Spoštovani, pričenjam 2. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pozdravljam vse vabljene in tudi ostale prisotne. Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednje članice in člani: teh opravičil danes nismo imeli. Kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili pa sodelujejo: namesto Ive Dimic, bo sodeloval kolega Jožef Horvat in namesto kolega Zdravka Počivalška, ga bo nadomestil kolega Gregor Perič. Torej, prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Z sklicem seje 10. septembra 2018 ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009, uredb Sveta (ES) št. 768/2005, (ES) št. 1967/2006 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbe (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta glede nadzora ribištva, EPA 57-VIII, EU U

2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013, EPA 113-VIII, EU U 866.

3. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, EPA 114-VIII, EU U 867.

Ker do pričetka seje nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik, je določen dnevni red, kot ste ga prejeli z sklicem seje.

Tako prehajamo na obravnavo 1. TOČKE, TO JE EPA 0057-VII. Predlagateljica tega, kot tudi ostalih dveh predlogov stališč, je vlada. Naš odbor je matično delovno delo. Za obravnavo vseh teh točk, ki jih bomo obravnavali na podlagi 154.h člena Poslovnika. K obravnavi vseh točk smo torej vabili ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predstavnico ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, torej, gospa državna sekretarka, magistra Tanja Strniša je z nami. Prosim za dopolnitev, obrazložitev Predloga stališča Republike Slovenije.

Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, pri stališču do uredbe, ki bo urejala nadzor ribištva v prihodnje in skupne ribiške politike, bi želela izpostavit to, da je obsežen zakonodajni predlog, da pomembno posega tako na delovanje ribičev, kot administracije. In zaradi tega ima Slovenija določene zadržke in bo to uredbo lahko podprla samo, če bodo sprejete določene rešitve za majhne ribiške sektorje in mali priobalni ulov, kot je Slovenski. Namreč Slovenija seveda podpira cilje te uredbe, da se ukrepi nadzorni sistem skupine ribiške politike, z namenom, da se ohranjuje trajnostno upravljanje z živalskimi morskimi viri. To je nujno. Vendar pa uvajanje dodatnih, zlasti elektronskih sistemov na področju poročanja ulova, sledljivosti pošiljk in kršitev, uvaja nekatere nesorazmerne obremenitve za tak ribiški sektor, kot je slovenski, ki predstavlja samo 0,1% vseh skupnih staležev rib v severnem Jadranu in ima zaradi tega zanemarljiv vpliv na, če gledamo celoto kot EU oziroma ribolovne vire.

V samem gradivu smo te zahteve, ki so drugačne od sedaj veljavnih, ustrezno obrazložili. Skratka, mi menimo, da že sedaj, v sedanjem sistemu smo, kjer je bilo potrebno, imamo uvedene nadstandardne zahteve, kjer pa bi bilo izvajanje tega nadzora nesorazmerno, kar se tiče stroškov, pa so določene izjeme bile možne za take majhne sektorje in zlasti za mali priobalni ulov in mi bomo se za enake zadeve prizadevali tudi pri sprejemanju te uredbe. Hvala lepa predsednik.

Hvala gospa državna sekretarka, magistra Strniša. Želi kdo razpravljati, kolegice in kolegi?

Ne.

Torej ni prijavljenih za razpravo. Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednji predlog: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe Sveta 12 14/2009(?), uredbe Sveta 768/2005, 19 67/2006 in številke 1000 05/2008 ter uredbe 2016/11 39 Evropskega parlamenta in Sveta glede nadzora ribištva, EPA 57-VIII, EU U 846.

Torej želi kdo obrazložiti glas? Ne želite. (Zvok v ozadju.) Kolegica Tomićeva, izvolite.

Hvala za besedo.

Kot vidite, ta seja je sklicana tako na hitro tik pred »plenarko«. Vse zavede EU prihajajo tako, brez kakšnih resnih vsebinskih razprav. In tukaj smo dobili tak paket gradiva. In v hišo je prišlo, vse te uredbe, ki so vezane na skupno kmetijsko politiko, so prišle 5. 9., pet dni za tem je bila sklicana nujna seja in samo tri dni po sklicu to že obravnavamo. Mislim, da je to neresno, kajti vse te spremembe, ki jih danes obravnavamo, bodo imele zelo dolgoročne posledice za našo kmetijsko politiko za obdobje od 2021 do 2027. Skratka, časa za eno resno pripravo in razpravo praktično sploh ni bilo in jaz bom zadržana do vseh teh predlogov.

Hvala.

Hvala za vaš obrazložen glas.

Naj povem, da je bila seja sklicana pred planarno sejo. Da bom sklical na to temo glede skupne kmetijske politike posebno sejo, kjer boste imeli čas razpravljati v nedogled. Jaz mislim, da je pomembno to, kar ste povedali. Danes so se kolegi strinjali, da poskušamo v teh 30 minutah spraviti do planarne seje to sejo. V kolikor ne, jo bomo pač morali nadaljevati v poznih nočnih urah. Kot sem pa povedal, pa pripravljamo na to temo sejo, ki bo pa to obravnavala.

Toliko sedaj. Še kdo? Ni. Potem bom začel z glasovanjem.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Poročevalec. Določiti torej moram poročevalca na seji Odbora za zadeve Evropske unije. Člani tega odbora so: doktor Darij Krajčič, gospod Zdravko Počivalšek in Boris Doblekar. Prosil sem gospoda doktorja Darija Krajčiča kot tudi predsednika Odbora Evropske unije, da bi bil poročevalec. Gospod Darij Krajčič, se strinjate? Torej poročevalec na seji Odbora Evropske unije bo doktor Darij Krajčič.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Tako prehajam na obravnavo 2. TOČKE – EPA 113-VIII.

Tudi tukaj dajem besedo predstavnici Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, državni sekretarki magistri Tanji Strniša za dopolnilno in obrazložitev predloga stališča Republike Slovenija.

Izvolite, imate besedo, gospa državna sekretarka.

Hvala za besedo.

Torej tako imenovana horizontalna uredba določa upravljanja obeh kmetijskih skladov, kjer se ne spremeni sama struktura. Se pravi, dva sklada ostajata. Določa tudi pravila proračunske discipline, potrjevanje letnih obračunov in kontrole izvajanja skupne kmetijske politike.

Generalno bi lahko povedala, da se ohranja vzpostavljen sistem in organi, organ upravljanja, plačilna agencija, ki mora biti akreditirana, certifikacijski organi. Se pa spreminja način izvajanja, in sicer se prehaja od podrobne kontrole pravilnega izvajanja – večinoma je bilo do zdaj na ravni prejemnikov – k doseganjem ciljev in smotrnosti porabe sredstev.

V skladu s celotno logiko spremenjene skupne kmetijske politike, ki zasleduje uvedbo večje subsidiarnosti, to vpliva tudi na način upravljanja, tako da se več pristojnosti z Evropske komisije prenaša na države članice, ki morajo same zagotoviti nivo potrebnih pregledov za učinkovito upravljanje s tveganji in tudi same vzpostavijo sistem kontrol.

Uvaja se drugačen sistem kontrol, in sicer ga, sedanji sistem kontrol, nadomešča sistem za spremljanje površin, tako imenovani monitoring površin. Tukaj tudi mi želimo posebej izpostaviti, da taka nova tehnologija, satelitska tehnologija, ki naj bi bila v ta namen uporabljena in je tudi državam članicam na voljo brezplačno, ker jo zagotavlja Evropska komisija, mora biti taka, da zagotavlja ustrezno natančnost. Tudi za države, kot je naša, kjer imamo množico majhnih parcel ali pa mora biti za take primere prilagojeno izvajanje, tako da ne bo treba slučajno državi članici vzpostavljati neke nove ali pa dodatne sisteme.

Opozarjamo tudi, da prehod iz poročanja iz šestih na štiri mesece ni v redu, ker bo poročanje zahtevnejše, ker bo treba zdaj poročati za oba sklada, tudi za, kot bomo potem pri naslednji uredbi videli tudi za neposredna plačila in druge ukrepe iz prvega stebra. In še izpostavljamo, da je sicer pa za pozdraviti – da je manjše število izvedbenih in delegiranih aktov in da se določene poenostavitve morda obetajo, zaradi enotnega revizijskega pristopa. Kot bom opozorila tudi kasneje, je pa seveda ključno to, da se s temi izvedbenimi akti dodatno ne vnese zmanjšati subsidiarnosti in še bolj zakompliciran sistem kot ga imamo sedaj.

Hvala lepa.

Hvala gospa državna sekretarka.

Želi kdo razpravljati, kolegice in kolegi? Kolegica Tomićeva, izvolite.

Ja, hvala.

Večkrat smo opozarjali na to, da je za male kmete popolnoma nedopustno – nedostopna so sredstva Evropske unije. Pred kratkim smo imeli 20 milijonov za male kmetije, vendar so bili vsi izločeni, ki so manjši od treh hektarjev, čeprav v Sloveniji je kar 40 % kmetij manjših od treh hektarjev. Tudi pogoj, da mora imeti kmetija vsaj tri glave živine je nesprejemljiv za Slovenijo, ki ima razdrobljene kmetije, saj je kar 61 % manj kot tri glave živine imajo, mnogi celo nimajo nobene živine. Skratka, iz stališča Republike Slovenije do te spremembe lahko razberem, da si takšno politiko izključevanja malih kmetij iz dostopa teh sredstev, naše ministrstvo nekako omogoča še naprej. Skratka, hočejo določati kaj je to pravi kmet in to je absurdno, saj imamo mi v Zakonu o kmetijstvu zalo jasno določeno kaj je kmetijsko gospodarstvo, pa mene zanima, kaj to je »pravi kmet«, kaj je polkmet, kot se tu navaja, kakšna je zakonska distinkcija med tema dvema kategorijama, polkmet, pravi kmet in če je še ni, kakšno bodo uvedli in ali polkmeti s svojo dejavnostjo ne vplivajo na našo samooskrbo s hrano in ali nimajo pozitivnega vpliva na okolje, da jih tako izločamo?

Hvala za odgovore.