Dobro jutro!

Začenjam z 11. nujno sejo Odbora za obrambo.

Lepo pozdravljam vse prisotne: državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, gospoda Damirja Črnčca, načelnika generalštaba generalpodpolkovnika Roberta Glavaša, gospo Natašo Dolenc iz Urada predsednika Republike in gospo Cvetko Rogač Cvetko iz Ministrstva za finance. Danes pa lepo pozdravljam tudi podpredsednika Miha Lamuta in mu čestitam za rojstni dan. Žal je treba začeti takole zgodaj, ampak...

Obveščam vas, da so zadržani poslanci in da se seje ne moreta udeležiti Matej Tonin in Jože Lenart. Kot nadomestna članica namesto poslanca Teodorja Uraniča pa sodeluje Tereza Novak.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red, dve točki: Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2025. Predlogov za razširitev dnevnega reda ali spremembo nisem prejel, zato ostaja dnevni red tak kot je bil. Odboru pa predlagam, da 1. in 2. točko združimo, ker se zelo povezujeta. Ali je kdo? Nihče ni proti. Potem bomo ti dve točki združili.

Prehajamo na 1. in 2. točko dnevnega reda, proračun Republike Slovenije za leto 2024 in za leto 2025.

Predlog sprememb proračuna je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Gradivo ste dobili. Naj samo še omenim, da je Odbor za obrambo zainteresirano delovno telo in da se lahko amandmaje vlaga k tistemu delu proračuna, ki se tiče našega področja. Delo v zvezi z obema točkama bomo nadaljevali tako, da bom najprej zaprosil predstavnike Ministrstva za finance in Ministrstva za obrambo za pojasnila, potem pa nadaljujemo z razpravo. Tako da, če želite, gospa Cvetka Rogač, pa prosim, če se še predstavite za magnetogram. Hvala.

Hvala za besedo. Sem Cvetka Rogač Cvetko iz Ministrstva za finance.

Pred vami sta predloga sprememb proračuna za leto 2024 in proračuna za leto 2025. Podlaga za pripravo obeh predlogov proračunov je proračunski memorandum, pri čemer so bili med drugim upoštevani jesenska napoved makroekonomskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj in letošnja reorganizacija vlade.

Priprava obeh predlogov proračunov je potekala v negotovih makroekonomskih razmerah, ki izhajajo iz globalne situacije, zaznamovane s povišano inflacijo ter obsežne naravne nesreče, povezane s poplavami. Tako so spremembe v letu 2024 v največji meri povezane z odpravo posledic in obnovo po naravnih nesrečah v letu 2023. V prihodnjih dveh letih bodo v ospredju ukrepi za pomoč in obnovo prizadetih območij, podprti tudi z EU viri in mehanizma za okrevanje in odpornost ter iz evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2001 do 2027. Med te ukrepe sodijo obnova cestne in vodne infrastrukture, ukrepi, povezani z okoljem odpadki, plazovi, gozdovi in kmetijstvo. Pomemben del predstavljajo tudi ukrepi za povračilo škode gospodarstvu in pomoč prebivalstvu.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2024 se načrtuje 14 milijard evrov prihodkov, ki izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v preteklem letu, ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj UMAR. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 višji za 1,5 %. Načrtovani odhodki v višini 16,2 milijardi evrov vključujejo 1,1 milijardo evrov za odpravo posledic poplav. V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2024 so načrtovani odhodki višji za 4,7 %. S predlogom sprememb proračuna za leto 2024 načrtujemo v okviru državnega proračuna primanjkljaj v višini 2,2 milijardi evrov oziroma 3,3 % BDP. V predlogu proračuna za leto 2025 se načrtuje 14,6 milijard evrov prihodkov, ki izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v preteklem letu ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj UMAR. Načrtovani prihodki so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2024 višji za 4 %. V okviru načrtovanih odhodkov v višini 15,8 milijard evrov se poleg sredstev za naravne nesreče zvišujejo tudi sredstva za varovanje okolja ter zdravstveno varstvo. Načrtovani odhodki so v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2024 nižji za 2,5 %. S predlogom proračuna za leto 2025 načrtujemo v okviru državnega proračuna primanjkljaj v višini 1,3 milijarde evrov oziroma 1,8 % BDP. Programske vsebine in posebnosti posameznih proračunov uporabnikov pa prikazujejo njihovi finančni načrti. Hvala lepa.

Hvala lepa vam za predstavitev.

Še eno nadomestilo poslanca Aleša Rezarja nadomešča poslanec Aleksander Prosen Kralj.

Bi dal besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo, dr. Damirju Črnčcu. Izvolite.

Hvala. Dobro jutro! Spoštovani predsednik, članice in člani Državnega zbora, Odbora za obrambo, vsi prisotni!

Dovolite na začetku, da predstavim malo širše finančna načrta za leti 2024 in 2025, potem bi pa prosil še oba predstojnika organov v sestavi, načelnika Generalštaba in direktorja Uprave za zaščito in reševanje, da predstavita še podrobneje svoje finančne načrte.

Finančna načrta, ki sta tukaj danes pred nami, kažeta na makro sliki podajata dve sporočili. Prvo sporočilo je, da modernizacija in razvoj Slovenske vojske teče naprej, se prilagaja, prilagaja predvsem na račun največjih poplav, ki smo jih imeli v zgodovini Slovenije. In na drugi strani je proračun Uprave za zaščito in reševanje odraz tega, da se ta Vlada zaveda, da so naravne nesreče, da so ujme tista danost, ki je tukaj danes in nas bo spremljala tudi v prihodnje, zato se seveda finančni načrt temu primerno popravlja oziroma dviguje.

Skupni finančni načrt Ministrstva za obrambo za leto 2024 je torej 46 milijonov nižji, kot je v sprejetem proračunu 2024 in predstavlja 1,18 milijarde, torej 1,018 milijarde evrov, če seveda številke zaokrožim in v letu 2025 je to cela 1,106 milijarde evrov.

Obrambni izdatki kot veste ne spadajo, torej pod obrambne izdatke ne spadajo sredstva, ki so v Ministrstvu za obrambo namenjena zaščiti in reševanju, sredstva, ki so namenjena inšpektoratu, ki se ukvarja s tem področjem, in seveda sredstva, ki so v Upravi za varstvo dediščine, vojaške dediščine. Ta znesek je v kumulativi, torej znotraj te milijarde, cirka 180 milijonov. To je tisto, kar se ne namenja in se ne projicira kot obrambni izdatki. Ta številka je približno zelo podobna v letih 2024 in 2025.

Torej, povedal sem, da modernizacija Slovenske vojske teče dalje. Ključni projekti so bili predstavljeni. Državni zbor, odbor, pred katerim danes sedimo, je sprejemal resolucijo o dolgoročnem programu razvoja opremljanja Slovenske vojske do 2040, kjer smo predstavili tudi predvideno rast obrambnih izdatkov. In kot veste je v letu 2024 ta številka 1,44 BDP in v letu 2025 1,53 BDP. Finančni načrt, ki je danes tukaj pred nami, načrtuje, da je ta številka 1,31 in 1,36 BDP. Torej, kaj je sporočilo? Sporočilo je, da ohranjamo počasno in postopno rast, pa vendarle prilagajamo le to, temu, da se sredstva namenjajo tudi za druge potrebe in v znesku to pomeni 89 milijonov razkoraka do planskih dokumentov in v letu 2024 in 117 milijonov v letu 2025. To je seveda na podlagi aktualnih projekcij rasti BDP v Sloveniji. Torej v obeh letih je ta razkorak med planskimi dokumenti, tukaj je seveda še srednjeročni obrambni program 2020-2023 do 2028, ki ga je tudi na podlagi te prej imenovane resolucije sprejela Vlada v letošnjem letu, ki načrtuje seveda enako lestvico rasti obrambnih izdatkov. Torej, ta razkorak je torej 207 milijonov manj sredstev za Slovensko vojsko, predvsem seveda na postavki modernizacije oziroma vlaganja v ključne zmogljivosti Slovenske vojske. Če še pogledam torej malo skozi številke. Proračun Slovenske vojske je tako 75 % proračuna Ministrstva za obrambo, uprava za zaščito in reševanje 10,5 % uprava za vojaško dediščino 6,9 % torej skupaj 17,4 % sta ta dva organa, ki ne sodita v obrambne izdatke, inšpektorati so seveda, potem z manjšimi sredstvi. Načrtujemo tudi 24 milijonov namenskih sredstev ter evropskih sredstev 8,5 milijonov za slovensko soudeležbo. Kar je pomembno seveda izpostaviti je tudi to, da za raziskave, razvoj in inovacije v letih 2024 in 2025 predvidevamo 23 oziroma 23,4 milijona evrov. Kot veste, v letošnjem letu je ta postavka težka 12,5 milijona, ki bo tudi realizirana. V lanskem letu, torej leto pred tem je bila pa ta postavka dobra 2 milijona, kar pomeni, da smo najprej povečali za šestkrat v letošnjem letu in v naslednjem letu še za enkrat, če malo zaokrožujem. In s tem seveda zasledujemo strateški cilj, da je dva odstotka znotraj obrambnih izdatkov namenjeno raziskavam in razvoju in inovacijam in tega se držimo in to tudi zasledujemo. O projektih smo večkrat tudi javno govorili. V finančnem načrtu, toliko na kratko, morda o 2024. V 2025 pa je ta znesek proračuna, kot sem že povedal, skupno 1,1 milijarde, od tega je 847 milijonov za Slovensko vojsko, kar znaša 76,6 cela šest odstotka, in za Upravo za zaščito in reševanje 105,9 milijonov, kar je slabih deset odstotkov. Uprava za vojaško dediščino, potem je z 6,4 % in kot sem že dejal, je to približno podoben proporc, kot je pri letu 2024. Kaj je še pomembno tukaj morda v tem uvodnem delu izpostaviti? Da seveda, kaj to pomeni, da modernizacija teče dalje in kaj je s tistimi 207 milijoni. Torej, ocena v ministrstvu v Slovenski vojski je bila, da bomo nekatere ključne projekte, o katerih smo tudi večkrat že javno govorili, seveda raztegnili v globino, torej časovno prilagodili dinamiko obstoječim finančnim virom in s tem tudi nadaljevali modernizacijo. Sam ocenjujem da seveda je to nekaj kar je realno, kar je tudi sprejemljivo in seveda je tudi jasen odraz zavedanja v Ministrstvu za obrambo, da je vojaška solidarnost in tudi naš odziv kot je bil ob poplavah tisto kar mora narekovati tudi ravnanja v prihodnje. Tako da smo pripravili tudi v Ministrstvu za obrambo spremembo člena Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko, ki predvideva v obdobju 2021 do 2026 780 milijonov in predlog je, da se to obdobje podaljša do 2028 z obstoječim, torej z enakim finančnim zneskom kot je predviden bil do 2026. Torej ohranjamo dinamiko in jo raztegujemo v globino. Je pa hkrati tukaj tudi treba jasno povedati, da seveda so bodisi dobavni roki, bodisi verige, bodisi postopki, da pridemo do nekega konkretnega zaključka nabave zmogljivosti dolgotrajni in so tudi odraz tega, da seveda je in potem tudi čakalne vrste so dolgotrajne, še vidimo svet okrog nas, vojna tukaj, vojna tam in žal se seveda to pozna tudi na ta način, da je proces modernizacije upočasnjen z vidika tistega kar imamo v strateških dokumentih.

Dovolite, da tukaj v uvodnem delu izpostavim še naslednje, da Uprava za zaščito in reševanje je v letošnjem letu postala tudi sredstvo ali pa organizacijska enota, organ v sestavi ministrstva, ki zagotavlja izplačilo intervencijskih stroškov ob naravnih nesrečah, ujmah. Vlada namenja za to in je letos namenjala finančna sredstva, ki so izven okvira rednega proračuna in seveda to zelo dviguje finančne postavke na upravi sami, tudi z vidika celotnega Ministrstva za obrambo in je potem ta razrez sredstev oziroma bo v letošnjem letu tudi realizacija proračuna finančnega načrta temu primerno ustrezna, torej toliko višja. Tako da, ko govorimo o teh seveda številkah, je treba jemati tudi to v kontekstu.

Povedal bi še to, da smo prvič v letu 2022, torej v lanskem letu dosegli zavezo iz Wellsa iz leta 2014 kot država in presegli 20 % za investicije v ključne obrambne zmogljivosti in da finančna načrta za leti 2024 in 2025 zasledujeta ta cilj, torej da ohranjamo eno izmed ključnih velških zavez, torej da dajemo vsaj 20 % v ključne zmogljivosti na obrambnem področju tudi v obeh letih, ki so pred nami. Poudaril bi še enkrat. Torej prvič po letu 2014 smo to lani dosegli in cilj je, da dosežemo to seveda tudi letos in da dosežemo to tudi v dveh letih, ki sta pred nami.

In drug cilj, ki ga zasledujemo, zelo jasno je postopna upočasnjena rast, vendarle na način, da seveda se zagotavlja na eni strani, kot sem dejal, nadaljevanje ključnih projektov in na drugi strani, da se seveda izkazuje zelo jasno vojaška solidarnost. Kateri so ti ključni projekti? Bom predal, predsednik, če se strinjate, besedo načelniku, da predstavi na kratko ključne projekte, s katerimi se ukvarja trenutno Slovenska vojska, Ministrstvo za obrambo in so nekako tisti, ki bodo narekovali dinamiko naslednjih petih let. Hvala.

Hvala lepa, državni sekretar. General podpolkovnik Robert Glavaš, imate besedo, izvolite.

Dobro jutro tudi z moje strani!

Mogoče ni odveč, da ponovim še enkrat določene zneske ki smo jih načrtovali že v letu 2022 in seveda v letu 2022 je bil ta predlog pripravljen predlog finančnega načrta za Slovensko vojsko in je znašal okroglo 830 milijonov. Z vladnim razrezom proračunskih sredstev in odhodkov za leto 2024 in 2025 smo v juliju ta sredstva znižali za 33 milijonov, nekaj več kot 33 milijonov smo prišli na 795 milijonov. Seveda potem so poplave nam znižale še dodatnih 32 milijonov, tako da na koncu je iz predvidenega proračuna v letu 2022, ko smo ga načrtovali za leto 2024 se je znižalo to za 65, 66 milijonov, kar pomeni da za naslednje leto ima Slovenska vojska na razpolago 763 milijonov pa še nekaj denarja. In seveda za katera sredstva bom malo kasneje govoril.

V letu 2025, mislim, da je državni zelo dobro povedal. Imamo na razpolago 847 milijonov 370 tisoč evrov, kar pomeni, da na podlagi tega denarja smo v Slovenski vojski pristopili k razmisleku in pomisleku in seveda izdelavi načrta, ki je tukaj pred menoj, na kakšen način bi ohranjali ključne investicije v Slovensko vojsko. In seveda na podlagi tega in seveda s prerazporeditvijo denarja smo ohranili ključne projekte, katere bom povedal, in seveda so tudi opredeljeni tako v resoluciji kot v samem o SOPR-u in seveda, kot je že državni omenil, skupaj z Zakonom o investicijah, ki se bi podaljšal do leta 2028 bi ta sredstva lahko pridobili v Slovensko vojsko. To pa so bojna kolesna vozila, mislim, da smo zadnjič že veliko o njih govorili, za izgradnjo osrednjih zmogljivosti Slovenske vojske in ključnih, ponavljam, en ključnih zmogljivosti, za izgradnjo teh zmogljivosti, ki so potrebne za Slovensko vojsko. Taktično transportno letalo, lahka kolesna vozila in seveda to je vse skupaj povezano s cilji zmogljivosti. Kopenski sistemi zračne obrambe, mislim, da smo si vsi enotni, da je to potrebno in seveda gremo naprej. Večnamenski helikopterji, veliko smo o njih govorili. Tukaj imamo še ladjo Triglav, ki jo imamo danes v stopnji predelave oziroma vzdrževanja. Protioklepni sistem in seveda vlaganje v ključno infrastrukturo. S tem upam, da bomo v naslednjih nekaj letih pridobili potrebna sredstva in seveda omogočili Slovenski vojski, da svoje naloge opravlja strokovno in seveda profesionalno, ne samo doma, ampak tudi v tujini. Hvala lepa.

Hvala lepa. Še direktor Uprave za zaščito in reševanje, gospod Leon Behin, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, gospod predsednik. Člani odbora! Tako kot je povedal že sam tudi državni sekretar v svojem uvodu, se sredstva za področje zaščite in reševanja, lahko rečemo, že bistveno v letu 2023, pa tudi v letu 2024 in 2025 ohranjajo oziroma se celo nekoliko povečujejo. Mogoče za ta prvi pogled sama ocena realizacije za leto 2022 je bila 61 milijonov, za leto 2023 je v gradivu napisano 120 milijonov evrov, kar pomeni podupliranje sredstev za področje zaščite in reševanja. Je pa tukaj potrebno dodati še približno 110 milijonov evrov, ki smo jih prejeli v času priprave samega proračuna za povračilo intervencijskih stroškov občinam in pa tudi enotam za zaščito in reševanje. In tako kot je že tudi v svojem uvodnem izvajanju pojasnil državni sekretar, bo letošnja realizacija Uprave za zaščito in reševanje verjetno presegla 220 milijonov evrov. Ampak tukaj je treba predvsem poudariti, da več kot polovica teh sredstev izhaja iz povračila intervencijskih stroškov že od meseca maja, julija in potem tudi za same avgustovske poplave, tako da to bistveno dviguje. Ampak pri pregledu samih sredstev za to področje je treba pa to seveda v največji meri dati stran in se osredotočiti na številke in vsebine, ki izhajajo iz preostalega dela. Kakorkoli, tudi če damo to stran, se sam znesek za Upravo za zaščito in reševanje in področje zaščite in reševanja dviguje na 107 milijonov evrov v primerjavi z letošnjim letom za leto 2024 in približno slabih 106 milijonov evrov za leto 2025. Pri teh številkah je jasno potrebno povedati, da so ti skoki predvsem na račun koriščenja evropskih sredstev, ne toliko na samo področje integralnih sredstev. Integralna sredstva se povečujejo v ranga 10 do 15 %, vse ostalo pa je na račun evropske kohezijske politike in predvsem načrta za okrevanje in odpornost. Že v letu 2023, ko se izteka finančno obdobje 2014-2020, smo prvič v zgodovini pospešeno izkoristili 20 milijonov evrov evropskih sredstev za nakup 40 tovornih vozil in 160 kontejnerjev za poplave. In ta vozila so praktično v zadnji fazi izdelave. Tudi sredstva bodo ustrezno počrpana v letošnjem letu. Dokončno pa se bodo razdelile lokalnim skupnostim v letu 2024 na podlagi poziva, ki ga bomo naredili na Upravi za zaščito in reševanje. In ta oprema, specializirana za poplave, je bila že tudi koriščena v julijskih in avgustovskih poplavah ter neurjih v Republiki Sloveniji v manjšem obsegu in se je izkazala kot zelo primerna in pravilno izbrana in pravilno opremljena. Na žalost smo pa takrat razpolagali z manjšim delom te opreme tudi v Sloveniji. Kot napovedano, se bo za investicijski del okrepljevanja odziva v Republiki Sloveniji za področje naravnih nesreč, predvsem podnebno pogojenih naravnih nesreč, tudi nadaljevalo v okviru kohezijske politike 2021-2027 in v tem okviru sta bila že kupljena dva letala v letošnjem letu, dve letali prideta še v naslednjem letu 2024, ki se financira iz evropskih sredstev približno 12 milijonov evrov. Preostali znesek evropske kohezijske politike pa se namenja za posodobitev in nakup opreme za žled in ujme ter tudi za požare v naravnem okolju, tako da se kompleten znesek, ki je dodeljen v okviru evropske kohezijske politike, planira uporabo do leta 2025, z večjo intenziteto pa pristopi se k uresničevanju ukrepov in investicij iz načrta za okrevanje in odpornost. Z veseljem lahko povemo, da smo pred desetimi dnevi začeli z investicijo posodobitve centra, vseslovenskega centra za požare v naravnem okolju v Sežani kot prvim od naših investicij iz načrta za okrevanje in odpornost. In to se bo nadaljevalo tudi s centrom v Murski Soboti in nacionalnim centrom na samem Igu in v okviru tega je predvideno približno 50 milijonov investicij, od tega se polovičen znesek evropskih sredstev, s pripadajočim delom sofinanciranja pridemo na 75 % uporabe teh samih sredstev. Med ključnimi investicijskimi projekti lahko izpostavimo tudi izboljšanje požarne varnosti v Republiki Sloveniji ne samo z vzpostavitvijo letalske enote, ki bo v letošnjem letu, v letu 2024, no, bila v polni sestavi štirih letal in pa tudi stalne pripravljenosti v požarni sezoni. Bom kar že vnaprej verjetno na vprašanje odgovoril: prvi piloti se že šolajo v Španiji, v sezono, v naslednjih dve, tri sezone bodo pa glavnino odnesli pogodbeni piloti z družbo Air Tractor oz. Titan, ki kjer imamo petletno sklenjeno pogodbo za pomoč pri vzdrževanju, zagotavljanju rezervnih delov in tudi pilotih ter tudi šolanju. Dokler ne vzpostavimo končnega števila, to je pa v naslednjih treh letih, je cilj zagotoviti 10 do 15 lastnih pilotov z dovolj veliko število ur na leta zato, da samostojno lahko izvajajo te aktivnosti. Ker gre pa za zelo zahtevno dejavnost in izvajanje operacij, je pa tako kot v vseh evropskih državah tudi tukaj v začetku predvidena pomoč tujih pilotov ob podpori seveda pilotov Slovenske vojske in lastnih pilotov Uprave za zaščito in reševanje, ki tudi, če bo vse po sreči, v oktobru mesecu preko vlade bistveno spreminja sistemizacijo delovnih mest, kajti umešča se ravno ta enota tudi s piloti, servisom in delovanjem. Uprava za zaščito in reševanje z letom 2024 prevzema ne samo izvajanje operacij fizično gašenja, ampak tudi del civilnih pristojnosti civilnih letal za področje gašenja iz zraka, kar pomeni, da izvajamo in nadzor in akreditacijo tujih licenc in vsega podobnega, kar izhaja iz vsega tega. Res ekstremno obsežna naloga na podlagi lanskoletne in letošnje odločitve Vlade, da se k temu pristopi.

Aktivni smo tudi na mednarodnem področju in to nameravamo še bistveno intenzivirati v prihodnje. Do konca leta 2024 moramo ustanoviti našo tretjo enoto iz t. i. poola, nabora evropskih enot za posredovanje v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite. Gre za požare v naravnem okolju, do sedaj imamo enote jamarske službe in pa prečrpavanje velikih količin vode. Istočasno smo bili uspešni na evropskem razpisu t. i. Rescue Shelters. Gre za 250 visoko kakovostnih namestitvenih kapacitet, ki jih kot Republika Slovenija v okviru evropskega mehanizma in financiranja s strani Evropske unije zagotavljamo kot skladiščenje in tudi v primeru potrebe jih lahko kamorkoli dostavimo, postavimo tabor in tudi ga vzdržujemo en mesec dni. Ključno se nam pa zdi v tem obdobju in večino aktivnosti namenjamo posodobitvi in reorganizaciji samih sil, enot za zaščito in reševanje s popolnitvijo teh enot zaradi boljšega odzivanja pa vsega tistega, kar je v preteklosti bilo velikokrat slišati o pomanjkljivi popolnjenosti tako s kadrom kot tudi s samo opremo. In pa še ena od zadev je. V sklopu te reorganizacije želimo postaviti veliko večjo vlogo regijskim izpostavam in pa centrom 112. Ravno ta dva segmenta sta se pokazala kot ključna v teh avgustovskih poplavah, kjer se je po stoterilo število klicev v kratkem časovnem obdobju ob tako velikih nesrečah in je pač ta sistem bil vedno na robu. In po drugi strani so se izpostave jasno pokazale, da predvsem v primerih, ko imamo manjše lokalne skupnosti, ob daljših časovno trajajočih nesrečah ne morejo več izvajati same vodenje intervencije in tudi zamenjave ljudi in koordinacije vseh enot in prostovoljcev na svojem terenu, da je potreben večji angažma regijskih izpostav in zaradi tega želimo tudi narediti samostojno enoto izpostave in samostojno enoto obveščanja in normiranja, zaradi posodobitve sistema in zanesljivosti sistema. Toliko na kratko. Hvala.

Hvala lepa vsem za predstavitve. Zdaj odpiram razpravo, če bodo predlogi za kakršnekoli amandmaje predlagam, da jih potem oblikujemo na koncu. Prosim, da se razpravljavci držijo točk dnevnega reda, se pravi proračuna za leto 2024 in 2025. Samo en prijavljen na razpravo? Aha, štirje. Gospod Kordiš, imate besedo, izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Post finančno gospodarskem šoku, ki je šel z epidemijo covida-19, se strukture Evropske unije postopoma vračajo nazaj k svoji predhodni finančni politiki, to je politika varčevanja. Saj veste, tista logika, ki pravi, da je potrebno več in več države znova in znova klestiti za to, da se več in več družbenih sektorjev spreminja v tvorno gojišče za akumulacijo kapitala in jasno tudi slovenska proračuna za naslednji dve leti to odražata. V njiju se pozna začetek implementacije logike varčevanja oziroma logike zategovanja pasov. Zakaj je na ravni Evropske unije prišlo do ponavljanja preteklih napak vemo, kako hude negativne posledice je politika zategovanja pasov pustila v zadnji finančni in gospodarski krizi? Na to vprašanje vam ne znam odgovoriti, bodo se pa izkazale prej ali slej kot zelo destruktivne in zelo negativne za naš vsesplošen družbeni razvoj. Tu mislim, da bi se morale posamezne vlade, tudi Slovenska vlada, postaviti na zadnje noge in se zoperstaviti v imenu solidarne prihodnosti vsem mogočim pritiskom, ki pravijo, da naj naše javne finance trošimo za neke nepotrebne izdatke kot je to nakupovanje orožja in da naj slovenskim državljankam in državljanom zategujemo pas, še zlasti to velja v kontekstu, ko se stopnjujejo alarmi prihajajoče gospodarske krize, ohlaja se gospodarstvo, pada industrijski output in tako naprej in seveda je v razmerah, ki nakazujejo na prehajanje v neko kapitalistično recesijo logično, da ti država vstopa v zagotavljanje agregatnega povpraševanja s povečanim trošenjem. Točno to so tiste razmere, kjer mora država okrepiti svojo investicijsko politiko, kjer mora država okrepiti svoj socialni in razvojni in investicijski proračun, ne pa, da implementira logiko zategovanja pasu. To je približno tako, kot da bi na nek odprt požar zabrisal še dodatno kantico bencina in tu je v temelju strateški problem s proračuni za naslednjima dvema letoma. Namesto da bi šel v neko kenezijansko logiko proticiklične politike, potrebujemo investicije, ko se zasebno povpraševanje ohlaja, stopa, če ravno ne v spet tako velikem obsegu, kot bi lahko, na srečo, v čevlje ponavljanja napak post finančno gospodarskega zloma leta 2008. Znotraj tega po posameznih proračunskih postavkah niso kratke potegnili vsi resorji. Vidi se, da vojaško področje kljub vsesplošnemu varčevanju ostaja prioriteta. Kakršno koli krčenje sredstev na Ministrstvu za obrambo je pravzaprav zelo zelo kozmetično, kljub vsemu govoru o potrebnem varčevanju in preusmerjanju sredstev v poplavno obnovo Proračun Ministrstva za obrambo postaja rekorden, višji kot je bila realizacija Ministrstva za obrambo v letu 2023, natančneje za 70 milijonov evrov višji, najvišji kot smo ga kadarkoli imeli v tej državi. Krčenje v namero, nakazujem, da uporabljam izraz v navednicah, na glavni postavki iz katere se kupuje orožje, to je postavka Infrastruktura in opremljenost Slovenske vojske je nižje za 30 milijonov evrov, pa še vedno 23 milijonov evrov več kot v letu 2023. Skratka, vsi projekti nakupovanja orožja se nekateri sicer malo zamikajo, ampak v osnovi se nadaljujejo. Še več, proračun ni zgolj za naslednje leto, je za naslednji dve leti. V letu 2025 se predvideva proračun Ministrstva za obrambo še za dodatnih 100 milijonov evrov več, od tega na orožarski postavki Infrastruktura in opremljenost Slovenske vojske 72 milijonov več. To so popolnoma zgrešene prioritete. In v prihajajočem gospodarskem kontekstu, o katerem sem govoril, kjer bi morala država vlagati v koristno družbeno infrastrukturo, da zagotavlja agregatno povpraševanje, ko se obeta izpad zasebnega povpraševanja in na tak način pokonci držati družbeno kohezijo in navsezadnje tudi gospodarstvo, in z vidika tega, da so nekatera področja, ki pa so dejansko bitna za blaginjo državljank in državljanov, pa pokasirala neke reze, ki pa niso prav čisto nič kozmetični. Pač investicije v stanovanjsko politiko so krepko prekratke za potrebe državljank in državljanov ali najbolj razvpito v javnem prostoru, mislim, da je to tudi upravičeno, postavki Denarna socialna pomoč in socialno vključevanje invalidov se niža za 45 milijonov evrov ali za več kot deset odstotkov, gospe in gospodje. Kakšne so to politične prioritete, kjer se špara na revežih? Kupuje se pa orožje? Na srečo je to prvi cikel obravnave proračuna v parlamentarnem postopku. Vse te postavke se še lahko in se morajo v nadaljevanju popraviti, ker tak balans, ko imaš na socialnem področju zelo konkretne in obsežne reze, hkrati pa še vedno na veliko zapravljaš za orožje, to pač, brez zamere, to ni za nikamor.

V letu 2024, če ostajam na resornem področju Ministrstva za obrambo, kjer dajemo denar za napačne stvari, po proračunskih dokumentih sodeč lahko pričakujemo podpis pogodbe za nakupe orožja za potrebe Nato pakta, ki se bodo nato raztegnili še naprej v prihajajoča leta. Kot se da razbrati, namerava Ministrstvo za obrambo podpisati pogodbo za nakup še enega transportnega letala za servisiranje vojske v Nato operacije, predvsem pa gre večina za nakup večjega števila oklepnikov 8X8. Vam bom kar citiral iz proračuna: "V letu 2024 bo težišče usmerjeno v nakup OVO za potrebe izgradnje ciljnih zmogljivosti Slovenske vojske, predvsem bojnih kolesnih vozil 8X8 in lahkih oklepnih vozil 4X4. Načrtuje se nadaljevanje postopka nabave protioklepnega raketnega sistema Spike in pričetek nabave kopenskega sistema zračne obrambe srednjega dosega z namenom vzpostavitve zmogljivosti za učinkovito obrambo zračnega prostora in sil Slovenske vojske doma in v okviru zavezništva. Vzporedno se začenja s projektom nakupa novih večnamenskih vojaških helikopterjev ter uvajanjem prvega taktičnega transportnega letala v operativno uporabo." Reveži invalidi v domovini so pa medtem lahko očitno lačni. Te ciljne zmogljivosti, v katere naj bi tako širokogrudna vlaganja, so naslednje, spet navajam iz proračuna, "srednji pehotni bataljon, srednji bojni izvidniški bataljon, moduli srednje bataljonske bojne skupine, helikopterske zmogljivosti, vzpostavitev prve baterije zračne obrambe in razvoj letalske baze Cerklje ob Krki." Skratka, gre iz tiste zmogljivosti, ki se običajno utemeljujejo s sprejetimi mednarodnimi zavezami, kar je zgolj evfemizem za neke zahteve, ki nam jih imponira Nato pakt. Če grem kar po teh konkretnih projektih. Začel bi z Natovo letalsko bazo v Cerkljah. Letališče je na meji s Hrvaško. Letos smo lahko v medijih prebrali, da je predvideno kot operativna baza za delovanje 8-ih lovskih letal in 2. letal za prečrpavanje goriva in Nato namerava očitno na tem letališču hraniti nekaj tisoč ton razstreliva. Težko varnostno tveganje in težko zapravljanje denarja za neke popolnoma tuje interese. Zakaj mi potrebujemo Natovo letalsko bazo pri nas? Nismo niti vojaško ogroženi.

Naprej. Baterije zračne obrambe. Baterije zračne obrambe so del projekta Natove evropske skupne zračne obrambe, kjer je iniciativo prevzela Nemčija. V tem sklopu je Slovenija pristala na nakup raket IRIS T v višini 200 milijonov evrov. To so rakete z dometom 40 km v daljavo in 20 km v višine, kot so v višino. Kot smo lahko nekaj mesecev nazaj prebrali v medijih, ena sama taka raketa stane slaba 2 milijona evrov. Slovenija vadišča za uporabo teh raket sploh nima. Se pravi, za to, da jih kakorkoli sploh skurimo, uporabimo, da se pripadnice in pripadniki Slovenske vojske strenirajo v uporabi teh raket bo potrebno še dodatno zapravljanje denarja za urjenje v tujini. Na koga naj bi te rakete streljali z dometom 40 kilometrov, v resnici sploh ne vemo. Obstaja zelo jasen kontekst. Pobuda za nakup teh protiletalskih raket je prišla po ruskem posredovanju v Ukrajini oziroma, če raztolmačim: Te rakete bi uporabili v primeru nekega domnevnega fiktivnega ruskega napada oziroma proti ruskim letalom in raketam. Zdaj, kako nam rakete z dometom 40 kilometrov pomagajo proti fiktivni neki ruski invaziji takrat, ko bo že itak vsega konec, ne zna odgovoriti nihče. Ampak hej, nič ne de, morda nimamo odgovora zakaj pa potrebujemo ravno neke protiletalske rakete, bomo pa zanje vseeno namenili 200 milijonov evrov. Pri helikopterskih zmogljivosti gre za uresničevanje zmogljivosti "special operations air taskt unit", ki poteka v okviru večnacionalne pobude znotraj NATO pakta skupaj s Hrvaško, Madžarsko in Bolgarijo, skupna usposabljanja pa potekajo v centru v Zadru. Skratka, to niso neki helikopterji, ki bi bili kakorkoli dejansko uporabni v domovini, ampak so zgolj še ena oblika trošenja našega denarja za orožje po meri Nato pakta. Potem so pa tu še zimzelene; srednja bataljonska bojna skupina, srednji izvidniški in pehotni bataljon, ki pa so prav tako po resoluciji o opremljanju Slovenske vojske, se pravi v že opredeljenih dokumentih namenjeni delovanju v okviru Nato pakta in Evropske unije. Šele čisto na koncu je kozmetično namembnost teh Natovih zmogljivosti kategorizirana tudi za uporabo na nacionalnem ozemlju. Ampak to je samo zato, da ste po dolgih letih opozorili nas iz Levice, da mečemo denar za Natovo orožje in da gradimo vojsko za Natove potrebe, začenja vzpostavljati vtis, da gre za neko nacionalno obrambo pred neznano invazijo neznano koga, čeprav je itak od začetka do konca jasno, da gre v resnici za ekspedicijski korpus Nato pakta. Slovenske državljanke in državljani, pa naj za to plačamo.

Del proračuna so tudi nacionalni razvojni programi. Iz njih je jasno razvidno, da bo težišče orožarskih nabav v prihodnjih dveh letih usmerjeno predvsem v nakupe protiletalskih raket, ki sem jih že problematiziral, in oklepnikov 8x8. Samo za oklepnike namerava ministrstvo za obrambo v prihodnjem letu plačati 138 milijonov evrov, to je, medtem ko Vlada ne najde denarja za uskladitev socialnih transferjev v višini med 50 in 70 milijonov evrov in ko investicije v izgradnjo novih stanovanj ostajajo grobo podhranjene. V letu 2025 bo šlo za te oklepnike še 164 milijonov evrov. V letu 2026, to je predvolilno leto in nacionalni razvojni programi so večletni, programi se ne omejujejo zgolj na anualne proračune, bo šlo za oklepnike še nadaljnjih 207 milijonov evrov, podpisane pogodbe pa se bodo raztegnile dalje v mandat katerekoli naslednje Vlade. No, in na koncu, ko zložimo te številke skupaj, naj bi za vozila plačali skoraj 700 milijonov evrov. Torej samo za to postavko oklepnikov pridemo vse skupaj le na 80 milijonov evrov manj kot je bil težak Toninov zakon za čisto vse predvidene orožarske posle pod prejšnjo vlado. Gospe in gospodje, ta proračun je potrebno krepko popraviti in sredstva preusmeriti na področja, kjer državljanke in državljane blaginjo in intervencijo države dejansko potrebujejo, in stran od tujih vojaškoindustrijskih kompleksov.