sara Žibret. Vse tri kolegice in kolege vas lepo pozdravljam na današnji seji. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta. Spoštovani, vse vas lepo pozdravljam!

Prehajam torej na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red tega odbora. Ker v samem poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga torej prejeli s sklicem. Spoštovane kolegice in kolegi, če se strinjate, bomo 1. in 2. točko dnevnega reda obravnavali skupaj, gre za dve, lahko bi rekel, vsebinsko povezani točki in se mi zdi pomembno torej, da jih nekako tudi obravnavamo skupaj.

Torej, prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025.

Gradivo k točkama z dne 2. oktobra 2023 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Oba proračunska dokumenta je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 bomo obravnavali na podlagi 166. člena Predloga proračuna Republike Slovenije, za leto 2025 pa na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora in sicer seveda kot zainteresirano delovno telo, kar pomeni, da bomo obravnavali le tiste dele, ki se nanašajo na pristojnost Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj in Ministrstva za zunanje in seveda tudi evropske zadeve. Na sejo k tej točki sem zato vabil ministra dr. Aleksandra Jevška za kohezijo in regionalni razvoj in gospo, torej ministrico Tanjo Fajon, ministrico za zunanje in evropske zadeve. Danes vidim, da sta z nami oba državna sekretarja. Tako, sedaj prosim torej mag. Marka Koprivca, državnega sekretarja, da nam predstavi oba predloga v delu, ki se nanaša na delovna področja Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj oziroma na izvajanje evropske kohezijske politike, torej za leto 2024 in tudi seveda, ker obravnavamo točko 2. tudi za leto 2025. Izvolite.

Hvala lepa predsednik za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi iz Vlade, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni!

Naj najprej povem, da smo že prejšnji teden opravili kar široko in zelo konstruktivno razpravo vezano na kohezijsko politiko v Republiki Sloveniji. No, danes pa mogoče nekaj več besed o samem proračunu, ki je seveda absolutno vezan na samo izvajanje kohezijske politike in pa morda tudi nekaj besed o tem kako, v katero smer bo šla se pravi kohezija v naslednjih dveh letih.

Mogoče, kot izhodišče, veliko je debat o samem proračunu oziroma spremembah proračuna za 2024-2025. Ko smo začeli oziroma bili že globoko v samih pripravah teh dokumentov, se je zgodila naravna nesreča. In ta naravna nesreča je, na žalost, spremenila tudi marsikatere prioritete, tako Vlade kot družbe kot celote in tudi pokazalo se je, kako je dejansko Slovenija solidarna in kako zna stopiti nasproti tistim, ki so utrpeli izjemne škode. Ob tem moramo tudi izpostaviti, da tudi makroekonomske razmere v Evropi in v svetu niso idealne. In to seveda vse vpliva na sam proračun Republike Slovenije, tako za leto 2024 kot za leti za leto 2025.

Morda bi izpostavil še to, da je bilo našemu ministrstvu, novemu Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, naloženo zelo pomembno opravilo, vezano na naravno nesrečo. Namreč, dobili smo nalogo skoordinirati solidarnostni sklad. Gre za poseben mehanizem Evropske unije, ki se sproži ravno v takih situacijah, kot se je zgodila v Sloveniji, Grčiji in tudi v ostalih evropskih državah, se pravi, ob naravnih nesrečah. In mi smo dobili pač to nalogo, da spišemo vlogo, ki je podlaga za pridobitev sredstev. Ob tem, pred tem je bilo treba seveda zbrati oceno dejanske škode. Smo v sami ciljni ravnini. Tukaj kolegica ob meni je ena tistih glavnih operativk, ki to delo opravlja in mislim, da bomo lahko že v naslednjem tednu ali pa mogoče dveh na vladi obravnavali samo vlogo za solidarnostni sklad. Ampak morda ne bi več zdaj o tem podrobno govoril. Dejstvo je pač, da smo morali bili primorani zaradi situacije kakršna je bila, proračune nekoliko skrčiti. In sicer navodilo, dogovor na nivoju Vlade je bil, da se na plačah zmanjša proračun za 2 % in 4 % na ostalih integralnih delih proračuna. Smo pa tukaj mi kot ministrstvo morda izjema ali pa celo na boljšem in zato je toliko bolj pomembno, da se ta evropska sredstva res uporabijo za pravi namen, da pač najdejo prave upravičence. Namreč, kohezijska politika kot taka ni del integralnega proračuna in zato so to sredstva, ki so ne glede na pač situacijo v proračunu ostala v enaki višini, se pravi 3,3 milijarde približno je okvir nove finančne perspektive, ki se bo koristil lahko do leta 2029. Velik del, če se konkretno dotaknem tabelice oziroma proračuna, sredstev, ki se bodo v naslednjih dveh letih namenjala za izvajanje projektov evropske kohezijske politike se trenutno še vodi na postavki EU sredstva v okviru našega proračuna, in sicer v višini 337 milijonov, skoraj 338 v letu 2024 in 587 milijonov v letu 2025. Naj poudarim, da bo jasno, to so sredstva, ki se bodo v začetku novega leta prerazporedila po resorjih, ki dejansko izvajajo projekte. Saj verjetno poznate sistem. MKRR je organ upravljanja, ki je odgovoren za komunikacijo z evropsko komisijo in pripravo programa in hkrati potem skupaj z resorji oblikuje projekte odločitve o podpori. Dejansko se pa potem denar sprovede preko resorjev, preko tako imenovanih posredniških organov, rečemo mi v kohezijskem jeziku oziroma žargonu. Ker pa gre zdaj za novo finančno perspektivo se tej tako imenovani INP sredstva namenjena za izvajanje teh projektov v naslednjih dveh letih vodijo še pri nas. Se pravi, ta sredstva bodo dejansko prerazporejena v naslednjem letu 337 milijonov 684 na resorje.

Zdaj pa vam mogoče jaz predstavil, ker je veliko govora o tem, kje smo, kam gremo z novo finančno perspektivo, kaj dejansko se vse planira v prihodnjih dveh letih oziroma v kakšni višini sredstev se bodo izvajali ukrepi v prihodnjih dveh letih. Naj najprej povem, da se z novim letom zaključuje stara finančna perspektiva. Črpanje bo uspešno, trenutno smo na 96 % oziroma 94 %, bližamo se 95 %, ampak bo intenziteta v naslednjih dveh mesecih zelo visoka, ocenjujemo, da bo že v naslednjem mesecu izvršenih izplačil nekje v višini med 100 in 150 milijoni in potem decembra še razlika in seveda nekaj sredstev se bo tudi iz stare finančne perspektive izplačevalo še v mesecu januarju, februarju.

Hkrati smo že letos začeli z novo finančno perspektivo. Trenutno je bilo izplačanih že oziroma odločitev o podpori, izdanih za 60, nekaj več kot 60 milijonov. To samo povem, ker krožijo neke informacije, da Slovenija z novo finančno perspektivo še ni začela. Ne drži. Odločitev o podpori je bilo izdanih za 65, 61, bom točen, 61.500 milijonov evrov, gre za 6 ukrepov, 6 odločitev o podpori iz različnih področij.

Naj povem, da smo ravno predvčerajšnjim izdali odločitev o podpori za SRIPE, se pravi to povezovanje gospodarstva z znanostjo in mreženje v okviru teh malih in srednjih podjetij ter ostalih ekonomskih panog. Izdali smo tudi odločitev o podpori ravno včeraj za kompetence v vzgoji in izobraževanju.

Skratka, na polno delamo tudi na novi finančni perspektivi, ki pa bo v glavnini seveda v veliki meri izvršena v prihodnjem letu, kot sem rekel, nekje planirano je 337 milijonov evrov za leto 2024.

Pa bi šel zdaj mogoče samo po področjih, kaj so tiste prednostne osi, ki jih nameravamo v prihodnjih dveh letih financirati. Se pravi prednostna os 1 - inovacijska družba znanja gre v 2024 za 56 milijonov evrov in v 2025 za 119 milijonov evrov.

Digitalna povezljivost, se pravi milijon evrov v 2024, 17 milijonov evrov v 2025, govorim za EU sredstva.

Zelena in podnebna nevtralnost, to je seveda zelo pomembno področje glede na trenutne razmere, glede na to, da nam je narava jasno povedala, da se ni hecati z njo, 83 milijonov evrov v 2024 in 115 milijonov evrov v 2025.

Trajnostna mobilnost, 4 milijone 468 v 2024 in 8 milijonov v 2025.

Bolj povezana Evropa z izboljševanjem mobilnosti 25 milijonov v 2024, 93 v 2025.

Znanja in spretnosti ter odzivi na trg dela 69 v 22024, 96 v 2025. To so te tako imenovane, nekateri rečejo mehke vsebine, evropski socialni sklad ki je ravno tako zelo pomemben sklad v Evropski uniji.

Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost 35 milijonov v 2024, 64 v 2025.

Trajnostna turizem in kultura milijon 400 in 5 milijonov 930.

Trajnostni razvoj lokalnih okolij 6 milijonov 351 v 2024 10 milijonov v 2025.

Prestrukturiranje premogovnih regij 48 milijonov v 2024 in 46 v 2025. Naj omenim da to prestrukturiranje premogovnih regij je nov ukrep tako imenovani sklad za pravični prehod oziroma nov sklad v Republiki Sloveniji, ki v novem finančnem obdobju predvideva dodatnih nekaj več kot 250 milijonov evrov za pomoč dvema regijama, kjer prihaja do prestrukturiranja oziroma zapiranja rudnikov, gre za zasavsko regijo in za regijo SAŠA in v okviru tega sklada smo tudi že letos izpeljali razpis ki je mislim da še objavljen trenutno ne še tako da skratka potekajo številne aktivnosti, in jaz sem prepričan, da kljub zaostreni fiskalni situaciji lahko na našem ministrstvu naredimo veliko za razvoj Slovenije. Kot rečeno, želimo voditi širok dialog tako s civilno družbo kot z vsemi lokalnimi skupnostmi kot z vsemi drugimi pomembnimi akterji v družbi, da bodo ta sredstva v naslednjih dveh letih res našla prave odjemalce oziroma našla pravi namen, bi temu jaz rekel.

Toliko mogoče zaenkrat, bom pa odgovoril seveda na vsa vprašanja, ki jih boste zastavili. Hvala lepa.

Najlepša hvala državnemu sekretarju, mag. Marku Koprivcu.

Sedaj bom pa prosil z Ministrstva za zunanje zadeve, zunanje in evropske zadeve še državnega sekretarja, mag. Marka Štucina, da nam predstavi oba predloga v delu, ki se nanaša torej na delovno področje Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Izvolite, gospod Štucin.

Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, vsi prisotni.

Dovolite mi, da predstavim predlog proračuna Ministrstva za zunanje in evropske zadeve za leti 2024, 2025. Jaz bom sicer bistveno krajši kot kolega Koprivc, sem pa seveda na voljo potem za morebitna vprašanja.

Predlog proračuna za naše ministrstvo za naslednje leto znaša 119,8 milijona evrov, za leto 2025 pa 114,4 milijona evra. Zdaj glede na sprejeti proračun za 2024, smo proračun za naslednje leto skladno z usmeritvami Vlade Republike Slovenije zaradi zagotovitev sredstev za odpravo posledic poplav nekoliko znižali in sicer za 3,2 milijona evrov. To bo seveda malenkostno vplivalo na tiste načrtovane obveznosti in cilje, ki smo jih v prihodnjem letu pač želeli izpolniti, ampak ne bo posegalo v redno delovanje Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Mogoče samo povem, da se bodo sredstva znižala predvsem na postavki politična diplomacija in konzularne storitve, pri čemer je manj načrtovanih sredstev na segmentu materialnih stroškov in pogodbenih obveznosti naših diplomatskih in konzularnih predstavništev, prav tako so pa obveznosti znižane na področju obveznosti do mednarodnih organizacij, kjer gre v bistvu za, kjer naš proračun omogoča pokritje rednih obveznosti oziroma članarin, ne omogoča pa pokritje tistih nekih dodatnih obveznosti, ki jih pač tudi ob nekih izrednih okoliščinah, naravnih nesrečah, vojnah države običajno vplačujejo mednarodne organizacije. Zdaj, kot rečeno, jaz mislim, da Ministrstvo za zunanje, evropske zadeve bo kljub temu normalno opravljalo svoje delo v naslednjih dveh letih, se bomo pač nekoliko prilagodili, ampak spremembe bistveno ne bodo posegale v naše delovanje. Morda bo to še najbolj opazno pri, recimo v načrtu glede povečanja naše diplomatske in konzularne mreže, ki kot veste, je relativno skromna. Imamo mrežo, ki je v bistvu ena najmanjših med državami članicami EU, tudi glede na dejstvo, da bomo v naslednjih dveh letih člani Varnostnega sveta, bi bilo smiselno razmisliti o okrepitvi prisotnosti Slovenije v kakšni izmed regij na svetu, vendar bomo te plane mogoče malenkost prilagodili in pač ustrezno tudi z usmeritvami Vlade znižali. Tako da, to je to z moje strani, sem pa seveda pripravljen odgovoriti na vprašanja. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Naj članice in člane obvestim, torej spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, da do tega trenutka nisem prejel nobenega predloga za amandma odbora. Prosim seveda predstavnika Ministrstva za finance, da nam na kratko predstavi predlog sprememb proračuna za leto 2024 in predlog proračuna za leto 2025, vljudno pa seveda prosim, da se na začetku seveda seje predstavite za magnetogram. Izvolite, spoštovana predstavnica.

Irena Momić, Ministrstvo za finance.

Podlaga za pripravo obeh predlogov proračunov za leti 2024 in 2025 je proračunski memorandum, pri čemer so bili med drugim upoštevani jesenska napoved makroekonomskih gibanj urada za makroekonomske analize in razvoj in letošnja reorganizacija vlade. Priprava obeh predlogov proračunov je potekala v negotovih makroekonomskih razmerah, ki izhajajo iz globalne situacije, zaznamovane s povišano inflacijo ter obsežne naravne nesreče, povezane s poplavami. Tako so spremembe v letu 2024 v največji meri povezane z odpravo posledic in obnovo po naravnih nesrečah v letošnjem letu. V prihodnjih dveh letih bodo v ospredju tako ukrepi za pomoč in obnovo prizadetih območij podprti tudi z EU viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter iz evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027. Med te ukrepe sodijo obnova cestne in vodne infrastrukture, ukrepi povezani z okoljem, odpadki, plazovi, gozdovi in kmetijstvom. Pomemben del predstavljajo tudi ukrepi za povračilo škode gospodarstvu in pomoč prebivalstvu. V predlogu sprememb proračuna za leto 2024 se načrtuje 14 milijard evrov prihodkov, ki izhajajo iz ocene pobranih davkov oziroma prihodkov v preteklem letu ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umar. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 višji za 1,5 % in 16,2 milijardi evrov odhodkov, ki vključujejo tudi 1,1 milijardo evrov za odpravo posledic poplav. Načrtovani odhodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 višji za: 4,7 %. S predlogom sprememb proračuna za leto 2024 se tako načrtuje za državni proračun primanjkljaj v višini 2,2 milijardi evrov oziroma 3,3 % BDP. V predlogu proračuna za leto 2025 se načrtuje 14,6 milijard evrov prihodkov, ki izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v preteklem letu ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj UMAR. Načrtovani prihodki so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2024 višji za štiri odstotke in 15,8 milijard evrov odhodkov, kjer se poleg sredstev za naravne nesreče zvišujejo tudi sredstva za varovanje okolja ter zdravstveno varstvo. Načrtovani odhodki so v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2024 nižji za 2,5 %. S predlogom proračuna za leto 2025 se načrtuje za državni proračun proračunski primanjkljaj v višini 1,3 milijarde evrov oziroma 1,8 % BDP. Svoje finančne načrte, oziroma glavne poudarke pa sta že oba državna sekretarja predstavila. Hvala.

Najlepša hvala, spoštovana predstavnica Ministrstva za finance. Tako sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Vidim, da ni prijavljenih. Zaključujem razpravo. In ugotavljam torej, da se je odbor... Če želite še mogoče predstavnik ministrstva, oba predstavnika ministrstva karkoli poudariti? Kot vidite ni razprave, tako da... Aha, kolega Gladek, še bi rad. Izvolite kolega Gladek.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem predstavnikom Vlade. Imel bi mogoče samo eno kratko vprašanje za predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve.

Veliko oziroma v svoji obrazložitvi ste omenil, da je konzularna mreža Slovenije že tako med manjšimi med državami EU. V zadnjem času je bilo veliko govora glede odprtja konzularnega predstavništva na Filipinih, pa me zanima, če bo ta varčevalni del oziroma zmanjšanje sredstev na Ministrstvu za zunanje zadeve kakorkoli vplivalo na odprtje? Zdaj jaz nimam informacije, rečeno je bilo, da naj bi bilo to predstavništvo odprto do konca leta, pa me zanima, če bo, če bo to vplivalo na odprtje tega predstavništva? Hvala.

Še kakšno vprašanje kolegic in kolegov? Vidim, da ni. Prosim mag. Štucin, če odgovorite na vprašanje.

Ne, to znižanje proračuna za naslednje leto ne bo vplivalo na odprtje predstavništva na Filipinih. Vse je že v teku za polno delovanje tega predstavništva, sklepi so bili sprejeti, naslednji teden, tja odhaja že prvi diplomat.