11. nujna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

7. 2. 2019
podatki objavljeni: 7. 2. 2019 v pregledu

Transkript

Pričenjam 11. nujno sejo Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Na seji bo z nami kot nadomestna članica sodelovala Monika Gregorčič namesto Janje Sluge. Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji člani in članice, se je opravičila Lep Šimenko, namesto poslanke Nine Maurovič je z nami Karla Urh. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. S sklicem seje ste sprejeli naslednji dnevni red seje: Nedopustni zaostanki pri reševanju vlog za socialne prejemke. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NEDOPUSTNI ZAOSTANKI PRI REŠEVANJU VLOG ZA SOCIALNE PREJEMKE.  Zahteva Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odbora z dne 24. 1. 2019 je objavljena na spletni strani državnega zbora s sklicem.  Na sejo so vabljeni: predlagatelji zahteve, Ksenija Klampfer, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Anja Kovač, kabinet predsednika Vlade, Urad Varuha človekovih pravic, Socialna zbornica Slovenije, Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije, Skupnost centrov za socialno delo, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo in Janko Cafuta, delavec Centra za socialno delo. Pričenjam z obravnavo navedene točke in najprej prosim predstavnika, da nam predstavi njihov predlog za obravnavo problematike.  Gospod Žan Mahnič, beseda je vaša.
Hvala za besedo, predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovana gospa ministrica! V Slovenski demokratski stranki smo po vsem tem, kar se je dogajalo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zvezi z reševanjem vlog za socialne prejemke, smo se odločili, da zahtevamo sklic nujne seje tega odbora, da razjasnimo nekaj stvari, da upamo, da dobimo nekaj odgovorov, predvsem pa zagotovil kako se bo ravnalo v prihodnje, da čez eno leto ne bo ponovno potrebno sklicati takšne seje. Zdaj proti zadnjih tednih lanskega leta so se v medijih pojavile zgodbe posameznih državljank in državljanov Republike Slovenije, ki so oddali vlogo za socialne prejemke in ta vloga ni bila rešena v razumnem roku. Prišlo je pred tem do reorganizacije centrov za socialno delo, takrat se je opozarjalo, kaj se bo zgodilo, če se bo ta reorganizacija izvajala na način, kot se je. Lahko rečemo tudi do neke mere pod prisilo. Takrat vemo, da je bila interpelacija vložena zoper ministrico za delo, dr. Anjo Kopač Mrak in pogoj s strani takratnega predsednika Vlade, dr. Mira Cerarja, da njegova stranka interpelacije ne podpre je bil, da ministrica v določenem roku pripravi reorganizacijo centrov za socialno delo, če želi ostati ministrica. In tako se je  (nadaljevanje) zgodilo, da mi je sicer organizacija centrov, ki je smiselna, ki bi morala iti v smer, kakršno je ministrica takrat zastavila oziroma cilje kakršne si je postavila, da se predvsem razbremeni zaposlene na centrih za socialno delo, da se naredi neka avtomatizacija pri, lahko rečemo nekih rutinskih vlogah, reševanju nekih zahtevkov, da se to naredi tudi preko informatizacije, digitalizacije oziroma preko informacijskega sistema, se je zgodilo ravno obratno. Za informacijski sistem se je šel spreminjati v začetku oktobra, ko je bilo zaradi začetka tako šolskega leta, kot tudi študijskega leta največ vlog za otroške dodatke, za kosila, za vrtce, za štipendije in tako naprej in zgodilo se je to, da portal E-uprava ni bil dostopen oziroma da ni bilo možno oddajati vlog preko tega portala zaradi že prej omenjene informatizacije oziroma spreminjanja informacijskega sistema. Zdaj, da se je to zgodilo mi ne krivimo aktualne ministrice, saj ne v tem delu, zagotovo pa je imela to možnost, da bi lahko odložili, sploh glede na to, da je društvo že meseca junija opozarjalo, kaj se bo zgodilo in kako bodo socialne delavke in delavci preobremenjeni zaradi te reorganizacije in tudi kasnejšega izpada informacijskega sistema. Po podatkih, ki smo jih dobili je bilo tako 6 tisoč vlog še nerešenih v mesecu decembru, ki jih je ministrica po tem prerazporedila tudi na druge centre za socialno delo. Zdaj v zvezi s tem, ko je prišlo do reorganizacije 62 centrov na 16 in pa do te informatizacije je potem tudi novembra ministrica, ko je videla kaj se dogaja, prišla z zakonom, kjer se je zamaknilo oziroma ukinilo to avtomatično reševanje vlog, ko gre za letne socialne prejemke.  Zdaj navkljub zagotovilom, da bodo v najkrajšem možnem času ti zaostanki rešeni, smo imeli primere, ko so recimo mlade mamice, ki so v začetku septembra oddale vlogo, ko so po navadi dobile prejšnjo leto, dve leti nazaj vlogo rešeno v dveh, treh tednih, vloge dobile rešene konec meseca januarja. Zanima me gospa ministrica, kaj se bo v prihodnje naredilo, da do tega ne bo prihajalo? Prav tako glede na to, da na poslansko vprašanje takrat na ta podatek, da ga predsednik vlade ni imel, bodisi ni želel odgovoriti, me zanima koliko, če imate podatek, koliko je stala reorganizacija centrov za socialno delo, predvsem pa koliko se je namenilo finančnih sredstev za promocijo te reorganizacije v javnosti? Zdaj, če se ne motim, je to počelo podjetje Pristop in če se mogoče da dobiti podatek na tej seji, kakšna finančna sredstva so bila pri izstopu namenjena tako za ta projekt, kot tudi za projekt socialne aktivacije? Zdaj za odločanje predlagamo v odboru sklep, prvi je bolj seznanitveni narave in sicer, da smo se seznanili z razlogi in odgovornimi osebami za zaostanke. Tudi tukaj bi rad slišal od vas, kdo je po vašem mnenju odgovoren za nastalo situacijo? Vemo pa, da st tudi javno večkrat reciva temu malo potarnali, kakšna je situacija na ministrstvu, kakšno stanje ste podedovali od prejšnje ministrice, dr. Anje Kopač Mrak in pa kakšna je njena vloga pri vsem tem. In pa drugi sklep, ki ga predlagamo je sledeči in sicer, da Odbor za delo predlaga ministrici, da za odbor pripravi poročilo, ki bo obsegalo podrobnejše mesečne podatke o zaostankih pri izdajanju odločb za posamezne vrste socialnih prejemkov. Ukrepe, ki so bili sprejeti za odpravo zaostankov ter predvsem, katere ukrepe je Ministrstvo sprejelo oziroma jih bo sprejelo, da do takšnih zaostankov ne bo več prihajalo. Jaz vem, da se boste danes verjetno sklicevali na tega Krpana, ampak, ali so zagotovila, da se v jeseni ne bo zgodba ponovila, ker govorimo tukaj… vemo, da ste dvigovali plače tako v javnem sektorju, kot tudi minimalno plačo. Takrat ste veliko govorili o socialno ogroženih družinah in   (nadaljevanje) večina teh prejemkov, o katerih govorimo, večina teh vlog pride ravno s strani socialno ogroženih družin, tako za subvencije vrtcev, za otroške dodatke, za štipendije. In ljudje so bili pač v tistih mesecih, ko ni bilo odgovora na vloge, v negotovosti, koliko bodo dobili, ali bodo sploh dobili. In predvsem me zanima, kako boste zdaj reševali za naprej, glede na to, da je kar nekaj mesecev zaostankov, vemo pa, da se takšne vloge, kot je dejal, mislim, da tudi predsednik Vlade, lahko rešuje tudi do enega leta ali še več. Potem se lahko zgodi, da zdaj, ko bodo te pritožbe, če bo to trajalo leto ali še več, bo prišel še vmesni čas, ko bodo nove vloge. In če se zgodba ponovi, bomo v hudi zagati oziroma boste v hudi zagati.  Tako odboru predlagamo, da se sprejme sklepa, ki ju predlagamo. Od vas, ministrica, pa želimo slišati, kdo je za to odgovoren, kakšne bodo sankcije, koliko je vaše ministrstvo v preteklosti, ko še niste bili ministrica, plačalo piar agencijam. Lahko povem, da bom sam to temo odprl tudi na komisiji, ki bo preiskovala financiranje političnih strank, kajti če neka politična stranka v zadnjem letu pred volitvami nameni piar agencijam preko ministrstva, ki ga vodi, nekaj sto tisoč evrov, to zelo smrdi; tako se bomo s tem še ukvarjali. In kaj boste storili, da se ob letu osorej ta zgodba ne bo ponovila.  Hvala lepa.
Hvala za razpravo. Najprej moram povedati, da je prišlo pooblastilo, in sicer za Žana Mahniča, ki nadomešča Suzano Lep Šimenko.  Besedo dajem ministrici Kseniji Klampfer.
Ksenija Klampfer
Hvala lepa za besedo. Vsi skupaj lepo pozdravljeni! Kot ste sami ugotovili, s 1. oktobrom se je začela reorganizacija centrov za socialno delo. Moram reči, da s prihodom na ministrstvo 14. septembra te reorganizacije nisem mogla več ustaviti, ker je bila praktično že izvedena, namreč, priprave za to reorganizacijo so potekale že več kot leto nazaj. In takoj, ko je s 1. oktobrom začela veljati reorganizacija, ko je stopila v veljavo, en teden ni deloval informacijski sistem, to pomeni, od 1. do 5. oktobra. V tem času ni bilo možno izdati nobene odločbe glede pravic iz javnih sredstev. Mi smo takoj začeli na ministrstvu sprejemati ukrepe, moram reči, da smo dnevno, mogoče bolj plastično povem, po urah spremljali stanje na centrih za socialno delo. Vloge smo prerazporejali še med druge uslužbence, delali povečan obseg dela, tudi čez vikende. Reševali smo tudi na ta način, da smo v mesecu oktobru odobrili dodaten izplačilni dan za štipendije in tako omogočili v oktobru, sicer deset dni kasneje, še 10 tisoč ostalim dijakom in študentom izplačilo teh štipendij, ker drugače bi zapadle v mesecu novembru. Skratka, sproti smo gasili požare. S temi ukrepi smo nekako uspeli, da so do konca meseca novembra vsi centri za socialno delo začeli poslovati brez zaostankov. Največje težave so se pa pojavile na Centru za socialno delo Ljubljana, ki je tudi največji. Takoj, ko sem ugotovila, da s temi ukrepi ne bomo uspešni na centru v Ljubljani, sem izdala sklep o prenosu teritorialne pristojnosti. Kot veste, na centrih še vedno v teh upravnih postopkih velja teritorialna pristojnost, ki je vezana na prebivališče stranke. S tem sklepom sem prerazporedila vse te vloge po celi Sloveniji, tako so vsi centri oziroma vsi uslužbenci pomagali reševati, približno 6 tisoč je bilo teh zaostankov, 4 tisoč smo jih razdelili po celotni Sloveniji in do konca meseca januarja so bile rešene večinoma vse vloge, ostalo je nerešenih 180, 65 v Ljubljani in 120 teh, ki so razporejene po Sloveniji. To pa so tiste vloge, kjer se čaka na dopolnitev s strani stranke, bodisi da kdo še nima urejenega statusa ali da čakamo na priloge, da imajo morda dohodek v tujini oziroma odprt račun v tujini, pa morajo prinesti dokazila. Skratka, čakamo na dopolnitve teh vloge, tudi to stanje še vedno redno in budno dnevno spremljamo.   (nadaljevanje) Zakaj smo v mesecu novembru po nujnem postopku spremenili Zakon o urejanju pravic iz javnih sredstev in uveljavitev masovnega informativnega izračuna premaknili za tri leta. Namreč, ko sem prišla na ministrstvo, so mi predstavili projekt informatizacije in tudi masovnega informativnega izračuna. Tveganja, ki so mi jih takrat predstavili, so bila prevelika, da bi z masovnim informativnim izračunom startali 1. 9. 2019. Masovni pomeni, da bi sistem sam izračunal socialni transfer, iz sistema bi odletelo v tiskarno in iz tiskarne v hišne nabiralnike. Prav tako je po moji oceni takrat bila tudi nekako ogrožena pravna varnost samih uporabnikov. Namreč, informativni izračun, ko bi ga prejeli domov, bi seveda, če ne bi podali ugovora, to postala dokončna odločba. Vedeti pa moramo, da te socialne transferje dobivajo najbolj ogroženi ljudje, ki si mogoče tudi ne bi znali raztolmačiti tega informativnega izračuna. Tako je poleg tveganja na strani samega informacijskega sistema obstajalo tudi pravno tveganje, zato sem se odločila, da smo to uveljavitev umaknili, prestavili za tri leta. Pri tem bi rada opozorila, mi nismo ukinili informativnega izračuna, informativni izračun je stopil v veljavo 1. decembra, kar pomeni, da letnih vlog za letne dajatve, kot so štipendije, otroški dodatki, subvencije malice, vrtce in kosila, ne bodo stranke rabile ponovno, ko bo leto okoli, ko bo poteklo, ponovno vlagati; te bodo v sistemu in bo sistem avtomatsko kreiral odločbo, kar pomeni tudi, da odpade del administrativnih opravil, ker ni treba ponovno vnašati vloge v sistem. Medtem ko sam masovni informativni izračun je pa umaknjen iz zakona. Namreč, mogoče za lažjo predstavo povem, informacijski sistem ISCSD je eno veliko hrbtišče, ki je vezano na 36 različnih baz, od registra stalnega prebivalstva, MRLBL, zemljiška knjiga, geodetska. In približna ocena je bila, da sistem na dan nekako zdrži 60 tisoč klicev. Namreč, če dam jaz kot uporabnica vlogo, se preverja premoženjski status in vsi podatki, mene, mojega moža, otroka, skratka, za vse družinske člane se preverjajo podatki. In ocena informatikov je bila, da bi sistem zdržal približno 60 tisoč klicev na dan. Če bi šli v masovni informativni izračun, bi potrebovali 300 tisoč klicev in to bi pomenilo kolaps sistema. Zato smo informativni izračun seveda ohranili, medtem ko pa masovnega umaknili iz sistema, ker je bilo preveliko tveganje in bi dobesedno po moji oceni to pomenilo kolaps sistema.  Mogoče pokomentiram še uvedbo Krpana. Centri za socialno delo še vedno nimajo dokumentarnega sistema. Kar nekaj centrov za socialno delo, kar je mene zelo presenetilo, ker prihajam iz vrst upravnih enot, da še ročno knjižijo dokumente. Na primer, upravne enote so tak sistem dobile leta 2002, kar pomeni, da so centri res zaostali v tem razvoju informacijskega sistema. In ravno zaradi teh zaostankov nismo šli v uvedbo tega Krpana s 1. 1., smo premaknili na 1. 3. Lahko povem, da pilotni projekt že izvajamo na CSD Zasavje, in sicer od 1. februarja. Zaenkrat so podatki spodbudni, potem pa bomo postopno začeli Krpana uvajati tudi po drugih centrih za socialno delo, nekje smo si zadali vsak teden en center, zato da je tudi vsa ekipa informatikov tam, da ne bi prihajalo do kakšnih zastojev. Skratka, Krpana bomo uvajali postopoma in tudi sproti reševali morebitne težave, ker bo takrat cel teden ekipa informatikov na tisti enoti. Nekje računamo, konec meseca maja, v začetku junija bomo naredili evalvacijo same reorganizacije, vseh teh ukrepov.  (nadaljevanje) Ugotovili ali so določeni cilji že doseženi ter kaj še moremo narediti, da te cilje tudi dosežemo. Prav gotovo vsi si želimo, da bi čim več tega administrativnega dela odpadlo in da se strokovni delavci začnejo seveda ukvarjati s stroko in pa z ljudmi na centrih in s tem tempom bomo nadaljevali tudi v prihodnje.  Toliko mogoče za enkrat.
Hvala lepa za pojasnila.
Ksenija Klampfer
Se opravičujem! Ali lahko?
Izvolite.
Ksenija Klampfer
Gospod me je še spomnil, da sem pozabila na eden del vprašanja.  Finančna sredstva. Vem, da je bila ena pogodba sklenjena s podjetjem, ki je projektno vodilo sam postopek reorganizacije v višini 345 tisoč evrov kolikor vem na pamet. Kar se tiče pristopa ne vem številk na pamet lahko vam pa to pisno podamo. Predlagam, da daste pisno poslansko vprašanje pa vam odgovorimo kakšne pogodbe so bile sklenjene, ker nimam teh podatkov tukaj pri sebi.
Hvala. Želi razpravljati vabljeni? Najprej bi dal besedo - ker ima prednost - Anji Kopač kot prejšnji ministrici. Izvolite.
Anja Kopač Mrak
Hvala, spoštovani predsednik! Spoštovane poslanke in poslanci! Vabljeni! Jaz bi se najprej zahvalila ministrici in njeni ekipi, da je pristopila k reševanju konkretnih problemov, ki so se pojavili. Vseeno pa se mi zdi prav, da morda spomnimo na nekatera dejstva reorganizacije, za katere verjamem, da je bilo tudi s strani pobudnika jasno povedano, da je smer prava. Dejstvo je, da centri za socialno delo so institucija naše države, ki nikoli ni bila reformirana, reorganizirana ali kakorkoli, da bi se kdorkoli z njo ukvarjal, ker je izjemno težavna, kompleksna tako s samim informacijskim sistemom, ki se tiče dokumentacijskega sistema torej spremljanja vlog kaj šele, da govorimo o kompleksnosti sistema ICSD na podlagi katerega centri za socialno delo odločajo o pravicah. Gre za izjemno izjemno kompleksen proces. Mi smo se tega lotili projekta vsaj jaz nikoli moram reči, da za to stvar pa res ne vem, da bi predsednik Vlade takrat meni pogojeval moj obstoj z vašimi interpelacijami glede izvedbe tega projekta. To je dve leti trajal intenzivno in je bila tudi z / nerazumljivo/ sklenjena pogodba za projektno vodenje, ker namreč mi smo hkrati vpeljevali tri zelo pomembno spremembe za delovanje centrov za socialno delo. Prva je bila vpeljava socialne aktivacije z evropskimi sredstvi, kjer smo nove programe programe za delo prav z dolgotrajnimi prejemniki denarne socialne pomoči, ker programi aktivne politike zaposlovanja z njimi niso najbolj primerni za njih, ker so tako dolgo stran od trga dela in seveda tudi projekt povezovanja centrov za socialno delo in zavoda za zaposlovanja, ki se tudi sedaj nadaljuje. To je bila ena zgodba pilotni projekt dveletni sedaj bo evalvacija in se bodo lahko stvari dopolnile, popravile gre pa za kratke in dolgotrajne programe socialne aktivacije. Druga stvar je bila informativna odločba, ki je bila zelo pomembna in kot je ministrica povedala s 1. decembrom in to je bil prvi del projekta - tako je nekako izgledalo, ker to je bilo vse na ta način vodeno. Do sem smo prišli, če rečemo torej informativna odločba prvi del je bilo to, da z decembrom ljudem ni več treba ponovno vlagati vlog, ko gre za podaljševanje njihovih pravic. To seveda velja za enoletne pravice ne pa za pravice, kjer je odvisno predvsem od materialnega položaja in je pač treba na tri mesece vlagati vloge to je vloga ponavadi za denarno socialno pomoč, varstveni dodatek ali izredna denarna socialna pomoč za te seveda tega avtomatizma ni, ker ne more biti, ker ni v skladu z zakonom. Ves čas je seveda pri vseh projektih, ki se ga dela ga spremljaš in ocenjuješ ali je še smotrno ga izvesti, kakšna so tveganja, ker se ta tveganja v procesu sprejemanja odločitev spreminjajo. To je dejstvo. Septembra, bilo je še eno leto časa, absolutno je pristojnost ministra tisti, ki vodi, da oceni in prevzame seveda     (nadaljevanje) tudi tveganje. Odločitev glede avtomatske torej te masovne je bila sprejeta v Državnem zboru, da se premakne. Vesela sem, da se premika za tri leta in ne zavedno, ker menim, da je to tisti ključna stvar, ki bo bistveno pripomogla k temu, da se bo osnovna ideja, o kateri bom malce kasneje reorganizacije tudi udejanjila.  Sedaj če gremo na tisti tretji del sprememb je bila pa torej ta sprememba organizacijske strukture centrov za socialno delo. Mi smo imeli ves čas v državi 62 centrov za socialno delo, cel razvoj socialne politike je šel v smeri, da so se na te centre za socialo delo dodajale naloge - če se spomnite Zakon o izvrševanju sankcij - pa je dobil CSD pa nobenih dodatnih zaposlitev. Sedaj imamo proces, ko se hvala bogu začelo čistiti probacijska služba Ministrstvo za pravosodje ga je ustanovilo, centri za socialno delo so to nalogo izgubili se prenaša na druge tudi z Družinskim zakonikom se vzpostavlja ločnica med tem svetovalnim delom in odločevalsko vlogo centrov za socialno delo. V vsem tem procesu je žal bilo številne nove naloge brez zaposlitev, ki so potrebne in v bistvu ob tem je seveda obremenitev delavcev in vsega samo naraščala. Naša osnovna ideja reorganizacije zakaj sploh od leta 2000 poizkusi. Mi smo tako oblikovali, če vam povem. Projektna ekipa je bila na Ministrstvu za delo z točnimi časovnicami nalogami in tudi vsak je bil odgovoren vodja. Hkrati je bilo tudi posvetovalna skupina kjer je bila stroka. Vsi, ki so vključeni so sodelovali pri sami reorganizaciji. Ves čas smo komunicirali tudi z zaposlenimi - bil je ožji in širši kolegij - skratka voden je bil projekt. Če ne bi bil tako voden bi bila stvar bistveno drugačna.  Sedaj zakaj smo se lotili, da smo 62 CSD združili v 16 območnih centrov. Če vam dam primer. Ko se je zgodila Mura in veliki stečaj - več kot tisoč delavcev - je bila tam zgodba, da delavci kljub temu, da so bili v istem položaju - to pomeni izgubili so službo - je namreč vsak CSD, ker je pravna oseba samostojna odločal o diskreciji na način kot je odločal torej ni bilo možno kakršnokoli poenoteno, ker je pač njihova odgovornost in nobeden njim ne more soliti pamet, če tako rečem. Hkrati mi nismo uspeli tako kot z zavodom za zaposlovanje, kjer je zavod za zaposlovanje ustanovil mobilno enoto in je še delati in pomagati tam reševati vloge. Tam dejansko je bilo stanje toliko kot je zaposlenih v Ljutomeru je tisti, ki so v Ljutomeru reševali in skratka je bil ta problem, zato smo sedaj pristopili k temu regijskemu povezovanju, kjer je bil kompromis in je izhajalo se je iz statističnih regij. Veste, da je na koncu tudi vpeljevalo lokalne skupnosti z novim organom, ki ga sedaj dobivajo to je Svet lokalnih skupnosti, da se čim bolj vključi v vse interese lokalne skupnosti, ta svet, potem imenuje predstavnike, ki bo v svetu zavoda prav zato, ker osnovno vodilo je bilo, da sicer povežemo, optimiziramo delovanje centrov za socialno delo na širšem obdobju, ampak hkrati zelo pomembno, da centre za socialno delo krepimo na tistem lokalnem okolju, kjer so blizu ljudem in pri katerem je njihova osnovna vloga. Tako je na primer danes CSD pri Muri kot eden izmed šestnajstih območnih centrov za socialno delo pokriva Gornjo Radgono, Lendavo, Ljutomer in Mursko Soboto, kar pomeni, da delavci so na tem področju lahko prerazporejajo in tudi lahko krizno rešujejo stvari, kar je ne samo to pri vlogah ZUPJS, ker je pač število kadra, ki ga zmore. Ključen problem je, da na centrih za socialno delo tudi sedaj, ko se je dela ta pregled ni bilo kadra, ki bi bil strokovno sposoben - na primer pravnikov nimajo vsi CSD, nimajo psihologov, kliničnih psihologov v osnovi primanjkujejo povsod - in ko pride za eden izjemno težek primer je zelo težko znotraj tega reševati. To je bila ena izmed pomembnih idej te reorganizacije in hkrati, da ne pozabimo ZUPJS to odločanje o enoletnih pravicah smo fizično ločili od odločanja na centrih za socialno delo lokalno, kjer ostane delo z ljudmi, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, ker je potrebno nujno opraviti razgovor z ljudmi medtem, ko enota ZUPJS je pa za celotno območje in tam je bila tudi naloga, da se prenesejo delavci. Bil je izjemno kompleksen projekt. Seveda tudi kot se   (nadaljevanje) zdi, s problemi, ki so se zgodili, če smo korektni, jaz sem tudi na zadnji tiskovni konferenci septembra povedala, da, žal, ni mogoče drugače, da oktobra sistem en teden ne bo deloval. Torej ni bilo nobenega prekrivanja v ničemer. Dejansko ni bilo mogoče narediti nadgradenj v sistemu ICSD, brez da bi ta sistem, žal, ustavili. To je bilo pričakovano. Naloga je bila v.d. direktorjev po območjih in cilj, da se mora pred samo uveljavitvijo ZUPJS, z reorganizacijo, da se naredi vse, da se zaostanke, ki so bili že pred tem, pospravi z mize. To se seveda na vseh centrih, žal, ni zgodilo, razlogi so številni. In zdaj se tu pojavlja največkrat v javnosti izpostavljen argument, da smo na nepravi termin dali reorganizacijo, 1. oktober. Rada bi povedala, da ne bo zgledalo, kot da se minister to odloči, to sprejme in potem pač, ne vem, zaradi tega, ker je tako »tišast« potem to spravi - to je bila odločitev projektnega tima, na podlagi tega, ker smo pogledali možnosti in realne zmožnosti, kdaj bi bilo najbolje. In smo vsak mesec pretehtali. Morate se zavedati, da je bil zakon sprejet 19. 9., septembra, z 51 glasovi v Državnem zboru, da je Vlada sprejela ključen dokument, to je teritorialna organiziranost, v decembru leta 2017 in da je bila ocena, da se potrebuje vsaj 6 mesecev, da lahko vse to pripravimo, ker v osnovi je šlo za - z 62 pravnih subjektov se je prešlo do pravno gledano spojitve centrov in nastanek novih 16 pravnih subjektov. Torej pomeni, da je bilo treba za vse narediti nove sistemizacije delovnih mest. Vse pogodbe o zaposlitvi, vsaj pogodbe, ki jih plačuje ministrstvo, tam približno 1.169 delavcev, je bilo treba tudi primerjati in zagotoviti podobno zahtevnost na podobnih delovnih mestih, ker namreč, ko se je šlo pregledovat strukturo po posameznih CSD, se je ugotovilo, da so zelo neprimerljive sistemizacije, delovna mesta in kdo je zaposlen na teh delovnih mestih. Skratka, ko se je vzpostavljala ta primerljivost, se je marsikaj tudi ugotovilo. In s tem je bilo povezano, da v osnovi do aprila ni mogoče zaradi finančnih poročil, ki jih morajo centri za socialno delo, je bilo ocenjeno, da je nemogoče prvi del leta, pa tudi rabili bi 6 mesecev; med poletjem je bila splošna ocena, da v času dopustov tega ne smemo. In dejstvo je, da avgusta ljudje vlagajo vloge za vrtec, največ avgusta. Septembra imamo vse štipendije in vse, kar se vloži s septembrom. 1. oktober je še vedno, ker so pač te, ampak novembra ni bil… Pomembno je bilo pa še, da je bilo nujno treba imeti datum, ko je prvi v mesecu na delovni dan, ker je bilo to ključno zaradi spojitve centrov. In torej november ni bil mogoč, septembra je bilo še več vlog, kot jih je absolutno v oktobru, decembra ni mogoče zaradi finančnih poročil, ki jih morajo dati. Tako je bil edini datum, ki je bil z vsemi tveganji, ki so, sprejet 1. oktober v projektni skupini. Dejstvo je, da informacijski sistem, ki je podlaga za izračun odločb, kot je povedala tudi ministrica, pokriva tam okoli 40 baz in nedelovanje katerekoli baze, na katero pa Ministrstvo za delo ali centri za socialno delo nimajo vpliva, bistveno prispeva k temu, da je, žal, nedelovanje celotnega ICSD sistema. In dejstvo je, da bi bilo seveda najbolj idealno, če bi lahko sistem ustavil, naredil in imel dva vzporedna sistema, da bi lahko to naredil. Žal to ni bilo mogoče. In zaradi tega, ker so se pojavile še pretekle nerešene vloge, in je bila, kot je bilo iz javnosti razbrano, predvsem Ljubljana problem. In jaz vam povem, da zadnje poročilo, ki sem ga jaz brala, ker je namreč poročilo o izvedenih nalogah, projektov, je bilo vsake štirinajst dni na koncu spremljano, kjer je bilo točno, kaj so pristojnosti po nalogah projektnega tima, status aktivnosti, ki jih izvaja MDDSZ, je bilo točno, in to se je vse spremljalo. Potem je bil pregled izvedenih aktivnosti vseh centrov, ker so pač imeli pristojnosti jasno določene v.d. direktorji, ki so morali izpeljati, na primer, ureditev delovnih pogojev, delovnih prostorov za nove CSD, čiščenje starih vlog in podatkov pred začetkom delovanja novega CSD, ureditev poslovnih funkcij in postopkov za začetek delovanja novih CSD-jev, obveščanje deležnikov o spremembah, prenos zaposlenih, ureditev poslovnih funkcij računovodstev, ureditev IT podpore, ureditev postopkov za prenehanje starih obstoječih CSD-jev. Po teh podatkih vsaj avgusta ni bilo bistvene razlike med stanjem na CSD Ljubljana in ostalimi centri, da bi lahko, kljub temu, da je Ljubljana največji in s tem tudi potencialno največji problem, se lahko z ekipo, ker namreč, ko se je ves čas spremljalo tedenski kolegij, so bili tako ožji z vsemi v.d. direktorji, ki so prevzeli to, teh 16 CSD-jev, imeli smo pa tudi širše, z vsemi ostalimi direktorji, ker namreč, morate vedeti, ministrstvo je pripravilo osnutek sistemizacije, ministrstvo je potrdilo nove prostore CSD-jev, je naredilo osnutke pogodb, vendar hkrati je bila to naloga seveda vseh teh izvajalcev, da izpeljejo in ob tem, da je prvi teden, ni deloval sistem, ker ni mogel, ker nadgradnja ni bila mogoča in je bilo potem torej ne vprašanje, kdaj bi, ampak ali to naredimo ali ne? In jaz, v osnovi, ker vem, da boste pač z veliko kritikami in tem, ko komentirate, jaz še vedno verjamem in bi še enkrat enako storila – Center za socialno delo je bilo treba reorganizirat in ideja, na teren k ljudem, je tisto, kar je vodilo. Če je pa kdo – in jaz nikoli nisem rekla, da bo naslednji dan, 1. oktobra, stanje »bp« in bo vse čudežno, vsi problemi o CSD-jih, pomanjkanje delavcev, vsega, izginilo naslednji trenutek. To, da smo fizično ločili administrativno delo od vsebine, da smo ohranili in krepili, Maribor se je razdelil na dve enoti, ker pred tem ni bil zaradi tega(?), v Tolminu, Kobaridu smo ustanovili posebno pisarno. Skratka, vse to je bilo narejeno. In še ena stvar, kadrovska podhranjenost – ves čas smo poskušali na Ministrstvu za delo, z sredstvi, ki smo jih imeli, pri čemer glede na to stanje danes, je mnogo lažje, mi smo se borili za vsak evro, na drugačen način, mi smo v 2017 in 2018 za 11 % povečali število zaposlenih na centrih za socialno delo in sicer za 140 in tudi dogovorjeno je bilo, po pregledu nalog in sistemizacij, so bile dogovorjene dodatne zaposlitve, v petletnem obdobju, sem septembra podpisala 235 zaposlitev. Tako da, to, da bi jaz mislila, da bodo stvari čudežno odšle, ampak še vedno, ideja, na teren k ljudem in reorganizacija centrov v smeri, ki smo jo peljali z ekipo, za njo stojim. Hvala.
Hvala za vaše pojasnilo, precej na dolgo. Prosim, v nadaljnji razpravi, ne da bi se omejili na nedopustne zaostanke pri teh zadevah. Naslednja ima besedo Urad varuha človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer, izvolite.
Vlasta Nussdorfer
Lepo pozdravljeni, spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci, ministrica, bivša ministrica in seveda vsi vabljeni gostje. Prepričana sem, da poročila varuha berete, zlasti tisti, ki ste tu že nekaj časa, zagotovo pa boste deležni kmalu tudi novega poročila, kajti izdano bo pred koncem mojega mandata, za leto 2018. Če ste brali in če spremljate naše delo, veste, da zelo pozorno spremljamo socialno področje. Gre namreč za ljudi, ki nenehno iščejo pomoč, nasvete, ki rabijo socialne transferje, da preživijo in zato veste, da smo tudi v minulih letih veliko pozornosti namenili hitrosti in kvaliteti reševanja, tako na centrih kot tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tako sem se v tem mandatu nekajkrat srečala z bivšo ministrico in seveda tudi s sedanjo ministrico, tako da smo vedno »predočili«, kaj je stiska, kakšna je stiska ljudi, kaj menijo o tem, kako je, kakšno je delo na centrih za socialno delo? Predvsem pa, da bi bilo zelo pomembno, da so odločbe, ki so izdane, take, da če se nekdo pritoži, je seveda tudi na ministrstvu čim prej rešeno, pa čeprav vemo, da je večina pritožb bila zavrnjena, vendar upanje za ljudi vedno umre zadnje in čakajo na to odločitev. Seveda smo uvideli, to ni nobena skrivnost, da je tudi kadrov premalo in tudi na to apelirali, naj Vlada zagotovi več kadrov, da bodo lahko promtno, torej hitro, reševali to, kar ljudje dostavijo na Centre za socialno delo. Pri varuhu smo pozitivno sprejeli odločitev, da se centri reorganizirajo, kajti želeli smo si, da bi še več pozornosti namenili stikom in delu z ljudmi, nasvetom, kajti tudi na našem terenu, ko odhajamo mesečno, smo pogosto ugotavljali in žal še, da ne dobijo vseh nasvetov o tem, kaj je možno v nekem trenutku dobiti, ko ostaneš, ali brezposeln ali ko se zgodi nekaj drugega v družini in rabiš socialni transfer. Zato so bili celo naših nasvetov veseli in zato smo vedno apelirali na še boljše delo tistih, ki so v stikih vsakodnevno z ljudmi. Seveda nam je manjkal in opozarjali smo ministrico, tudi števec, števec tega, kar je nerešeno, da ljudje nekako približno vedno, kdaj bo njihova pritožba rešena. Seveda z reorganizacijo in to so nam pisali ljudje in to smo tudi od ministrice Klampferjeve slišali, so prišle nove težave in ravno te težave obravnavate tudi danes. Prišla sem, ker kot veste, tudi odhajam in vedno si na koncu, tudi prej, vendar na koncu še toliko bolj želiš slišati lepe novice in jaz upam, resnično, da je vse to le nek primer neke žalostne preteklosti, nedavne, ki se ne bo več ponovila, kajti ljudje, ki so v stiskah, ki so najbolj ogroženi, res rabijo pomoč, rabijo torej hitro delo, čim manj administriranja in čim več nasvetov. In zato, žal poročilo je že v pisanju, si želim, da tisto priporočilo, ki je napisano, ko boste o njem razpravljali v Državnem zboru, bo že neka preteklost, spomin, na nekaj, ker se v trenutkih, ki so bili pomembni za ljudi, sicer ni izšlo, a se v bodočnosti ne bo ponovilo, kajti ljudje, ki so v stiskah, seveda še toliko res bolj hitro rabijo nasvete in običajno, najprej socialnih delavcev, žal pa nekateri zaidejo kasneje celo v bolezen in rabijo še kakšno drugo pomoč. Tako da, kot varuhinja upam, da bo naslednji sestanek z ministrico, danes jo imam celo tu ob sebi, njeno zagotovilo, da nikoli več ne bo tako, še boljši(?) za novega varuha, torej obet hitrejšega in tudi kvalitetnejšega dela, ob seveda dovoljšnjem številu kadrov. Hvala lepa.
Hvala za razpravo. Besedo ima Špela Zupan, Skupnost centrov za socialno delo. Izvolite.
Špela Zupan
Ja, prav lepo se vam zahvaljujem za besedo. Kot rečeno, sem Špela Zupan, prihajam iz Skupnosti centrov za socialno delo. Bom poskusila na kratko, se pravi, kot smo že slišali, s 1. oktobrom 2018 je nastopila reorganizacija in to je tudi obdobje, ko se Centri za socialno delo soočajo z zelo velikim številom vlog za letne pravice. Avgusta se vlaga vloge za znižano plačilo vrtce, vloge dijakov za državne štipendije, septembra pa vloge za štipendije vlagajo študentje. Ne samo v letu 2018, ampak tudi v vseh ostalih letih, se ob tem obdobju soočamo s tem, da se vloge, da se čas reševanja vlog nekoliko podaljša in posebej občutno je to lahko na večjih Centrih za socialno delo. Ni pa septembrski ali pa ta jesenski čas edino obdobje, ko je na centrih večje število vlog. Večje število vlog je tudi v mesecu januarju, takrat je tudi veliko vlog za izredne denarne socialne pomoči ali pa na primer, v zimskem času, ko ljudje potrebujejo pomoč pri nakupu ogrevanja, v poletnem času, ko starši kupujejo šolske potrebščine. Torej, ne moremo se ravno strinjati, da bi bil mesec, v katerem je nastopila reorganizacija, edini razlog za zaostanke na Centrih za socialno delo. Mi ključni razlog vidimo drugje in sicer, pomanjkanje kadra. Na to že dolgo opozarjamo, na Centrih za socialno delo, po znanih izračunih in statistikah primanjkuje vsaj 30 % strokovnih delavcev in pa administrativno tehnični kader, da bi lahko svoje delo opravljali dobro in pa v rokih. Na to smo že opozarjali in bi potrebovali te dodatne zaposlitve, da bi lahko rekli, da do takih izostankov ne bo več prihajalo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je s sindikati sklenilo določen sporazum, ki predvideva dodatne zaposlitve, vendar po naših ocenah te zaposlitve predstavljajo predvsem zaposlitve za naloge, ki so Centrom za socialno delo nove ali bodo nove v letu 2019. Torej te dodatne zaposlitve ne rešujejo aktualnega primanjkljaja (nadaljevanje) kadra, tega primanjkljaja, ki je pripeljal tudi do izostankov. Torej, želimo si, da bi poznali bolj podroben plan zaposlovanja v naslednjem obdobju. Določen kader je bil obljubljen že leta 2008, s strani ministrice Cotmanove in tega, te obljube se še niso izpolnile. Naj povem, da se v tem obdobju soočamo z veliko odpovedmi pogodb o zaposlitvi. Ljudje odhajajo. Soočamo se z nenadnimi dolgotrajnimi »bolniškami« in to je še nekako poglobilo nastalo situacijo. Nekje 2 leti nazaj smo na Skupnosti centrov za socialno delo izvedli analizo, skupaj z Zavodom za varstvo pri delu, o obremenjenosti(?) Centrov za socialno delo in ta analiza je pokazala, da ni prisotno, »absentizem«, da ljudje ne bi bili prisotni v službi, temveč »presentizem« in to je pojav, ki nas v bistvu, nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo, smo kot tempirana bomba. Če se vrnem na te jesenske mesece, kot že rečeno, takrat se je dogajalo veliko, sklepale so se pogodbe o zaposlitvi z vsemi zaposlenimi na Centrih za socialno delo, sprejemali so se pravilniki, interni akti, urejali sedeži in povsem razumljivo je, ob vsem tem, potekala tudi nadgradnja sistema. Drugače ni šlo. Sistem to obdobje ni deloval, to enotedensko obdobje ni deloval, ampak, sistem se je nadgrajeval tudi že pred tem – ob popoldnevih, ob vikendih, tudi takrat sistem ni deloval. Enako sistem ni deloval ali pa ni omogočal izdajanja odločb takrat, ko so nadgrajevali kakšne svoje baze podatkov, ostali viri v Sloveniji. Na primer, če FURS nadgrajuje, posodablja, karkoli dela v svojih bazah podatkov, strokovni delavci na centrih ne morejo izdati odločbe. So v sistemu, ampak ne morejo izdati odločbe. In to ni situacija, s katero smo se soočili samo zdaj septembra, čeprav to obdobje, ko ni bilo mogoče izdati odločb, ni bilo 1 teden, ampak daljše, v mesecu decembru zagotovo vsaj 1 teden ali pa 10 dni ni bilo mogoče izdajat odločb, ker so sistem nadgrajevali drugi viri, ne naše ministrstvo, ampak drugi viri in zaradi tega, to se nam ne dogaja samo zdaj, ampak se nam dogaja ves čas, se soočamo s temi dodatnimi izzivi, kako rešit vse vloge v teh predpisanih rokih. Samo še na kratko, ja, Centri za socialno delo imajo različne sisteme glavnih pisarn in predvidevala se je s 1. januarjem poenotenje, kar smo res zelo pričakovali, ampak tudi na prošnjo Centra za socialno delo, na pobudo, se je ta uvedba zamaknila. To zato, ker vemo, da ko nekaj novega prihaja v sistem, takrat bo zagotovo prineslo to tudi neke dodatne, ni nujno zaplete, ampak neke težave, ki jih bo potrebno odpravljati in bo zato to še podaljševalo čas odločanja ali pa čas reševanja / nerazumljivo/ postopkov na centrih. Želimo si, da sedaj, ko bo vpeljan ta enoten sistem,da bo ta sistem tudi popolnoma povezan z že aktualnimi sistemi, se pravi ISCSD, ISCSD-2(?) na Centrih za socialno delo, da ne bo potrebno enakih podatkov vnašati najprej v sistem glavnih pisarn, torej v sistem Krpan in potem enakih številk podatkov tudi v naše sisteme, o(?) katerih odločamo o pravicah, ker to pomeni ponovno podvajanje dela in tukaj na času potem ne prihranimo veliko. Še na hitro bi se dotaknila informativnega izračuna. Tukaj smo pričakovali, da bomo prihranili nekaj časa, da bo olajšano delo za vlagatelje, kar se je zgodilo in pa, da bo tudi zdaj(?) za centre to pomenilo nekaj prihranka, da bo nekaj(?) olajšalo delo, no. Ta informativni izračun nanaša z našim(?) velikim odobravanjem, se je zamaknil, ker tudi mi smo ocenjevali, da je tveganje preveliko in da naši sistemi tega ne zmorejo, vendar je to nekaj, na kar smo računali tudi pri razporeditvi kadra, ko smo se pripravljali na ne reorganizacijo(?). In, samo še to bi poudarila, s temi zaostanki in s to situacijo se v jesenskih zimskih mesecih ni soočal samo Center za socialno delo Ljubljana. Delo je bilo intenzivno na prav vseh centrih in zagotavljam vam, strokovni delavci so delali popoldneve, delali so vikende in to delo ni bilo nikakor plačano, ne v celoti. Torej, ne samo v Ljubljani, v celotni Sloveniji in dali smo vse od sebe, da bi vlagatelji dobili rešene vloge v čim krajšem času, da bi delali dobro, da bi delali pravilno. Na nekaterih centrih jim je kljub kadrovski podhranjenosti to uspelo. Na največjem centru, v Ljubljani, pa tokrat na žalost ni šlo. Hvala.
Hvala za razpravo. Zdaj ima besedo Janko Cafuta, javno strokovni delavec izvolite. Pa zopet prosim vse, da se omejimo na temo, da ne gremo predolgo, drugače ne bomo prišli skozi. Hvala lepa.
Janko Cafuta
Ja, hvala za besedo. Jaz, mislim, da bom precej kratek no. Saj, računam na zvočnik, nimam prav močnega glasu, tako da se oproščam no, bom se potrudil. Zdaj, strokovna javnost, v bistvu jaz mislim, da ni bila prav navdušena nad konceptom reorganizacije. Mislim, da tudi akademska sfera na nek način je izrazila(?), da je šla reorganizacija »kontra« njim, to lahko zagotavlja(?), da so točni podatki. Ni bila pripravljena no. V bistvu analiz ni bilo, na katerih bi utemeljevali to, kar mislijo izvesti. Ni bilo načrta, po katerem bodo izboljšave, ki so jih na nek način predlagali ali najavljali, speljali, in seveda zdaj, ko se je reorganizacija zgodila, se ne dogaja na strokovnem področju praktično nič no. Utapljajo se s težavami, ki so nastale, mogoče tudi zato, ker niso bili v stanju speljati tega informativnega izračuna in so ga obljubljali(?). To je bilo kot ena od »jokerjev« s katerim so promovirali v bistvu to, da bo reorganizacija prinesla nekaj dobrega v sistem, da bo razbremenila strokovne delavce, ampak, nek dvom človek začuti, koliko so pa to zanesljivi v bistvu ti ljudje, če so eni ga od, bi rekel, valutnih konjev(?), v bistvu, »favš« to precenili oziroma(?). Zdaj, kaj jaz vidim kot naslednji problem. Tudi »monitoringa« ni, ni evalvacije. Jaz predlagam, da se ustanovi skupina strokovnjakov, ki bo »evalvirala« to, kar se dogaja z reorganizacijo, dala kakšna fazna poročila, tudi smernice, predloge, no. To se mi zdi, da bi bil res en pristop. Ja zdaj, naslednje kar se dogaja, je to, da smo na nek način v bistvu v stanju izrednih razmer. Ne deluje Svet zavoda, ne deluje Strokovni svet, ne obstaja niti statut. Predlagam, da se uredi ta zadeva, da se to, ni nobenih ovir, roki za to, da, ko bi se moralo to ustanoviti, so že pretečeni. Jaz bi bil zelo vesel, če bi ta odbor imel to možnost, ta predlog sprejeti in tudi narediti nekaj, da bi se tudi te stvari premaknile. Zato ker zdaj, v bistvu, z reorganizacijo se praktično natančno predstavlja(?) samo, kako se bo struktura vodenja spremenila. Naredili so to(?) hierarhični piramidni sistem in vse ostalo je bilo izven aktivnosti, kolikor jaz vidim in vsaj kar se kaže posledice no. In mislim, da je problem, da so tile direktorji v.d.-ji(?). Po enem letu to poteče. Glede na to, da ni pripravljeni nič, se bojim, da bodo hoteli ta status »vedejevstva« podaljšati po 1. juliju. Želel bi da, če kdo ima možnost, pač prispeva k temu, da se to ne bo zgodilo, zato ker sistem »vedejevstva« je nek sistem, ki izključuje, v bistvu, te atribute demokratičnosti, kot svet zavoda in te zadeve. Naslednje kar je, strokovni svet. Strokovni svet vodi direktor, člani bodo pa, vsaj za Ljubljano je tako, vodje lokalnih enot, ki so neposredno odvisni od direktorja in zato, ker jih direktor sam imenuje. Se pravi, stroka izgubi možnost, da se artikulira, da se predstavi v nekem edinem organu, ki je namenjen(?), zato, ker gre za situacijo, kjer se pravzaprav nekdo, ki je odvisen od upravne(?) moči, ne more zavzeti za strokovno zadevo, strokovno vrednoto, ker, ja, še malenkost imam / nerazumljivo/.
Bi samo opozoril, mi govorimo o zaostankih.
Janko Cafuta
Ok, zdaj, ok, jaz mislim, da bi bilo potrebno tudi investirati v strokovni kader. Absolutno, tu(?) se ne počne nič. Kvota za izobraževanje je mizerna in, hvala.
Hvala lepa za razpravo. Besedo ima Francka Premzel,   (nadaljevanje) Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije. Izvolite.
Francka Premzel
Lep dober dan, lep pozdrav vsem prisotnim tukaj. Zdaj, nekatere zadeve, ki smo jih zadetektirali in zapisali tudi v Društvo socialnih delavcev Slovenije, smo že o vzrokih in razlogih in tudi dejstvih slišali, tako da ne bom ponavljala tega. Radi bi pa predstavila stvari, kako izgledajo iz vidika prakse, z vidika organizacij, v katerih se ti zaostanki dogajajo in dejstvo je, da so ti največji zaostanki takšni, kot so se dogodili razlog reorganizacije, oziroma posledica reorganizacije. Zdaj, o delitvah vlog do katerih je prišlo s strani Ljubljanskega centra med vse centre po državi, je bila situacija pravzaprav tako kot so sporočali kolegi, kritična. Vloge so se delile samo na vloge, tako da sta lahko vloge ene družine reševala dva centra in sicer čisto poljubno, en na obali, drugi v Prekmurju in niso drug za drugega vedeli. Tako da je bilo tu veliko klicanja s strani uporabnikov, veliko iskanja informacij in s tem so seveda bili centri dodatno obremenjeni, da so obveščali te uporabnike, kdo rešuje čigavo vlogo, na koga se lahko obrnejo in tako dalje. In to je vzelo ogromno nekega časa. Ogromno časa jemlje strokovnim delavcem tudi zdaj to skoraj da vsaki drug dan poročanje, koliko vlog je napravljenih, kaj je še v delu – te podatke pričakuje in zahteva ministrstvo in vsako to nenehno štetje teh vlog, je seveda nekaj kar… in s čimer ljudje zgubljajo čas. Zdaj, vloge tako kot je že bilo povedno, so strokovni delavci po vseh centrih delali od septembra naprej, vse vikende, tudi nedelje, popoldneve, tako da je bilo kršitev delovno-pravne zakonodaje seveda ves čas prisotne v tej situaciji. Zdaj kako bo naprej, koliko časa, kako bodo te zadeve finančno ovrednotene, ne vedo. Za enkrat sredstev za ta namen ni bilo predvidenih, jih centri niso prejeli. Ljudje so delali z navodilom, da bodo lahko ure kompenzirali, vendar kompenzacija je enako nikoli. Glede na manko strokovnega kadra v centrih, absolutno ni izvedljivo, da bi vse te ure pokoristili in da bi lahko bili prosti za to, kar so napravili.  Zdaj to, kar smo slišali od teh dodatnih 140 zaposlitvah, bi rada rekla to, da je od teh 140 zaposlitev bilo polovica, skoraj da polovica zaposlitev pripravnikov. Ti pripravniki so bili zaposleni na centrih devet mesecev in v teh devetih mesecih jih je bilo potrebno usposabljati, mentorirati za to, da so lahko nekaj delali, zdajle pa več nikogar od teh ljudi na centrih ni. Nekaj je bilo strokovnega kadra v tej številki, preostali del je bila pa namenjen tej eni fazi reorganizacije, temu prestrukturiranju centrov, tako da kadrovskih okrepitev centri pravzaprav še niso bistveno dobili, doživeli. Podatek o 74 novih zaposlitvah, kar je bilo dogovorjeno s sindikati, je bil razveseljiv, vendar še za enkrat do realizacije tega ni prišlo. Bi pa rada rekla še to, da vloge in urejanja transferjev je  (nadaljevanje) dobršnih 20 % dela, ki ga pokrivajo centri za socialno delo. Vse ostalo so druge naloge, ki so zelo kompleksne, ki zahtevajo veliko strokovnega dela in veliko časa. Časa pa strokovni delavci, se pravi socialni delavci na centrih več nimajo. In po centrih nekako že se sliši rek, da so še centri za socialno delo, tako kot pa je, ne več strokovno, tako kot se pa nekako bojijo zdaj, kaj jih čaka v bodočnosti, se pa bojijo, da bodo še samo centri za delo. 300 do 400 vlog, ki bi jih naj strokovni delavec rešil mesečno za pravice, je popolnoma nerealen podatek. Res so jih zdaj v tem času zaradi stiske in zaradi situacije reševali toliko, vendar je treba vedeti, da so delali ob sobotah, nedeljah popoldnevih, ko so imeli več miru. V delovnem času so pa ljudje 3 dni na teden na razpolago uporabnikom, telefonom, 2 dni pa je potrebno iti kdaj tudi na teren in kaj preveriti ne glede na to, da so zaostanki in da je čas tak. Tako da je v tem času zelo težko se preklapljati iz ene baze v drugo, pa potem še kaj ne deluje. Skratka, ni zelo enostavno. Zdaj, kaj ta situacija pomeni, da še 3 leta ne bo tega informativnega izračuna, ki je bil tako zelo pomemben eden od stebrov reorganizacije, si preprosto ne znam predstavljati. Ampak res, bojazen med kolegi je, da bodo zadeve v nadaljevanju še težje, tako kot je tudi že bivša gospa ministrica povedala, od leta 2008, pa tudi kolegica iz skupnosti centrov, od leta 2008 se centri soočajo s pomanjkanjem števila kadra, s tem da so se nove naloge nenehno nalagale, sprejemala se je zakonodaja, spreminjala se je obstoječa zakonodaja, delo je prihajalo, kadra pa ne. Vedno se je vse delilo med strokovne delavce, ki so tam. In žal zdaj več ne gre, ne zmorejo. Situacija je resnično podobna izrednemu stanju in ljudje so skurjeni. Veliko je odhodov, veliko je odpovedi, pojavlja se pa po terenu že tudi to, da socialnih delavcev na centre več ne dobijo. Ne glede na to, da je še kdaj kak razpis, ker kdo odide, za nadomestitev ne dobijo kadra, ki bi bil pripravljen delati več to delo. Vedno več se zaposluje drugega kadra na centrih, kar pomeni, da ti niso strokovno usposobljeni, niso strokovni socialni delavci, ne znajo delati socialnega dela in seveda odraz tega je seveda vse te afere, ki smo jim kdaj pa kdaj tudi priča po medijih, kar so posledica tega dogajanja.  Jaz imam še veliko teh po alinejah stvari napisani, kar smo na terenu zaznali. Nekaj smo slišali, dala sem pa tudi gospe te zadeve zapisane, tako da vam lahko to tudi pisno še posredujem vsem, pa da se seznanite s tem, kakšna je situacija videti iz terena, iz tistih skupin, ki so pač zdajle vedno na bojišču, se pravi po eni strani na voljo in v nemilosti s strani uporabnikov, po drugi strani pa morajo biti na voljo in tudi v nemilosti s strani financerja in našega ministrstva, ker pač je zahteva dela taka. Hvala lepa.
Hvala za razpravo. Besedo ima Nace Kovač, Socialna zbornica Slovenije. Izvolite.
Nace Kovač
Spoštovani, spoštovane.   (nadaljevanje) Prihajam iz Socialne zbornice Slovenije, ki je po zakonu seveda osrednja strokovna institucija na področju socialnega varstva in tako odgovorna za usposabljanje in razvoj strokovnih delavcev v vseh segmentih, svetovanje, strokovno delo, pa tudi strokovnih sodelavcev in delavcev pri tako imenovanem uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Lahko trdim, da Slovenija ima veliko število dobro usposobljenih strokovnih delavk in delavcev zatrdno, tudi sam sem eden izmed teh. Seveda menim pa, da je velika težava občasno ali pa dokaj kontinuirano seveda vodenje, upravljanje in pa seveda organiziranje strokovnih delavcev. Seveda tukaj je povsem všteto kadrovski, finančni in vsi drugi seveda okviri, ki sodijo k temu. Menim ravno tako, da ima socialno varstvo seveda tudi velik problem, kar se tiče samega vodenja tega – mislim, da smo prevzeli tisto najslabše, kar je – korporativnega vodenja na področju socialnega varstva, kajti danes smo videli, da se in vi, spoštovani in spoštovane, in ravno tako ministri in ministrice morajo ukvarjati z zelo banalnimi zadevami, kot je imenovanje direktorjev. Ko delamo pa še druge kadrovske stvari pri sami organizaciji, se ukvarjamo s socialno aktivacijo z neko organizacijo procesov na področju socialnega varstvenega sistema in tudi vse ostalo. Tako da mogoče en predlog za spremembo Zakona o socialnem varstvu, kjer bomo seveda tudi zelo razmislili po zgledu mogoče kakega drugega sektorja, kakšno naj bo vodenje socialnovarstvenega sistema, tako da ne bo seveda vsakodnevno ali pa vsake 4 leta to slast in strast mogoče obstoječih političnih ali pa drugih struktur, kaj narediti na tem področju, kajti vemo, imamo množico, horizontalno množico različnih interesnih skupin, skupnosti, asociacij, inštitutov in tega in neposredno nad nami zgolj direktorat in ministra, ministrico, ki s temi upravlja. Torej minister upravlja velikokrat neposredno z izvajalcem samega zavoda. Tako da jaz mislim, da potrebujemo vmes seveda neko dobro strukturirano obliko seveda samega takega vodenja.  Kar se tiče pa mogoče ta projektni del, jaz menim, da je potrebno, in seveda ministrica to, kar ste navedla, je narediti neko analizo, ampak analizo seveda stanja, da ne bomo čez leto dni, običajno se vsakih 4 leta pogovarjamo okrog teh zaostankov na področju socialnega varstva, da se ne bomo pogovarjali o tem, kdo je kriv, ampak da se nekaj iz tega dejansko tudi naučimo, kajti seveda sociala kratkoročno prav na področju organizacije centrov za socialno delo, sem prepričan, da nujno potrebuje nek input oziroma vstop usposobljenih strokovnih delavcev, če želimo rešiti te zaostanke. To je edino zdravilo po seveda dosedanjih izkušnjah, pa umiritev situacije, kajti vsak nov proces seveda zahteva množico drugih procesov. In če nimaš nekako »porihtane« strukture, imaš potem velikokrat več problemov, ko rešuješ en sam problem. Tako da informativni izračun tudi predlagamo, da ga nekako premišljeno vključite v naslednjem obdobju. Tako da koraki so dobri.  Seveda, kar se pa tiče tega datuma, 1. oktober, pa ga jaz včasih tako, kar nekaj izkušenj pri projektnem delu imam, bi rekel, tako je, kot da bi vam kdo tole protipehotno mino nastavil v copat, ko se zjutraj vstanete, pa želite oddrsati proti kopalnici, kajti če seštevaš vse pozitivne, negativne dejavnike, vidiš, da 1. oktober v tej situaciji ni bil dober datum. Tako da to iz tega.  In hvala za besedo.
Hvala na razpravi. Zahvaljujem se na prispevku. Gremo na razpravo članic in članov odbora.  Prvi bomo dali besedo predlagatelju, Žanu Mahniču.
Hvala, predsednik. Zdaj najprej je treba en demanti na bivšo ministrico, ker je pač izrekla nekaj, kar ni res. Rekla je, noben pogoj ni bil, kaj moram narediti, da interpelacija proti meni s strani vlade ne bo podprta. Kaj je rekel njen predsednik njene stranke, Dejan Židan, takrat ko je bila vložena druga interpelacija? »Prisotni so si bili v razpravi edini, da ponovljena interpelacija na odnose v koaliciji ne vpliva, a ob tem predsednik Vlade dr. Miro Cerar opozarja, da so pogoji, pod katerimi je koalicija ob prvi interpelaciji podprla ministrico, dr. Anjo Kopač Mrak, znani in jasni: družinska zakonodaja in reorganizacija CSD.« To je bil takrat pogoj, gospa  državna sekretarka, tako da se ne sprenevedajte. Ker je predsednik vaše stranke, mag. Dejan Židan, takrat rekel, da je bil to pogoj. In zdaj glede na to vse, kar je tukaj slišano, je očitno, da pač aktualna ministrica je bila vržena v neko situacijo, kjer puščice letijo tudi v njo – zaradi tega, ker je pač na tej poziciji, kljub temu, da ni kriva za stanje, kakršno je. Zdaj smo slišali, kaj vse je narobe po desetih letih, ko je bila na tem ministrstvu v samem vodstvu Anja Kopač Mrak. In jaz bi vas prosil za tiste številke – bom tudi napisal, če je potrebno. Definitivno pa je – zakon je bil sprejet, potem se je popravljal, ampak zdaj, če je tu kaj za razumeti, noben čas v letu ni pravi, da ne bi prišlo do kakšnih zaostankov ali do kakšnih problemov. Gospod iz socialne zbornice je sam rekel, 1. oktober ni bil najbolj posrečen datum. Zdaj gospa je rekla, Zupanc, da januarja so takšni zahtevki, februarja drugačni. Ampak verjetno je kakšen mesec v letu. In to je bilo tisto, kar smo mi rekli. Zagotovo centra za reorganizacijo ne bi mogli prestaviti, ampak če bi se že takrat razmišljalo, da bi se pa za nekaj mesecev zamaknilo spreminjanje informacijskega sistema, da bi padel v nek drug mesec, kjer ne bi bilo toliko teh vlog podanih – pa zagotovo ne bi prišlo do takšnega problema.  Zdaj, kar se pa tiče tega, kar je gospa iz društva govorila – to je pač stanje po desetih letih. In ministrica je sedaj pač – na njej je, da to zadevo reši. Zagotovo zadeva ne bo enostavna. Še vedno pa ni odgovora oziroma glede na to, kar sem slišal – verjamem, da se bo še kdo strinjal - je pa vsaj na tem, da smo si približno na jasnem, kdo je za to odgovoren. In da je pač bila zadeva tako splanirana, da se je to dogajalo ravno pred volitvami in da je pač to služilo tudi za promocijo, kaj se pa je zgodilo, ker je pač moralo služiti za promocijo, pa danes vidimo tukaj, ko iz prve roke povejo tisti, ki pa se s tem dejansko ukvarjajo, če sem gospoda razumel, tudi zastonj, čez vikende ali kako. No, evo.  Hvala, samo toliko.
Hvala. Postopkovno ima Soniboj Knežak.  Izvolite.
Hvala, predsednik. Jaz bi samo rad opozoril tu. Predlagatelji se danes za sklic današnje seje dali dve točki oziroma eno glavno – nedopustni zaostanki pri reševanju vlog.  Zadeva, kakršno odpira zdaj s strani predlagatelja kolega Mahnič – danes nismo na seji, kjer bomo linčali pa napadali dr. Kopač Mrak za vse, kar je v teh letih naredila, in prosim, da zadevo usmerjamo na vsebino.  Če lahko na kratko povzamem, iz vseh, ki sem jih danes skrbno poslušal, izhaja, da imamo težave s kadri. Nihče od predstavnikov ni rekel, da zadeva, ki je bila pripravljena, vključno s tem informativnim izračunom – gospa je rekla, da upa, da ne bo tri leta še trajalo, da ga bomo dobili prej. Se pravi, da je korak v pravo smer, da bo lajšal delo. Da ne govorim pa da ne bom šel naštevati, kaj je bilo v času ministrice Kopač tudi narejeno na drugih področjih. Skratka, danes to ni glavna tema dr. Kopač Mrak, ampak zaostanki in bi prosil, tako kot je bilo že s strani ministrstva povedano, da imamo nekaj malega zaostankov, ki so v okviru nekih normalnih krogov in da se tega tudi držimo. Hvala lepa.
Predlagatelj … Hvala za vašo postopkovno pripombo, se strinjam.  Predlagatelj.
Hvala.  Pač odgovarjam na to. Zdaj, tema pogovora je vse, kar je zapisano v obrazložitvi zahteve za sklic seje. In v tej zahtevi, gospod Soniboj, če ste jo prebrali, je jasno večkrat omenjena tudi dr. Anja Kopač Mrak. In ja, prišlo je do zaostankov. Ni prišlo do zaostankov zaradi ministrice Ksenije Klampfer, ampak je prišlo do zaostankov, ker je prišlo do spreminjanja tega sistema, to pa je naredila ministrica takratna, dr. Anja Kopač Mrak. In jaz ne vem, zakaj se danes tukaj ne bi pogovarjali tudi o tem. Ker menim, da je prav, da slišimo, kdo je za to odgovoren. A gremo pa – čisto po tistem kopitu kot za vsako stvar v naši državi – zgodilo se je, evo, gremo naprej, odgovarjal ne bo nihče. Skratka, točka dnevnega reda, se ve, katera je, obrazložitev, na strani in pol je tudi napisana, in obrazložitev je predmet debate. Ko(?) boste pa vi razpravljal, je pa vaša stvar, ampak razumem pa pač in tudi logično je, da pa vi branite ministrico. Ampak na podlagi tega, kar se je zgodilo, mi trdimo, da je za to odgovorna dr. Anja Kopač Mrak.
Postopkovno.
/ nerazumljivo/ predsednik, kratko repliko in bom s tem tudi zaključil, ker mislim, da vse ostalo, kar bo šlo izven teh okvirjev, te skrbi, kakšno je trenutno stanje na področju reševanja vlog in pa o razlogih, mislim, da smo danes z vsemi vpletenimi in kompetentnimi, ki delajo v tem sistemu centrov, slišali razloge in v tri sklope jih lahko strnemo. Prvo je pomanjkanje kadra; to je strokovni kader, ki je opozoril(?), tudi nove zaposlitve, ki bodo, bodo trajale še kar nekaj časa, da bo te nove, bili v funkciji nekih strokovnih odločevalcev(?) v vseh(?) teh lokih(?), s katerimi se srečuje. Drugo; da je reorganizacija centra za socialno delo, da gre v pravo smer. Tudi zadaj(?) sem slišal kolega, gospoda Kovača.
Samo, pardon, kolega, ampak to ni replika. Bi prosil, da se prijavite za besedo, za razpravo, bo boljše, no.
Če mi dovolite, samo zaključim. Hotel sem to reči.
Izvolite.
Ker je, kolega Mahnič pravi, da je velik del / nerazumljivo/ odgovarja(?), smo tukaj, da se odločimo o odgovornosti dr. Kopačeve? Ali je bila druga tema, no? Dajmo se vsebinsko pogovarjat, pa bomo prišli do zaključkov.
Hvala. Zdaj bi, nadaljujemo razpravo. Boste dobili besedo, ampak jaz bi rad, zdaj so na vrsti poslanci oziroma člani odbora. Besedo ima Jelka Godec, naslednji naj se pripravi Primož Siter. Izvolite, Jelka Godec.
Ja, najlepša hvala. Zdaj, gospodu Soniboju Knežaku, jaz bi ga rada samo spomnila na november 2018, na sejo Odbora za delo, kjer smo obravnavali tematiko, v bistvu, spremembo zakona, ki je prestavilo ta informativni izračun za 3 leta, zato ker je sedanja ministrica, tako kot je že povedala, ugotovila, da so stvari nemogoče izvesti in takrat ste tudi govorili, da je dr. Kopač Mrakova odgovorna. Torej? Danes govorite popolnoma drugače, da zdaj pribijamo nekoga na križ, / nerazumljivo/ takrat ste točno sami povedali, dr. Kopač Mrakova je odgovorna zato, ker je pač ta IT oziroma nedelovanje. Torej, ne se danes sprenevedat. Gre za to, da se ugotovi tudi odgovornost, ja, konec koncev, pa tudi če je to bivša ministrica, kajti gospa dr. Kopač Mrakova danes sedi v kabinetu predsednika vlade in je(?) zadolžena za področje sociale. Torej, nadaljuje svoje delo. Kar se tiče pa kadrov, rekli ste od 2008 naprej. Od 2008, kdo sedi na ministrstvu, po domače povedano, za, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve? Dr. Kopač Mrakova. Od sekretarke do ministrice, z eno letnim in pol, pavze. Torej, smo spet pri istem imenu, če želite. Tako da, prosim, gospod Knežak, dajte si prebrati magnetogram seje iz novembra 2018, kaj ste govorili, ko dr. Kopačeve ni bilo na seji. Zdaj, kar se pa tiče no, teh zaostankov in tega, jaz sem, moram reči da, to kar ste govorili s strani strokovnih sodelavcev in tisti, ki poznate res temeljito ta sistem, bolj kot mi poslanci, definitivno. Jaz sem sicer v oktobru in novembru se pogovarjala z tremi direktorji na področju Celjskih CSD-jev o problematiki in spraševala, kako je z reorganizacijo CSD-jev. In govorili so mi popolnoma isto, kar ste vi danes povedali. Torej, na papirju vse lepo zgleda in mi je rekla ena izmed direktoric, če bo to vse uresničeno, kar piše, bom jaz najbolj vesel človek na tem svetu. Vendar, vam nekaj povem, je rekla, Gospa Godec, mi imamo, tako kot ste rekli, premalo kadra, premalo avtomobilov, da se peljemo na teren, mislim to so takšne stvari, realne in je rekla in ne vem kako si je ministrica predstavljala to reorganizacijo? Nimam pojma, je rekla, ker niti ne vem, kam bo šla moja računovodkinja jutri, ali bo še tu ali bo šla, ne vem, kam bo šla? In tista računovodkinja en dan zjutraj, ob osmih klic, takoj na drugo delovno mesto, ob 9ih moraš biti tam in tam. To je za vas reorganizacija, da direktorji niso bili prepričani sploh kje, kam bodo delavce dali, niso vedeli delavcem dati odgovor in jaz ne verjamem , ker te tri direktorje CSD-jev na tem našem področju, ker vem, da so zelo bili sodelovalni z ministrstvom, velikokrat so se pogovarjali in niso bili tako nevedni, da dobiš takšne odgovore, je v bistvu potem zanimivo, torej, to razlago bivše ministrice danes, kako je vse »bp«. Lahko verjamemo temu, da je dr. Kopačeva šla z dobrimi nameni v reorganizacijo. Lahko verjamemo. Vendar pa vse bolj kaže, da je bila ta reorganizacija v napačnem trenutku, z napačnimi predpostavkami in tako naprej. Dobili smo, vsaj jaz, ne vem, če ste ostali poslanci, v začetku februarja, en email, z naslovom, malo senzacionalno preveč za moje pojme, ampak, preprečite še kakšen samomor na Centrih za socialno delo. Sicer je potem tekst zelo umirjen, ni tako senzacionalen, vendar opozarja na to, še enkrat, kar ste danes povedali in to pišejo zaposleni na Centru za socialno delo v Ljubljani – izgorelost, bolniška odsotnost - to kar je mislim da, povedala ena izmed kolegic – ker enostavno ne prenesejo dodatnega administrativnega dela, ki jim je bilo naloženo zaradi reorganizacije in zaradi iz teh vseh zaostalih vlog. Gre za fizično, psihično preobremenjenost, za nesposobnost organizacije, pravilne, zaostanki, ki so se zgodili, je bilo zaradi, torej, še enkrat, zaradi tega, ker je prišlo do te reorganizacije in ne dobre organizacije odgovornih. Potem, te vloge, ki so jih prenašali iz centra v Ljubljani v ostale, se sprašujejo, koliko je bilo izgubljenih vlog. Ali so bile vse vloge obravnave, kar(?) tako, kot je, bi bilo potrebno? Glede na to, da smo slišali danes, da ene družine se lahko obravnavalo v Kopru ali pa v Prekmurju, potem se res sprašujem, da ni kakšna vloga se izgubila vmes. In da v zadnjem času torej delavci dajejo odpovedi delovnega razmerja, ker preprosto ne zmorejo več. Odpovedi dajejo, čeprav nimajo zagotovljenega novega delovnega mesta. Prav tako je veliko bolniških odsotnostih, tako da je stanje na CSD-jih kot tempirana bomba in samo vprašanje časa je, kdaj se bo sprožil plaz. Za vse je odgovorna bivša ministrica, ki je reorganizacijo naredila ah hoc.  Zdaj, to je ena plat, torej, preobremenjenost in pravim tu, kot sem jaz poslušala, s strani direktorjev CSD-jev in pa dveh bivših kolegic, ki sta, delata svetovalno službo – ena izmed njih je rekla, jaz bi bila zelo, zelo vesela, če sem lahko več na terenu, vendar enostavno zaradi vse administracije, ki jo moram spisat, ko opravim neko terensko delo od vseh zapisnikov, vse, vse, vse, da zadovoljim inšpekciji, ki po možnosti pride, ki gleda samo papir, ne pa moje opravljeno delo na terenu, pravi in ob vseh teh dodatnih delih, ki jih imamo zdaj, enostavno terensko delo odpade. Predvsem kvalitetno terensko delo odpade. In danes, kot pravite, da ste odvzeli administrativno delo svetovalnim delavcem oziroma zaposlenim na CSD-jih – niste jih. Niste jim odvzeli administrativnega dela, ampak ste ga še povečali, vsaj po mojem mnenju in mnenju kar smo danes slišali. Reorganizacija, dr. Kopačeva, tako kot ste nam zatrjevali poslancem, v letu 2017, septembra, 19. septembra 2017, da bomo s potrditvijo zakona, kot(?) je bila podlaga za reorganizacijo, razbremenili in da bodo svetovalni delavci, socialni delavci in vsi tisti, ki delajo na terenu, bolje delali, da bo drugače organizirano delo. Zdaj, da ne bom prehuda, ampak to je očitno bila čista laž. Če ste to v dobri veri naredili, potem se je nekje močno »sfižilo«. Kje, je pa, mislim, da so dali pa odgovore vsi, ki so danes razpravljali kot vabljeni. Zdaj, ti zaostanki, ki so prišli, so seveda najbolj udarili glede izplačil oziroma teh vlog, so najbolj udarili seveda tiste socialno šibke, tudi celo tiste, ki seveda niso pravno podkovani in ne razumejo vseh teh pravnih besedil, ki jih dobijo, konec koncev in so se večkrat obračali na nas ali pa tudi na center na socialno delo z jezo, zakaj še nimajo odgovora, zakaj je tako in mislim, da je kar ljudem na CSD-jih težko odgovarjati, da je zaradi vseh teh administrativnih zadev. Ne samo torej, da so zamujale državne štipendije, da zamujajo Zoisove štipendije, da zamujajo druga izplačila. Jaz si ne predstavljam študentov, ki živijo od državne štipendije, ki enostavno toliko mesecev čakajo. Jaz ne vem, jaz upam, da sedanja ministrica razume to situacijo, saj je takrat, ko je bila predstavitev za ministrico, se je določeni stvari sicer začudila, zakaj zamujajo Zoisove štipendije recimo in tako naprej, ampak jaz upam, da ste prepoznali zdaj to zadevo in da boste pomagali CSD-jem, saj če je to administrativno delo, jaz ne vem, mogoče se da zadeve kako drugače organizirati, ne tako, da to opravlja svetovalni delavci oziroma, zdaj, če narobe formuliram svetovalnega delavca, prosim ne mi zameriti, ampak to so ljudje, ki so tam zaposleni in svetujejo za to. Tako da, ja. So pa še eni drugi zaostanki, o katerih smo že tudi govorili v prejšnjih mandatih in o katerih tudi varuhinja človekovih pravic piše v svojem poročilu. To je na drugi stopnji. Jaz sem dobila pismo enega od staršev, ki zelo lepo opisuje to zadevo in šlamastika administracije je po moje to. Oprostite, ampak… V mesecu avgustu pošljejo dokumentacijo, vse za svojo mlajšo hčerko za štipendijo. Do konca oktobra ni premika, ni ničesar. Potem pride pritožba, da gre na drugostopenjski in ves ta postopek traja, torej, če nekdo poda vlogo, 61 dni čaka na odgovor. Poda pritožbo, čaka nadaljnjih 60 dni, dobi odgovor, v katerem drugostopenjski organ odstopi zadevo, odločanje nazaj na prvo stopnjo z rokom izvedbe 30 dni, torej je vse skupaj nekje po izračunih 150 dni ali pet mesecev. Pa še ni rečeno, da je potem pozitivno rešeno. Torej to je ena zadeva. Druga zadeva je, to pa je tudi vprašanje, ker tudi prihaja do zaostankov, je pa vprašanje sedanji ministrici. Ko se otroku izteče status študenta in po zakonu ni več vzdrževani družinski član, je CSD nemudoma izdal odločbo o spremenjeni višini otroškega dodatka. Dobro, to nima veze. Zdaj ta hčera, ki ni več vzdrževani družinski član se je prijavila na Zavod za zaposlovanje in zaprosila za socialno pomoč in kaj je odgovor CSD, da ne more dobiti socialne pomoči, ker ni iskalec zaposlitve oziroma ni… ja, ne? Zdaj brezposelna pa iskalec zaposlitve – to je ena in isto ali ni, ne? / Oglašanje iz dvorane/ Ne, ja, ampak kot aktivni iskalec zaposlitve, ampak, če greste pa gledati kdaj dobi DSP, je pa kot brezposelna ali iskalec zaposlitve. Tu v 4. točki na vaši strani. Okej, zdaj, kar je pri teh zaostankih, ko je pa oškodovana država, je pa odločba CSD naslednji dan na mizi. V tem primeru, ko en družinski član dobi zaposlitev, potem se ta cenzus pride notri in tako naprej, dobi štipendijo in so jim izračunali, da jim otroški dodatek pade oziroma za 13 evrov nekaj takšnega. In v tistem trenutku je CSD bil pa sposoben takoj izdati odločbo, da je otroški dodatek znižan. Zakaj CSD lahko vloge oziroma odločitve, ko so v… pa ne bom rekla v škodo, ampak ja v škodo tistega, ki zaprosi za otroški dodatek se takoj, takoj lahko odzove, ko pa nekdo zaprosi, da za državno štipendijo ali karkoli, pa se zadeve vlečejo v nedogled. Ne v nedogled, ampak s temi vsemi zakonskimi roki. In potem se zgodi še celo tole, da najprej dobijo odločbo z datumom 1. oktober, da se je otroški dodatek znižal iz 43 evrov na 30 evrov, potem pa čez dva meseca dobijo ponovno odločbo, da so jim preveč zaračunali, oziroma, da mora ta uporabnik vrniti denar.   (nadaljevanje) Torej ne, jaz hočem samo tu na konkretnem primeru samo to povedati, da država, ko zahteva za sebe nazaj denar, takoj odločbo izda, takoj, v tistem trenutku, ko ugotovi, da nekdo preseže cenzus. Ko pa centri za socialno delo obravnavajo pa prošnje uporabnikov, tistih, ki želijo državno štipendijo, pa se stvari vlečejo. Kako to? V enem primeru informacijski sistem deluje, v drugem informacijski sistem ne deluje. To je za sedanjo ministrico vprašanje, ali, torej kako je zdaj z odločbami na drugi stopnji, kako je s temi zamudami, ki tajajo tudi po več let? Zdaj, zakaj je do teh zamud prihajalo, smo takrat govorili, da iz IS-CDS1 in 2 ne delujeta. To je pa odgovornost prejšnje ministrice. In ministrica v tem primeru že, ko ste ostali govorili, je prikimavala, torej vse te zadeve ste se zavedali že takrat, ko ste šli v informatizacijo sistema. Zdaj pa že takrat v novembru 2018 smo govorili, da je potrebno tudi to odgovornost pogledati, kdo so tisti… še takrat mislim, da nismo dobili odgovora, kje je ta program izvajal? Kdo je ta, ki izvaja IS-CSD1 in 2 in da ta sistem ne deluje?  In vprašanje sedanji ministrici, kdaj res realno vi pričakujete, glede na to, da ste dejali, da ste pridobili kaotično stanje na ministrstvu, da se bodo te zadeve, o katerih so danes ljudje govorili, realno lahko uresničile? In še enkrat bi prosila, če lahko vi realno ocenite res, kakšno je bilo to kaotično stanje na ministrstvu? Kaj je bilo tisto s centri za socialno delo, kar je najbolj bilo? Zdaj, glede na to, da je bivša ministrica tu na seji, jaz upam, da to ne bo ovira, da boste realno povedali in odkrito, kaj je tisto, kar je bila velika napaka? 1. oktober, da se začne reorganizacija ni pravi datum. Slišali smo, da ni 1. januar, da ni 1. avgust, torej nikoli ni dober čas. Pa kaj po vašem mnenju torej še enkrat, je bila ta največja napaka in v kakšni smeri odgovarjate v bistvu glede kadrov? Bivši ministrici dr. Kopačevi pa bi jaz predlagala, boljše bi bilo, da bi se danes s pepelom posipali, pa rekli: naredili smo napake, naredili smo veliko napako, prehitro, s premalo pilotskega kot nekateri govorijo sistemskega reševanja smo se zadeve lotili. Ne, da ste danes tako ognjevito to zagovarjali, kar so vam vsi potem naslednji vabljeni povedali, da je bila velika napaka in da se center za socialno delo utaplja v administraciji, namesto, da bi se utapljali v kvalitetnem svetovalnem delu oziroma reševanju socialne problematike.
Hvala lepa za razpravo. Besedo ima Primož Siter, naj se pripravi Iva Dimic.
Hvala lepa predsednik, spoštovane kolegice, kolegi in spoštovani gostje. Najlepša hvala za te prestavitev, še posebej vsem, ki ste poročali s terena. To so bržkone še najbolj kredibilne in dobrodošle novice. In v bistvu zrišejo eno tako presečno množico vsega tistega, kar smo v Levici poudarjali že zdaj in poudarjali v prejšnjem mandatu – na problematiko centrov za socialno delo na področju kadrovske podhranjenosti, neenakomerne preobremenjenosti, pa potem problematike samih delovnih nalog socialnih delavcev, ki niso… že na prejšnji seji dopoldne smo o tem govorili, ki ne opravljajo dela, ampak v bistvu opravljate poslanstvo in ta zdaj medstrankarski »ping pong« mi je kot nekemu zunanjemu opazovalcu bil zelo zabaven, ker poskušamo kazati, iskati čarovnice, kazati s prstom na hudiča, pa je ta brata toliko dolga, da lahko vsak najprej od vseh, ki sedite tukaj že več mandatov, pokažete s prstom nase oziroma na svojo stranko oziroma na svojo opcijo, ki je v tistem določenem času vodila vlado.   Zanimivo mi je, da ste kolegi iz SDS predlagatelji tega, ko ugotavljamo, da če se sprehodimo po časovnici problematike CSD, ste bili vi tisti, ki ste predlagali ZUJF. Ki je udaril po prstih tudi kadrovsko sliko na centrih za socialno delo. Ampak zopet – ne bomo kazali samo na eno stran. Dovolite mi par minut, da se sprehodim po časovnici problematike.  Najprej – smem? Hvala. Najprej – že Pahorjeva Vlada, ne bom šel v statistike in točne številke, se je reševala, se je lotila reševanja težave, pa je delo na centrih za socialno delo v bistvu samo zbirokratizirala.  Potem je prišel z Janševo Vlado ZUJF in tako imenovano mehko odpuščanje, kjer se zopet ni nikogar zaposlilo. Problem kadrovanja se ni rešil. Nikogar se ni zaposlilo. Se je pa mehko odpuščalo. Z upokojevanjem so socialni delavci lepo zapuščali centre za socialno delo, ta bazen usposobljenega kadra se je manjšal. Problem pa ni bil rešen.  Če navedem en del odgovora Vlade na portalu Predlagam Vladi. En dan pred padcem Janševe Vlade lepo nazorno opiše takratno situacijo. »Sodeč po podatkih AJPES se skupno število javnih uslužbencev v javnem sektorju od junija 2012 zmanjšuje. Če je bilo maja 2012 število javnih uslužbencev 161 tisoč 825, je bilo decembra število 159 tisoč 214. V navedenem obdobju je opaziti trend zmanjševanja števila zaposlenih v vseh večjih skupinah proračunskih uporabnikov, v katerem se je število zaposlenih v preteklih letih povečalo in sicer: vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo.« Torej, spoštovani kolegi iz SDS, če naslavljamo problem kadrovskega manka, lahko s prstom pokažete tudi nase.  Potem naslednja točka na časovnici je Cerarjeva Vlada, katere glavni greh je, da enostavno ni sanirala teh težav. Problem ostaja nerešen. Imeli smo neke kozmetične popravke in »šravfanja« po sistemu, ampak nobene korenite spremembe v tem času. V prejšnjem mandatu smo v Levici, še enkrat ponovim, poudarjali, da ta problem obstaja, in diskurz je prišel na temo – rešujemo, bomo imeli neke sistemske rešitve, reorganizacija bo prinesla rešitev, ampak ni pa prinesla glavnega – ni pa odgovorila na glavni izziv in to je kadrovski manko. Mi se lahko pogovarjamo o nekih sistemskih rešitvah pa o nekih I. T. rešitvah pa ne vem, kakšnih, ampak če je problem v kadrovskem manku, je problem v kadrovskem manku, je treba nagovoriti to. Namen centrov za socialno delo in poslanstva socialnih delavcev je reševanje stiske ljudi. Ni poanta sedeti v pisarni. In zadovoljiti neke standarde in pravilnike in ne vem, kaj. Socialni delavec jaz sam nisem, ampak poznam jih nekaj, in mislim si, da ko se človek odloči za kariero – ali pa poslanstvo socialnega delavca – se odloči zato, ker je to neko notranje gonilo. In hoče to – ta potencial izživeti. In lahko si mislim, kako je, ko mora sedeti v pisarni in večino časa posvetiti temu delu. Zdaj, še ena stvar, ki trenutno stanje morebiti najbolj – en tak čistopis trenutnega stanja oziroma ki ga najlepše opiše iz Dela – Darja Kuzmanič, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo. »Na centrih se, na primer, ukvarjamo z vedno mlajšimi otroki, ki imajo težave v duševnem zdravju, z zasvojenostjo, čustvene in vedenjske motnje. A nimamo neke mreže, ki bi se z njimi ustrezno ukvarjala. Čakalne dobe za svetovanje so zelo dolge, ni pedopsihiatrov, ni specialistov za tovrstno pomoč. Po drugi strani ni programov za obravnavo demence v domačem okolju. Ni skrbnikov. Ni programov za migrante. Če bi dobili nove programe in,« odebeljeno, »nov kader, bi se temu lahko reklo reorganizacija.   (nadaljevanje) Tako pa problemi ostajajo nerešeni še naprej. Skratka, izražam skrb. Sicer pohvalim dejstvo, da se je pa ta bazen socialnih delavcev zdaj povečal za številko 73, če se ne motim, ki bodo razporejeni tudi malce geografsko. Ampak bojim se, da to ni odgovor na težavo. Že na dopoldanski seji sem podal nekaj številk, trenutno dosegamo samo 40 % evropskega povprečja zaposlenosti na tem področju, torej v socialnem delu. V Evropi imajo povprečno na 100 tisoč prebivalcev zaposlenih tisoč 851 socialnih delavcev, pri nas je številka približno 720. Ko bo ta številka za 73 večja, to ne bo bistveno, upam, nočem biti črnogled, ampak ne bo bistveno spremenila situacije. Zato kličem po vedno večji in skrbni obravnavi tega problema. Zdaj pa, da ne bom samo kritiziral, imam nabor predlogov, ki jih vseeno na tem forumu predam.  Predlagamo razbremenitev socialnih delavcev s kadrovskimi okrepitvami ter spremembo sistema denarnih socialnih prejemkov v sistem temeljnega dohodka. Zanj se ne bi uporabljala ponižujoča merila za dodelitev socialne pomoči. / oglašanje v ozadju/ Kolega, prosim, če mi dovolite, da preberem. Hvala. Prejemniku ne bo treba sprejeti vsake zaposlitve… Predsednik…
Prosim, ne motiti govorca. / oglašanje v ozadju/ Jaz vodim sejo, ne vi! Pojbič, lepo vas prosim, dajte mir. Prijavite se za besedo, če hočete kaj povedati, in to je to.
Ksenija Klampfer
Hvala lepa za besedo. Samo toliko, da bi še glede Krpana, sicer sem že prej gospe Furman to tudi odgovorila, absolutno delim z vami te strahove, kako bo z uvedbo Krpana, ker to sta dva različna sistema, ECSSD in pa Krpan, za katerega implementacijo in nakup in pa implementacijo je odgovorno Ministrstvo za javno upravo, tam mi zagotavljajo, da do težav ne bi smelo prihajati in ravno zaradi tega sama tudi vztrajam na postopnosti.  Postopno bomo uvajali, kot rečeno, najprej pilotni projekt, zato pilotne projekte imamo, da najprej zadeve testiramo in ko bodo res vsi testi kazali pozitivno sliko bomo potem postopno uvajali po drugih centrih za socialno delo. Ne vidim nobenega razloga, da bi hiteli, bomo šli lepo po pameti, postopno, center za center, z vso ekipo informatikov, ki bo tam nudila maksimalno pomoč, tako da jaz, pa tudi pomagala pri premagovanju teh strahov, ki so se tudi pojavili na strani uslužbencev. Srečujejo se z novo aplikacijo, razumem, veliko med njimi je tudi starejših, razumem to stisko, zato smo tudi, sem zahtevala še dodatna izobraževanja v mesecu februarju in pa seveda, da bo ta ekipa informatikov jim nudil na terenu vso podporo in bomo vsak teden, kot rečeno, vsak teden bomo en CSD uvedli postopno in sproti bomo videli kakšne težave se bodo pojavile in tako bom tudi sprejemala odločitve. Kot rečeno, jaz razmere na CSD spremljam od ure do ure in upajmo vsi skupaj, da nam bo to tudi uspelo. Takšen je tudi cilj. Želeli bi, da seveda ta informatizacija centrov za socialno delo prinese pozitivne učinke in da določena administrativna opravila odpadejo. Hvala.
Hvala za vaš prispevek. Besedo ima Marko Koprivc, pripravi naj se Aljaž Kovačič in s tem zaključujemo,  (nadaljevanje) s tem je lista izpolnjena. / oglašanje iz dvorane/ Ja, okej.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. No izvajanje gospoda Pojbiča ravnokar me žal nekako napeljuje na to, da je ta razprava usmerjena ravno v neke vrste politično obračunavanje s Socialnimi demokrati in z nekdanjo ministrico… / oglašanje iz dvorane/ dr. Anjo Kopač Mrak. Lepo prosim, da me poslušate. / oglašanje iz dvorane/ Jaz vas poslušam. / oglašanje iz dvorane/ Predsednik, prosim lepo, če lahko nadaljujem.
Gospod podpredsednik, dajmo se malo umirit. / oglašanje iz dvorane/ In bi prosil tudi gospoda razpravljavca…
Ja, hvala lepa, hvala lepa.
… da se mi na predmet.
Hvala lepa. No naj povem, da je dr. Anja Kopač Mrak absolutno zelo, zelo velika strokovnjakinja na področju tako trga dela kot sociale in da je tudi kot ministrica delovala zelo, zelo dobro. Bili so izvedeni številni pozitivni ukrepi na področju dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nekaj bi jih vendarle naštel, med drugim ureditev študentskega dela. Študentsko delo je bilo končno vključeno v sistem zavarovanj. Upad števila brezposelnih, predvsem med mladimi, 94 tisoč 610 mladih brezposelnih se je zaposlilo v letih od 2014 do 2017. Pri družinski politiki so bili narejeni številni pozitivni ukrepi. Sprejet je bil Družinski zakonik, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, razširjena pravica do plačanega očetovskega dopusta, 15 dni dodatnega očetovskega dopusta, večgeneracijski centri so bili ustanovljeni in še številni drugi ukrepi, ki so zelo pozitivno vplivali na samo socialno državo. Lahko bi bilo narejenega seveda še mnogo več, če bi bilo tudi več posluha in podpore v sami vladi. Pa, da se zdaj osredotočim na točko dnevnega reda, se pravi na zaostanke pri reševanju vlog in pa s tem povezano reorganizacijo centrov za socialno delo. Vsekakor sem prepričan, da je ta reorganizacija bila nujno potrebna. V 25 letih ni bilo narejeno praktično nič na področju same reorganizacije strukture CSD. Cenim ta pogum nekdanje ministrice, da se je tega lotila. Govoriti, kdaj je primeren čas. Čas verjetno nikoli ni primeren, ampak pač dejstvo je bilo, da je stroka opozarjala, da je treba v to kislo jabolko zagristi. In nekdanja ministrica, dr. Kopač Mrakova se je tega lotila. Ključno, kar je bilo najpomembneje, je pripeljati socialne delavce bliže terenu. Jaz mislim, da je neko dokončno oceno v tem trenutku dajati še prehitro. Na vsak način pa zadeve gredo v to smer. Meni je žal sicer, da je prišlo do tega izpada informacijskega sistema v začetku oktobra pri izdajanju odločb in da je prišlo do teh velikih zaostankov. In tukaj seveda velike čestitke tudi aktualni ministrici, da ste to tako rekoč v zelo kratkem času v celoti odpravili in da danes zaostankov vsaj na 1. stopnji tako rekoč več ni. In to jaz mislim, da je ključno sporočilo, o čemer bi morali tudi danes govoriti. Teh zaostankov danes več ni. To je zelo pomembno. Pomembno je tudi, da je Vlada nekako pokazala zelo velik posluh pri reševanju kadrovske podhranjenosti, ker dejstvo je, da vsi opozarjamo in se o tem strinjamo, da je največji problem kadrovska podhranjenost CSD. Danes se očitno te zadeve rešujejo v pravo smer in jaz verjamem, da bodo v kratkem zadeve postavljene na pravo mesto. Kot rečeno, še enkrat, nikakor se ne morem strinjati s tezo, da je bila reorganizacija neutemeljena in napačna. Je pa res, da je to proces. In jaz verjamem, da se bo skozi čas izkazalo, da so zadeve šle v pravo smer. Mislim pa še enkrat, da je smiselno, da se na takih odborih pogovarjamo o rešitvah, ne obtožujemo drug drugega, kdo je za kaj kriv.  Hvala lepa.
Hvala za razpravo. Besedo ima Aljaž Kovačič.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani gostje!  Na začetku bi opozoril na dve anomaliji, ki sta se zgodili. Prva je ta dnevni red. Se mi zdi, da bi bil bolj dnevni red odgovornost Anje Kopač kot ministrice, in zdaj na koncu smo slišali tudi njene dosežke. Druga anomalija pa je, da je kot vabljena, Anja Kopač je navedena kot Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, dejansko pa smo zdaj tri ure poslušali njeno vlogo kot ministrice. Se pravi, da sama seja in vsebina nista bili namenjeni temu, čemur smo namenili tri ure časa.  Ob tej priložnosti bi čestital Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za dosežke, ki mu jih je uspelo doseči. Se pravi, da v tem trenutku nimamo, kar je bistvo, več, če lahko uporabim besedo čakalnih vrst, da bi ljudje čakali na odločbe, kar je velik uspeh. Tako iskrene čestitke! Se pa seveda strinjam, kar je bilo pri mnogih razpravljavcih povedano, čemu morajo centri za socialno delo biti namenjeni, se pravi, v prvi vrsti ljudem, in da bodo čim več strokovni delavci na centrih na terenu, ker ljudje potrebujejo pomoč. Se pravi, centri so v prvi vrsti namenjeni ljudem, ne pa zaposlenim v slovenskem parlamentu, ampak ljudem.  Glede odgovornosti je tako, imamo objektivno odgovornost in subjektivno odgovornost. Za neko objektivno odgovornost vemo, kdo je odgovoren v Sloveniji, subjektivno odgovornost pa seveda raziskujejo drugi.  Kot sem rekel, ti roki so bili v preteklosti nedopustni, kar bi rad povedal, ampak bili so tudi v preteklosti. Sam sem veliko delal na štipendijah in tudi v preteklosti so se ti roki dogajali. Zdaj dvomim, da so se roki zgodili samo zaradi reorganizacije, ker, kot sem povedal, so se dogajali tudi v preteklosti. Sam pa se tudi ne strinjam s tem, da bi število kadrov, ki bi jih zaposlili CSD, zmanjšali, to bodo seveda zmanjšali, ni pa to edini razlog, zakaj prihaja do zamud. Eno izmed mojih opažanj, ki sem jih skozi svoje delovanje na področju štipendij ugotovil, je tudi to, da velikokrat so same vloge ljudem neprepoznavne, se pravi, da ljudje ne dobijo pravilnih informacij, kako vloge izpolniti, zato se velikokrat zgodi, da jih kasneje morajo dopolnjevati. Imamo pa tudi še veliko, kot smo ugotovili, ne vloženih tožb, se pravi pritožb na drugo stopnjo, ko se ljudje pritožujejo, zakaj jim neka socialna pravica ni bila dodeljena. Tudi tu se po mojem mnenju, če pogledamo število, koliko pritožb je bilo vloženih, koliko pa jih je potem upravičenih, se pravi, vsakdo ima pravico do pritožbe, se ljudje velikokrat pritožujejo na neko odločbo tudi zaradi tega, ker niso dovolj seznanjeni, zaradi česa jim je bila vloga zavrnjena. Se pravi, ko dobiš, recimo, odločbo o štipendiji, je to na treh, štirih straneh nek obrazec, iz katerega pa ne zaznajo, zakaj jim je bilo to zavrnjeno. Se pravi, tudi v bodoče bi morali veliko vložiti v same kadre, jih izobraziti, da bi potem tudi ljudem bolj natančno dali informacije, in da bi tudi spletne strani vseh teh centrov ter ministrstev bile bolj dostopne ljudem.  V razpravi me je tudi zmotilo, da se dejansko meša neke zadeve. Bilo je omenjeno, da je ministrstvo krivo glede Zoisovih štipendij. Zoisove štipendije podeljuje oziroma za njih odgovarja Javni štipendijski razvojni invalidski in preživninski sklad, kar pa ni, se pravi, da je to ločeno, kot je sama državna štipendija.  Kar želim povedati, je, da v tem trenutku ni čakalnih vrst, se pravi, da bi ljudje čakali na štipendije. Nezaslišano je, da so študentje morali čakati na štipendije, kajti študentu ne pomaga, da v mesecu februarju dobi tri, štiri štipendije naenkrat, saj mora preživeti iz meseca v mesec. Upam pa, da smo se s tem naučili veliko in da bo ministrstvo naredilo vse, da se v prihodnosti nikoli več ne bodo zgodile te anomalije, da bi res ti najšibkejši členi družbe ostali brez socialnih prispevkov oziroma denarja, s katerim se dejansko preživljajo iz meseca v mesec.  Hvala.
Hvala za razpravo. Imam pa repliko na razpravo. Na odbor so   (nadaljevanje) klicani tisti in v tisti funkciji, kakor je navedeno v predlogu za to nujno sejo. Torej, predlagatelj nujne seje je tako predlagal, tako moram kolega na to malce opozoriti. Ugotavljam, da je spisek razpravljavcev zaključen, zato… / oglašanje v ozadju/ Še gospod Soniboj Knežak se je oglasil v zadnji sekundi.
Hvala, predsednik. Bom kratek, ker mislim, da smo povedali tisto, kar je bil namen. Sem kratek čas v tej politiki, pa če me kaj zmoti, me tudi po šestih mesecih zmoti to, da pri vsaki problematiki, kadarkoli se s katerokoli ukvarjamo, začnemo z istim - se pravi, da se pogovarjati predvsem tisti kolegice in kolegi, ki ste že več mandatov v Državnem zboru -, kaj je kdo naredil pred dvema, tremi, petimi, šestimi, desetimi leti. To me res moti, no. Ne pripomore nič k vsebinski razpravi in problematiki, o kateri se razpravlja. Takoj začnemo s tem, zato je tudi bila morda malce nervozna kolegica na moji strani na začetku, ko se je ta seja začela. Sem pa vesel, če je to pripomoglo, ker smo potem v nadaljevanju relativno razpravljali okrog tematike, ki je bila.  Mislim, da je prav, da izkoristim to priliko, da se vsem zaposlenim na centrih za socialno delo na nek način tudi zahvalimo za ves trud, ki so ga pri reševanju te problematike v preteklih mesecih vložili. Veseli me tudi, da je aktualna ministrica tudi dala danes odgovor, če ga do danes še niso imeli, glede tega, da bodo zagotovljena sredstva in na nek način urejeno tudi plačilo teh nadur. Smo pa pri tistem osnovnem problemu, na katerega so vsi predstavniki tudi opozarjali, to je kadrovska podhranjenost, česar se pa tudi ministrica v končni fazi zaveda, in upam, da bomo tudi tu naredili kak korak naprej.  Hvala lepa.
Hvala za razpravo. Vabljeni ste dobili besedo. In zdaj bi dal samo še ministrici besedo, vendar je ni več.  V razpravo in odločanje dajem ta dva sklepa, ki sta pred nami. Ali želi kdo razpravljati o teh dveh sklepih? Nihče ne želi razpravljati. Ugotavljam… / oglašanje v ozadju/ Imamo vsi napisana ta dva sklepa, kajne. Ugotavljam, da ni več prijavljenih k razpravi, zato razpravo zaključujem.  Prehajamo na glasovanje o predlogih sklepov. Glasujemo ločeno, najprej o prvem sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (3 člani.) Kdo je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Prehajamo na odločanje o drugem predlogu sklepa. Glasujemo. Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Ugotavljam tudi, da se je odbor seznanil s točko dnevnega reda Nedopustni zaostanki pri reševanju vlog za socialne prejemke.  Zaključujem to točko dnevnega reda in 11. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Vsem vabljenim se zahvaljujem za udeležbo in sodelovanje. Lepo vas pozdravljam in vam želim lep kulturni praznik!
O definiciji besede forum lahko razpravljava. Verjamem, da lahko ponudim… / oglašanje v ozadju/ Hvala lepa.  Zanj se ne bi uporabljala ponižujoča merila za dodelitev socialne pomoči, prejemniku ne bo treba sprejeti vsake zaposlitve, lahko bo zavrnil izkoriščanje. To bo prisililo delodajalce k dvigu plač in skrajšanju delovnega časa, zagotovilo socialno varnost ter socialnim delavcem dejansko omogočilo delo v socialnem varstvu. Temeljni dohodek ne bo nadomestek za brezplačno šolstvo, zdravstveno varstvo in druge javne dobrine.  Hvala lepa.
Hvala za razpravo. Jelka Godec zahteva repliko. Izvolite, če je res replika… / smeh/
Ja, res je replika, ja… / smeh/  Ne, mislim, jaz sem sicer samo čakala, kdaj bo Janša kriv za vse zaostanke, ki so nastali leta 2018, tako to sploh ni problem. Ampak dajte, kolegi, biti odkriti in povejte, ZUJF je bil uveden zaradi recesije in tako naprej. In vi, ki ste v koaliciji že od 2014 naprej, ko je bila gospodarska rast, bi lahko ZUJF ukinili, vse spravili na predkrizno raven, pred ZUJF. Vendar ne, vi ste ga celo še podaljševali in še vedno velja, in ste na Vladi. Tako dajte jasno in glasno povedat, ZUJF bi lahko že zdavnaj ukinili, pa ga nismo! Torej, od ZUJF naprej so zaostanki in Janša je kriv. Dajte biti, še enkrat, no, korektni, ZUJF podaljšujete - zakaj? -, ker vam to odgovarja in prinaša neke izplene. Ukinite ga, pa bo mir!
Samo nekaj bi pripomnil, tako, mimogrede - ni v koaliciji, na katerega je letela replika. / oglašanje v ozadju/ Mislim, dajmo, na predvečer kulturnega praznika smo, dajmo se obnašat kulturno, lepo prosim. To bom pripomnil in gremo naprej. Besedo ima Iva Dimic, naslednji sem jaz, kot predsednik sem se prijavil. In potem bi tu zaključil, da damo možnost odgovorov, ker sicer bo tega preveč, in gremo potem naprej. V nadaljevanju sta pa še Karmen Furman in Primož Siter. / oglašanje v ozadju/ Izvolite, beseda je vaša, Iva Dimic.
Dober dan, še enkrat lep pozdrav vsem na današnji dan, ko naj bi razpravljali, kaj se dogaja s socialno politiko v Sloveniji. Socialna politika je ves čas, lahko rečem, na nekem prepihu  (nadaljevanje) in se poskuša iskati načine, kako bi ljudem dali in nazaj pobrali. Enostavno, kako bi ljudem dali in kako na drug način jim vse ali pa še več nazaj pobrali. To je moje videnje.  Da so razmere, ki so na centrih za socialno delo, in razmere, ki so bile opisane pri sklicu seje, seveda so posledica reorganizacije centrov za socialno delo, ki se je delala pod vodstvom takratne ministrice dr. Anje Kopač Mrak. Lahko rečem, da sem sama večkrat nasprotovala in spraševala tudi preko poslanskih vprašanj, kako bo ta reorganizacija potekala. Da centri za socialno delo s strani sveta zavodov opozarjajo, dobivali smo tudi pisma, da je reorganizacija preuranjena, da ni dorečeno, kako bodo potekali informacijski, bom rekla, ne vem, tokokrogi ali kakorkoli, kako se bo delalo, kaj bo s kadri, da se ne ve, kaj in kako, kakšna bo selitev. In seveda je bilo, kolikor jaz vem - zdaj ne vem, koliko je bilo porabljeno za informacijsko tehnologijo centrov za socialno delo, vem pa, da je bilo -, takrat, ko sem postavila poslansko vprašanje ministrici Anji Kopač Mrak, vem, da je bilo 125 tisoč evrov porabljenih za promocijo po Sloveniji, kako naj bi potekala reorganizacija centrov za socialno delo. Pa tudi na teh soočenjih po Sloveniji ali pa, kako se reče, izobraževanjih, ne vem, me boste popravili, ali je to Pristop izvajal ali katera agencija je to izvajala, pa mislim, da sem dobila nedavno nazaj na seji podatek, da je ta številka večja, da ni samo 125 tisoč evrov bilo v ta namen. In so tudi tam opozarjali, da zadeve na način, kot je bilo zastavljeno, ne bodo šle. Jaz sama sem dobila informacijo, da pri združevanju teh treh centrov se niso mogli odločiti in so bile ženske pripravljene raje dati odpoved, kot da bi prevzele vedejevstvo, tako v računovodstvu, tako kot v.d. vodje centra za socialno delo in kadrovskega dela. Tako daleč in tako - verjetno, si predstavljam - obupne razmere, da so bile pripravljene raje dati odpoved, kot da bi sprejele neko funkcijo, ki kliče tudi po neki odgovornosti. In se mi zdi, da enostavno je bilo rečeno, da poteka nek medstrankarski ping-pong. Glejte, ves čas želim poudarjati, tudi v slovenski politiki nobenega ping-ponga, političnega in medstrankarskega ne bi bilo, če bi znali in prevzemali odgovornost. Tako, »sem zaj…«, in se umakneš oziroma sem kriv, ob tem, kakšno krivdo si pripravljen prevzeti. Jaz mislim, če imaš močno razvito empatijo, socialni čut, odgovornost do sočloveka, do države, potem veš, kdaj je čas, da stopiš korak nazaj in rečeš, ta moja, ne vem, zamisel ali pa delo, v katerega sem verjela, ni šlo po pravi poti, glejte, priznam in dajmo stvari spravit na bolje.  Kar je pri vsej stvari zaskrbljujoče, je to, kar govori tudi že tole, bom jaz rekla, tretje pismo, ki ga je že kolegica Jelka napisala. Poslanci smo dobili že tri pisma centrov za socialno delo, predvsem Ljubljana, eno je bilo splošno slovensko, dve sta pa iz Centra za socialno delo Ljubljana, kar kaže na to, da so zadeve resnično kaotične. Seveda, neka neprijetna stvar potem sproži še druge zadeve, saj na to smo pripravljeni, pa imamo zdaj že težave v zdravstvu in tako naprej, jaz to povsem razumem. Pa vendar, bi rekla, ni ravno vse odgovornost zdajšnje ministrice Klampferjeve. Ampak, spoštovana ministrica, vaša odgovornost pa je, tudi delna že, ker ste že toliko časa ministrica, da niste zadev, ko niso funkcionirale, spravili in rekli, prekličem zakon, prekličem to, kar je bilo prej, in nazaj vzpostavim prejšnje stanje   (nadaljevanje) takrat, ko se je še dalo. Vem, da se ne da boste rekli ne da se, ampak če te vloge letijo tam po pol Slovenije mislim, da se da nekaj nazaj spraviti saj jaz pravim, če se je dalo iti naprej v smer se da tudi kakšen korak nazaj spraviti. Jaz iz tega vidika seveda je eden del odgovornosti tudi na vas tudi morda na vas, da so zadeve kolikor piše iz Centra za socialno delo Ljubljena, kjer imajo dejansko 8 centrov ali pa 8 enot kako temu strokovno rečete 8 enot, da pišejo v kakšnem mobingu živijo in da nihče jih ne sliši tako, da se mi zdi, da zadeva ni tako lahka, da bi šla kar tako mimo nas. Opozarja, da tudi sindikati nič ne naredijo in da enostavno opozarjajo, da kadri, ki so dejansko bili v preteklosti na centrih za socialno delo vodstveni kadri enostavno odhajajo v druge branže ali pa v domove za starejše občane ter, da je še vedno nekje med 9 tisoč in 6500 nerešenih vlog, kar pa me najbolj skrbi je to, da je veliko teh vlog izgubljenih, ker kurirska pošta, ki je takrat zalavfala so menda to pobirali in nosili, da vloge niso bile vpisane. Zanima me kaj je sedaj s tem ali so izgubljeni ali ne?  Drugo težavo, na katero smo bili poslanci opozorjeni so seveda kadrovska služba tudi precej okrnjena. Imam podatek, da je v Celju tudi na področju bom rekla javne uprave delajo delavci brez pogodbe. Celje, da so tudi do enega meseca zaposleni na centru za socialno delo brez pogodbe, kar se mi zdi zelo bom rekla nesprejemljivo glede na to, da je ta zadeva. In seveda, nenazadnje trdite, da ni izgubljenih vlog. Jaz bom rekla kaj boste naredila, če bo dokazalo, da so kakšne vloge izgubljene. Ljudje govorijo, da so preverjali kdaj bodo njihove vloge rešene. Njihovih vlog nikjer ne najdejo. Hvala.
Hvala za razpravo. Med nami je Darij Krajčič namesto Nine Maurovič. Sedaj sem se še jaz priglasil k besedi.  Ko danes to poslušam sem kar žalosten. Tukaj se premetavamo, obtožujemo, delamo zadeve, ampak jaz bi to verjel podatkom ministrica, ko nam je dala, da so vloge osnovne na tekočem - pritožbe ne, to je druga tematika ni današnja - torej so uspeli in kolikor razumem je ta uspeh se zgodil veliko na ramenih uslužbencev oziroma delavcev strokovnih na centrih za socialno delo, ki so se potrudili in to v bistvu prebrodili, da so ljudje prišli do teh svojih socialnih pravic. Ni pa samo na njih, težave so, ampak jaz verjamem, da to gre. Razumel sem tudi, da reorganizacija je prinesla določene prednosti, ki jim to omogoča centrom lažje narediti te vloge, ampak vsaka reorganizacije je težava. Jaz sem jih delal večkrat v življenju kot direktor izjeme se zgodijo, vedno so ljudje nezadovoljni, nikoli ne moreš zadovoljiti vseh. Nekateri izgubijo tudi svoje pozicije, svoje okrožje to so vedno težave, ampak to so kadrovsko organizacijski problemi, ki so popolnoma normalni. Mogoče je vse skupaj bilo v nesrečnem času, ampak mi smo mimo tega govorimo že malo kot o lanskem snegu, ker tudi ministrica nova ne vem kako bi lahko naredila brez novega proračuna, ko ga šele sprejemamo zaposlovanje toliko novih delavcev toliko naprej zadev.   To traja svojo situacijo. Verjemite, sem v življenju naredil kar nekaj reorganizacij kot direktor podjetij in tudi v podjetjih, kjer imaš v bistvu veliko manj administrativnih zavor, kakor imamo mi, ampak v centrih, v javni upravi, se ne da delati brez predpisov. Verjamem pa, kakor je bil predlog, ne vem, ta UTD – univerzalni temeljni dohodek – bi marsikatere stvari lahko olajšal. Ampak to so šele na poti, nekaj preizkušajo, videli bomo tudi, kako je finski model se obnesel, ko je bil nek pilotni model. Ne bi iskal rešitve, ampak moramo vsi iskati rešitve, da imamo vseeno to hiperprodukcijo predpisov – predlaganje, da bi nove zakone sprejemali, razširili. Z gospodom Janšo sem se popolnoma strinjal, ko je enkrat nekje dejal, da za vsak nov predpis moramo dva stara ukiniti. To je sicer težko doseči, ker je življenje vedno bolj kompleksno, ampak vsi se moramo truditi, da poenostavimo – to govorim tudi naši ministrici – da poskušamo poenostaviti postopke in večjo težjo prenesti na odgovornost. Če imamo preveč postopkov, ljudje nehajo biti odgovorni. Ker kaj pomeni odgovornost - dati nekaj pooblastil in nekaj prostora, da ljudje delajo. Kakor sem pa vas razumel s strani samih zaposlenih v teh centrih za socialno delo, sem dobil občutek, da ste / nerazumljivo/, dobro, ampak zdaj je – je bilo to prehudo v zadnjem obdobju. Upam, da se bo to – stvari, ki niso urejene, počasi postorile, in da se bodo zadeve uredile in da bo to, naša sociala dobro tekla in da bojo – tisto, kar so bile tudi pripombe, da se izgubljajo – kader, ki je dragocen – ljudje ustvarjamo delo. Ne ustvarja se sistem. Ljudje smo tisti. In če se izgublja kader, ki je za socialno delo, za to delo usposobljen, je velika škoda, če nam odhajajo drugam. Tako da se moramo mi tudi, ko pred nas prihajajo rebalansi, predlogi, zadeve, tudi kadrovska krepitev – moramo na to področje res paziti. Ker mimogrede z nekimi posegi, rezi – pa ni to, ne vem, koliko strašno velike vsote – pokvarimo funkcioniranje javnih služb in potem dobimo od varuha človekovih pravic – smo pokarani in povedani, ko opaža te zadeve, probleme. Jaz sem tako dojel to situacijo in je – prav je, da odbor razpravlja, da se seznani s problemi, ki se dogajajo, in da poskusimo s svojimi sugestijami in tudi sami pri sebi razmišljati, ko se bomo srečevali naprej, kako se bomo odločali, da se ne bomo včasih mogoče prelahko odločali in naredili šlamastiko. Ampak šlamastika ima dolgo brado, kakor se je izrazil kolega, in mogoče je bila dejansko ta reorganizacija malo v nesrečnem času, ampak vsaka organizacija je velika težava, ki prizadene ogromno ljudi. Verjemite mi, da ni tako enostavno. Ampak ko se reorganizacije lotevamo, je treba res dobro premisliti in se pripraviti. Zraven se pa – in je bil to, da bomo prišli, da nam bo ta informacijski sistem zadeve pokril, je mogoče bila tudi prevelika ambicija glede na koliko baz se mora zanašati in da te baze, tako ker niso usklajene – sicer jaz tega ne razumem dovolj, ampak kakor sem informiran, kakor sem se pustil informirati, so se ti sistemi po posameznih ministrstvih gradili posebej na drugačnih osnovah, drugi izvajalci so bili, tako da nam je to prineslo problem, in naj nam bo v poduk naprej.  Zdaj bi pa želel prepustiti besedo ministrici, da na vprašanja, ki so jih postavili kolegi, odgovori in tudi naslednji državni sekretarki Kopač, ki je tudi s strani Vlade. Izvolite.
Ksenija Klampfer
Hvala za besedo.  Mogoče najprej nekaj spregovorim o kadrih, ker je bilo o tem veliko govora. Kot je bilo povedano, že v letu 2017 in 2018 je bilo na novo zaposlenih 140 uslužbencev, kar je približno 11 %. Na ministrstvu pripravljamo poglobljeno  (nadaljevanje) analizo kadrovske strukture po centrih. Želeli bi točno ugotoviti… Namreč ugotavljamo, da centri so različno obremenjeni, tudi uslužbenci med sabo so različno obremenjeni, kar je seveda dodaten vir nezadovoljstva. Moram reči, da ne drži, da je 30-procentni manko. Povprečje je nekje 87-procentna zaposlenost na centrih za socialno delo. Kot je na primer CSD Koroška, kar 100 %. Največji kadrovski problem sta seveda CSD Ljubljana in CSD Maribor. Kot ste verjetno, kot že tudi veste, je bil s sindikatom dogovorjen oziroma sklenjen sporazum o dodatno 73 kadrih, ki jih bomo seveda, največ teh bosta seveda deležna največja centra ravno zaradi tega, ker je tam kadrovska podhranjenost največja. Tako da… Ostale bomo pa porazdelili glede na seveda analizo, ki jo bo pokazala. Zaposlitve bomo poskušali uvesti čim prej zdajle v začetku leta. Moram tudi povedati, da velikega zanimanja na razpisana delovna mesta ni, da je tudi to problem z iskanjem, z iskanjem kadra. Uslužbenski sistem je takšen, kot je. Plače so takšne, kot so. Odgovornost in delo je pa prav gotovo velika. Na centrih, kolikor sem uspela dobiti sliko, je bilo veliko nezadovoljstvo že vrsto let. Potem se je zgodila še ta nesrečna reorganizacija, ki je seveda bila postavljena, po moji oceni, v najslabši možni čas, ker 1. oktobra je pa res največ vlog. So vmesne eskalacije, kot so zimski časi, zaradi izredne pomoči, mogoče zaradi ogrevanja in pa podobno, ampak 1. oktobra, ko se začne študijsko in pa študentsko leto, to je pa, takrat je pa res največ vlog. Tako da seveda, to nezadovoljstvo se je potem še stopnjevalo, ljudje so utrujeni, so izgoreli. Sama si bom tudi v prihodnje prizadevala, da dobi, da bi dobili še dodatne kadrovske okrepitve. Mi bomo, kot rečeno, vse te ukrepe sproti merili, kaj je reorganizacija prinesla, kaj je prinesel sam informacijski sistem, in poskušali ugotoviti, ali so določene kadrovske, določena administrativna opravila, ki so odpadla, ali pomenijo zdaj določene kadrovske, dodatne kadrovske resurse ali pa temu ni tako. In temu primerno bomo poskušali tudi v prihodnjih letih zagotavljati nove kadre.  Kar se tiče opravljanja nalog, ki so bile s sklepom prerazporejene na druge centre za socialno delo, moram povedati, da sem dala navodilo vsem direktorjem, da vsi ti delavci, ki so pomagali reševati zaostanke CSD Ljubljana, morajo za to prejeti plačilo, direktorji to imajo, in sicer da mora biti plačan povečan obseg dela ali nadure. V kolikor direktorji teh sredstev nimajo na razpolago, bo to zagotovilo ministrstvo oziroma bo upoštevano takoj, ko bodo dali specifikacijo v pripravi finančnih načrtov za leto 2019. In to je tudi na zadnjem sestanku, ko sem sedela z direktorji, sem še enkrat ponovno ponovila, tako da vsi morajo, kar so dodatno delali, tudi dobiti plačano. Seveda zavedam se te kadrovske stiske. Je problem, ki se je nabiral leta in leta. Kot rečeno, poskušala bom po najboljših močeh seveda, da to zadovoljstvo dvignemo, da kadrovsko okrepimo in ne nazadnje, kar nam je v interesu vseh, da tudi okrepimo strokovno delo tudi z izobraževanjem, z optimizacijo procesov, čemur bomo pač seveda namenili v prihodnjih, takoj ko se poleže tale nevihta z zaostanki, ko pridemo na zeleno vejo, pa se začnemo seveda posvečati strokovnemu delu.  Zdaj seveda, kar se pa tiče 2. stopnje, stanje na področju pritožb, in sicer na ministrstvu so nekje, se zaostanki gibljejo v celo okoli 2 let – ko sem prišla na ministrstvo, sem bila seznanjena s tem stanjem - z izjemo pritožb zoper odločbe o pravici za denarne socialne pomoči in pa varstvene dodatke, ki se rešujejo prioritetno. Takoj smo sprejeli že ukrepe, in sicer pritožbe ne rešuje samo en direktorat, rešuje jih več  (nadaljevanje) direktoratov, kot na primer štipendije, pritožbe zaradi štipendij rešuje Direktorat za zaposlovanje, pritožbe za otroške dodatke Direktorat za družino. Skratka, porazdelili smo po celotnem ministrstvu. Podaljšali smo projekt odprave zaostankov, ki je bil že oblikovan leta 2016, in sicer do oktobra 2019, da lahko delavci pomagajo reševati te pritožbe v obliki povečanega obsega dela. Pred septembrom je povečan obseg dela reševalo 12 uslužbencev ministrstva, danes to rešuje 21. Prav tako smo še dodatno kadrovsko okrepili, in sicer z 2 pripravnikoma in pa z dodatnima 2 zaposlitvama za določen čas, in sicer od, oziroma s 3 zaposlitvami za določen čas od 28. januarja. Tempo zaenkrat smo nekako ujeli. Mogoče za predstavo povem, da smo od 1. februarja, od 6. januarja do 6. februarja rešili 657 pritožb. Tako da nekje ca 650 pritožb računamo, da jih bomo rešili v enem mesecu. Če bi s tako dinamiko in tempom nadaljevali tudi v prihodnje, računamo, da bi nekje 8-9 mesecih morali biti zaostanki odpravljeni oziroma bi vsaj morali jih spraviti nekje na to zelo vejo. Tako da res smo se sistematično tega lotili, takoj sprejeli ukrepe in aktivnosti potekajo. Bomo pa seveda o tem tudi sproti obveščali. Toliko…  Zdaj glede izgubljenih vlog bi še rada mogoče rekla kakšno besedo. Ne poznam primera, da bi bila kakšna vloga izgubljena. Moram pa povedati, da v tistem času v decembru smo res zelo hitro reagirali. Razmere so bile kaotične, družine so ostale brez otroških dodatkov, otroci brez štipendij. In dopuščam možnost, da je bila storjena tudi kakšna napaka. Zelo smo hiteli, porazdeliti smo morali po Sloveniji 4 tisoč vlog. Za vsako vlogo smo morali tudi seveda pripraviti sklep o prenosu teritorialne pristojnosti. Kot veste, centri še vedno imajo teritorialno pristojnost. Tako da prav gotovo se je v tistem hitenju, ker res smo si želeli, da bi vsi otroci prišli do svojih pravic, možno, da smo storili kakšno napako. Za vsako napako mi je zelo žal in se tudi iskreno opravičujem. To možnost dopuščam ravno zaradi panike in hitenja v tistem kaosu, ko je to bilo. Tako da… Ne poznam pa primera, da bi izgubili kakšno vlogo. Če mogoče veste za tak kakšen primer, nam prosite takoj javite, da seveda zadevo takoj uredimo. Tako da, ja, v naslednjih mesecih bomo poskušali zdaj, ko se to stanje z zaostanki seveda zaključi, se začeti ukvarjati s strokovnim delom, kar je pa tudi namen, z reorganizacijo, kot je bilo že danes večkrat povedano, je to administrativno delo oziroma reševanje odločb oziroma pravic iz javnih sredstev preneseno na enote, medtem ko pa ostali centri se bodo pa seveda ukvarjali s strokovnim delom. Tukaj bi želelo ministrstvo jim pomagati, da s povečanjem izobraževanja, strokovnim izobraževanjem, nudenjem maksimalne pomoči, zato da bi dosegli tisti ključni in pa zadnji cilj, da vsi, ki potrebujejo pomoč, do te pomoči pridejo pravočasno in seveda na strokoven način.
Hvala za pojasnilo. Besedo ima Anja Kopač. Prosim vas, da se omejite na zaostanke.
Anja Kopač Mrak
Hvala. Torej zaostanki, pa morda tudi odločbe na 2. stopnji je problem. Če se spomnimo 2013, mislim da, marca, je bilo 12 tisoč zaostankov, smo zelo intenzivno reševali. In takrat je Vlada Alenke Bratušek s takratnim ministrom za javno upravo, Virantom, dovolila Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poseben projekt odprave, ki je dejansko zmanjšal to situacijo na 3 tisoč, nakar je potem v vladi, kjer sem prevzela odgovornost ministrice za delo, mislim, da smo 4-krat ali 5-krat dali vlogo za podaljševanje projekta, pa smo ga dobili odobrenega, mislim da, marca 2018, in sicer za 6 mesecev.   (nadaljevanje) Tako sem vesela, da je Ministrstvo za delo dobilo dodaten kader, ker to je ključ za rešitev tega problema. Če pa pogledamo zgodbo - in mi smo prerazporejali, smo naredili, da so ljudje videli, koliko je pritožb, koliko je časa, koliko jih rešujemo mesečno -, razporedili smo med vse zaposlene. Skratka, trudili so se z ekipo takrat, dejstvo pa je, da problemov - in jaz sem velikokrat govorila, prosila za to povečanje, edino, kar zdaj razmišljam, je lahko, da bi podala svojo odstopno izjavo, ker pač tega ni bilo. In jaz sem res vesela, da se te stvari zdaj rešujejo, s tem da je večja podpora, in tudi finančno, da se stvari rešujejo.  Kar se tiče števila zaposlenih, bi samo povedala, da smo v 2017 in 2018 - gre za, tako kot je bilo rečeno, tako pripravnike, ki so ostali v sistemu in so bili zaposleni 2017, torej zdaj niso več pripravniki, pa jih je 62 - dodatno strokovno… V 2018 je bilo pa zaposlenih, če imam pravilen podatek iz septembra, 36 novih zaposlitev, ker so prav na podlagi reorganizacije… In hkrati so bile te analize o podhranjenosti centrov za socialno delo, na primer, tu je Ljubljana center, vse to je bilo narejeno, te analize, število prebivalcev, število zaposlenih, in Ljubljana dejansko največ pokriva prebivalcev, 2.044. Zato je bila potem tudi sprejeta odločitev, da so dobili dodatne zaposlitve, in sicer, mislim, da Ljubljana 6, Maribor 5 in Gorenjska 2, prav zaradi tega, glede na podlagi denarja, ki smo ga imeli, smo pač vse, kar je bilo možno, dali v to in poskušali krepiti.  Jaz še vedno mislim - in da ne bo zvenelo, kot da mi ni mar za te zaostanke, ki so, in za ljudi, ki niso dobili teh transferjev -, mi smo odgovorno s celotno ekipo in vsemi vodili ta projekt. Trudili smo se narediti vse, da ne bi prihajalo do večjih odstopanj. In dejstvo je, če se spomnimo nazaj, da je zakon - danes sedijo tu drugi ljudje, ampak ta zakon in reorganizacijo je podprla stroka v celoti. Mi smo imeli strinjanje, ker smo dve leti delali na tem, da smo reorganizacijo peljali v dogovoru z vsemi. In več bi težko naredili za dosego konsenza, tudi glede območij. Če pa mislite, da je bilo centre za socialno delo - in mislim, da je to največja dodana vrednost, ker bo lahko krepiti potem naslednje korake, tako strokovne delavce, ki delajo na ZUPJS, z informativnimi odločbami, poenostavitvami in na koncu tudi delo na terenu. Da smo pa združili Slovenijo in 62 CSD, ki se jih nobeden ni dotaknil, v 16 območij, da danes lahko vodiš dialog s 16 območnimi, da je znotraj njih poenoteno delo, da lahko kader strokovno odloča in da je večja kompetentnost centrov, to je bila ideja v osnovi reorganizacije. Meni je žal, da je prišlo do zaostankov. In se, tako kot sem na začetku rekla, zahvaljujem ministrici in ekipi, da so naredili, predvsem pa delavcem in zaposlenim na centrih za socialno delo, ker v osnovi smo, ko smo hodili na teren glede reorganizacije, sem z njimi in z vsemi vodji govorila o tem in je bilo zagotovljeno jim, da bom naredila vse, kar je bilo v moji moči, da se jim pomaga pri tej izpeljavi. Zato samo, bi prevzela odgovornost, ni, in zato bi si tudi v osnovi želela, da bi lahko reorganizacijo naredili maja, junija, pa ni šlo, ker nisem želela, da bi kdorkoli potem imel to na grbi, če tako rečem. Ampak, enostavno, časovno je bilo edino to mogoče. Tako da še enkrat hvala ministrici in ekipi za vse to. Je pa še vedno teren bliže ljudem, to je bilo osnovno vodilo in osnovna ideja reorganizacije. In jaz sem vseeno, z ekipo, z vsemi strokovnimi, s katerimi smo delali, na to ponosna. To, da se pa mene politično na številnih interpelacijah in vsem, je pa to tako, priznanje krivde, tako ali drugače, mislim, ne vem, kaj bi še želeli od mene, no. Ampak jaz imam vest čisto, in kot ministrica za delo, družino in socialne zadeve sem se po najboljših možnostih v danem okviru, tako finančnem, trudila za dobrobit socialne politike in v dobro ljudi.  Hvala.
Hvala za vaš prispevek.  Besedo ima Karmen Furman. Pripravi naj se Janja Sluga.
Hvala lepa za besedo.  Spoštovana gospa Anja Kopač Mrak, žal, mene niste prepričali. Mene niste prepričali in menim, da je kritika na vas na tem mestu povsem upravičena, kajti toliko, kolikor je bilo danes slišanega, menim, da ste reorganizacijo izvedli, žal, ne kot strokovni projekt, ampak predvsem kot politično odločitev. Na žalost so pa vsi ti zaposleni na centrih za socialno delo postali žrtve tega vašega sistema. Namreč, tekom razprave je bilo omenjeno, da so zaostanki na centrih za socialno delo pojavljajo že od leta 2013, od leta 2008 pa pomanjkanje kadra. Če nekoliko osvežim tudi spomin kolegu iz Levice, že od takrat, torej od leta 2008 pa vse do 2018, dosedanje vlade, je bilo vmes z enim in pol letnim premorom ministrstvo pod vodstvom Socialnih demokratov. Gospa Kopač Mrak je bila najprej tam kot sekretarka, potem dalje kot ministrica. In ne glede na to, da ste že od leta 2008 imeli manko kadra, ste potem še v letu 2013 naknadno prenesli pristojnosti odločanja o določenih pravicah z lokalnih skupnosti na centre za socialno delo, tu govorim o odločbah za znižanje plačila vrtca in uveljavljanje enkratne denarne pomoči. Do takrat so se te odločbe izdajale v lokalnih skupnostih, potem pa ste jih prenesli na center za socialno delo, kar je potem še naknadno povečalo zaostanke; zdaj to govorim sama iz prakse, ker sem bila zaposlena v lokalni skupnosti.  Glede na to, da te vse večje obremenitve zaposlenih so tudi na račun vaše reorganizacije, bi me tu vendar zanimalo, ali je bila narejena kakšna študija o tem, na osnovi tega, oziroma ali se razpolaga s kakršnimikoli podatki, da bo pa potem, ko bo reorganizacija izvedena oziroma na osnovi te reorganizacije, da bo informativni izračun dejansko v praksi zaživel, da se bodo potem zaposleni dejansko razbremenili. Tu me zanima konkretno, ali so bile pred tem narejene kakšne ocene ali študije na tej osnovi.  Predhodno ste že omenili ta svoj znameniti slogan, na teren, bliže ljudem, ki naj bi sledil v tej reorganizaciji. Jaz mislim, da ta teren postaja vedno večji luksuz za zaposlene na centrih za socialno delo in da ste šli ravno v obratni smeri, s tem da ste centralizirali centre za socialno delo. Namreč, rekli ste, da ste enote ZUJPS fizično ločili. Ja, trenutno so te enote na teh 16 centrih za socialno delo in te enote edine odločajo o letnih pravicah, tako ste jih res fizično ločili, ja, ne samo kot institucije, ampak ločili ste jih tudi fizično od ljudi. Kaj to zdaj v praksi pomeni, recimo, prej so imeli - sama prihajam iz občine Slovenska Bistrica, tam so imeli neposreden stik naši občani, zdaj se pa o teh letnih pravicah odloča v Mariboru. Tako ste jih dejansko dobesedno fizično ločili.  Glede enormnih zaostankov bi imela še nekaj vprašanj za pristojno ministrico. In sicer, glede na to, da je bilo povedano, da ste zaostanke reševali s pomočjo prenosa krajevne pristojnosti in da so se na ta način glavni zaostanki vendarle nekako že rešili do sedaj, me vendar skrbi in zanima, in bi želela tudi odgovor na vprašanje, ali je ta prenos pristojnosti zdaj vplival na to časovnico odločanja v tistih centrih, kjer so morali prioritetno reševati te vloge, zaostale vloge iz Ljubljane. Torej, ali se sedaj na račun prenosa pristojnosti lahko nadejamo zaostankov pri odločanju o pravicah na teh matičnih centrih za socialno delo, ki so torej prioritetno reševali vloge iz Ljubljane.  V okviru reorganizacije je bilo tudi govora o uvedbi sistema Krpan, ki bi zaposlenim olajšal delo z dokumentarnim gradivom, torej knjiženje pošte. Meni je bilo na seji odbora v mesecu novembru rečeno   s strani državne sekretarke, da bo sistem pričel delovati z januarjem 2019. Zdaj je naslednji datum, je bilo rečeno, z marcem 2019. Zdaj me res zanima, ali bo ta sistem res potem zaživel z mesecem marcem.  In kot drugo, zanima me, ali trenutno to produkcijsko okolje na centrih za socialno delo je na takšnem nivoju, da bo sistem zdržal na eni strani dograditev te aplikacije ISCSD 2 in še na drugi strani izpostavitev tega sistema. Da pa ne bomo imeli potem zrušenja sistema zaradi preobremenitve.  Pa kar se še tiče – bi se še malo glede zaostankov obrnila še na izplačilo štipendij. Kajti tukaj pa, mislim, da se je odprla nekakšna Pandorina skrinjica. Namreč zamude pri izplačilu štipendij - si je marsikateri študent bil primoran reševati svojo eksistenco s študentskim delom. Zdaj pa se bo dogajalo sledeče, in sicer da bodo študentje nagrajeni – in ne samo oni, ampak tudi njihovi družinski člani, navsezadnje lahko z nižjo štipendijo ali pa kakšno drugo nižjo socialno pravico. Namreč študentsko delo se upošteva pri izračunu štipendije in ne le štipendistu, ampak tudi kakšnemu sorojencu, ki odda vlogo za štipendijo. V naslednjem letu prav tako bo lahko takšen študent nagrajen še z morebitnim plačilom dohodnine. Zato bi pa tukaj apelirala na ministrstvo, da ukrene in pripravi, kar je potrebno, da se sprejme, da v tem primeru, ko so bili ti študentje primorani reševati svoj socialni status zaradi pač, žal, nedelovanja informacijskega sistema na ministrstvu – da bi se vsaj tokrat ti dohodki iz študentskega dela neupoštevali pri odmerni odločbi za državne štipendije potem v šolskem letu 2019/2020.  Pa tudi sicer moram reči, da zame osebno je nesprejemljivo, da se v bruto dohodek družine štejejo tudi prejemki študentskega dela. Kajti če pogledamo, se v praksi potem dogaja slednje, da se študentsko delo enega otroka upošteva tudi pri izračunu otroškega doklada za drugega sorojenca. Ali pa če študent, ki je otrok brezposelnih staršev in je priden, se sam preživlja, opravlja študentsko delo, potem se lahko zgodi, da njegova starša izpadeta iz cenzusa za denarno socialno pomoč. Torej jaz bi prosila, da se na ministrstvu razmisli in da se odpravijo tudi te nekako neživljenjske zakonske anomalije. Hvala lepa.
Hvala za vašo razpravo. Besedo ima Janja Sluga, naj se pripravi Marijan Pojbič. Naprej naslednji je Marko Koprivc prijavljen in Aljaž Kovačič. Prosil bi vas, da ste kratki, če hočete, da vam še ministrica odgovori. Ker ministrica bo morala počasi iti. Besedo ima Janja Sluga.
Hvala, predsednik. Ne vem, če bom ravno kratka, ampak sem kar precej dolgo čakala, tako da – kar imam povedati, bom pač povedala. Marsikaj smo slišali danes. Tisto, kar se lahko vsi strinjamo - verjamem, da se strinjamo – je to, da si vsi želimo, da bi centri za socialno delo delali res za ljudi in da bi tamkaj zaposleni v bistvu manj svojega časa posvečali papirologiji in računalnikom, ki jih imajo na mizah, pa da bi se več časa seveda ukvarjali na terenu z ljudmi neposredno in s konkretnimi problemi, s konkretnimi težavami.  Jaz seveda verjamem, da je bil namen reorganizacije centrov ravno v tem in – dejansko smo v prejšnjem mandatu se že kar takoj na začetku srečali s to idejo, da se je pač te reorganizacije centrov treva lotiti. Ko je bilo nam, poslancem, predstavljeno, kakšen je cilj te reorganizacije smo seveda to zadevo pozdravili, ker je bil cilj ravno takšen, kakršnega smo si kot poslanci, ki pa se srečujemo tudi v lokalnem okolju z nekaterimi težavami, smo seznanjeni s   (nadaljevanje) tem, kar muči ljudi, seveda lahko strinjali. Debata je seveda bila okrog reorganizacije skozi celoten mandat. Več sestankov je bilo na to temo, tudi več sej je bilo na to temo, več srečanj interne narave, koalicijske narave in tako naprej. Jaz moram reči, da se ne morem ravno zaradi tega, kar sem zdaj povedala strinjati s tem, da je bila zadeva preuranjena. Jaz mislim, da se je dovolj dolgo dogajala ta priprava, da bi lahko utemeljeno pričakovali, da bo pripravljena dobro. Ampak ni bila, to pa zdaj vidimo. Dobro pustimo zdaj ravno ta 1. oktober ali maj ali januar ali kakorkoli že, ampak načeloma, ko zdaj poslušamo, kaj se vse dogaja na terenu, ko slišimo tudi ministrico Ksenijo Klampfer s čim vse se je soočila praktično takoj, ko je prišla na ministrstvo, potem so dejansko težave ne zgolj v tej časovni tempiranosti, ampak v načinu priprave celotnega projekta bi jaz rekla.  In glede na to, kaj smo danes slišali tudi od tukaj prisotnih, vabljenih, ki so opozarjali na določene stvari, v resnici ni bil samo problem tega informacijskega sistema, bil je tudi, ampak so še druge težave, ki jih je seveda treba ustrezno nasloviti, pa jih v preteklosti seveda niso. In tisto, kar je pod črto tudi za priznati, da je nova ministrica seveda takoj ukrepala in zato jaz mislim, da ji vsi skupaj lahko izrečemo vse pohvale, da se je takoj seznanila s situacijo, da je takoj sprejela konkretne ukrepe hitro in tudi ne glede na to, da je gospod tukaj izrazil dejansko zaskrbljenost na tem, da se vloge vsake dva dni preštevajo, jaz mislim, da se v tej konkretni situaciji, za katero se strinjamo vsi, da je kritična, pač morajo, da drugega izhoda ni. Zdaj, ne vem, če to počnete ročno, ali ne, na konec koncev mi je v tem trenutku vseeno, zaradi tega, ker se zdaj pogovarjamo o tem, kakšne posledice so nastale in to so posledice, ki jih najbolj občuti ravno najbolj ranljiva skupina in jaz mislim, da je prav, da se te vloge vsake dva dni preštevajo, zato, da se natančno ve kje smo, kako smo. Tudi kolegica je že rekla, če obstaja možnost, da se je kje kakšna vloga izgubila, ravno s tem štetjem bomo seveda te zadeve preverili in dokončno prišli na zeleno vejo, ali kako naj se izrazim.  Je pa seveda pomembno tudi tisto, kar je ministrica danes povedala, da se bodo vse narejene stvari sproti preverjale, evalvirale in jaz pričakujem, da se bo tudi potem naredila ocena, tudi nadaljnjih potrebnih korakov, če so potrebne kakršnekoli še spremembe, kakršnekoli prilagoditve, tudi v zvezi s preobremenjenostjo zaposlenih, tudi v zvezi z optimizacijo procesov ali pa s poenostavitvijo, če je to potrebno tudi z zakonom seveda pričakujemo, da se bo tudi to naredilo, če se na koncu to izkaže. Ampak vemo, da je večkrat na terenu potem videti, da se da znotraj obstoječega sistema mogoče narediti tudi še marsikaj, da se ljudje razbremenijo, da se seveda na koncu potem bolj posvetijo tistemu, zaradi česar so dejansko centri za socialno delo na koncu koncev tudi v svojem bistvu bili ustanovljeni.  In jaz dejansko pričakujem, da se bo zdaj, ko smo nekako slišali, da so zaostanki odpravljeni… dobro pustimo tiste vloge, ki še vedno čakajo zaradi tega, ker je na strani strank, da dostavijo določena potrdila ali pa dopolnijo svoje vloge. Če sodim po sebi, jaz sem svojo prejela včeraj, tako da je popolnoma ažurna točno takrat, kot bi tudi morala biti, je prišla, tako da s tega vidika lahko povem, da na Centru za socialno delo v Celju so ažurni in zdaj stvari delajo sproti in tako kot sem rekla, če bojo potrebni še dodatni ukrepi za to, da bo delo lažje steklo, jaz sem prepričana, lahko tukaj rečem glede na to, kakšne imamo zdaj izkušnje z ministrico, da bo to ona naredila. Pričakujem tudi, da če se bo karkoli zapletalo, da bomo seveda poslanci tudi o temu obveščeni in na koncu jaz mislim, da prej ko slej moramo do tega cilja, ki je bil zastavljen, to je pa priti bližje k ljudem in jim biti na razpolago, nekako tudi v prid.  Jaz trdno verjamem, da bomo do tega prišli in jaz upam, da ne glede na to, kako se pri vseh tovrstnih projektih, tudi v preteklosti, če se spomnimo samo popisa nepremičnin pa mature pa ne vem česa še vsega, čisto vedno in znova smo se srečevali s problemom informacijske tehnologije. Meni je to večna uganka, kako nam to vedno znova in vsakič uspe, da je ravno država tisti, ki ima s tem vedno takšne težave. Ne znam si odgovoriti na vprašanje zakaj se nam to vedno znova dogaja, ampak upam, da se iz vsake take zgodbe nekaj naučimo, da se pa naučimo tudi tega, da je treba v prihodnje vse tovrstne podvige moče malo bolj doreči, malo bolj pripraviti in mogoče, ne vem, tudi ob samem uvajanju nekako drugače bdeti nad celotno zadevo. Hvala lepa.
Hvala za vašo razpravo, gospa Janja Sluga. Jaz bi sedaj predala besedo ministrici za delo. Izvolite.
Ksenija Klampfer
Hvala lepa za besedo. Rada bi še odgovorila gospe Furman.  Pri prenosu pristojnosti, ali je možno, da bi potem na drugih centrih nastali zaostanki? Mi smo to sproti preverjali, to se ni zgodilo. Nekako smo izračunali, da bi en uslužbenec rešil nekje 15 do 20 vlog povprečno, to je nekje dnevna norma, tako da to so naredili v okviru povečanega obsega dela nadur in do zaostankov pri drugem njihovem rednem delu ni prišlo in na tem mestu še enkrat res vsem zaposlenim uslužbencem širom naše ljube domovine zahvaljujem, da so kljub svojemu napornemu delu, ki ga imajo po naporni reorganizaciji oziroma po napornem jesenskem še bili pripravljeni in pomagali CSD Ljubljana, da smo lahko rešili te zaostanke. To je bila tudi, jaz sem bila res takrat v stiski, nisem vedela kaj naj naredim s temi 6 tisočimi vlogami v zaostanku in to je bila v tistem trenutku edina možna rešitev, da smo vsi skupaj stopili in rešili te vloge, da so seveda vsi otroci prišli do svojih pravic. Kar se tiče Krpana, tudi sama se bojim tega, da bi prišlo do zrušenja sistema, zato sem naročila postopno uvajanje. Kot rečeno, najprej smo 1. februarja uvedli pilotni projekt na CSD Zasavje in zaenkrat novice, ki prihajajo, so vzpodbudne, zaznati je seveda pri zaposlenih tudi določen strah, zato sem zahtevala, da je na terenu ves čas skupina informatikov in tisti CSD, ki se bo uvajal na Krpan, bodo takrat imeli maksimalno podporo. Imamo tudi pilotne projekte, ni treba, da vrat na nos gremo na vse CSD istočasno, jaz ne vidim nobene potrebe, zato je bil moj predlog najprej pilotni projekt v mesecu februarju, nekje do 15. februarja bomo videli, kako bo stvar zaživela, takrat bom tudi sprejela nadaljnje odločitve.  Nekako se pa nagim k temu, da bomo s 1. marcem začeli v kolikor bojo pozitivni rezultati, v znanju okoli 15. februarja bi potem s 1. marcem začeli postopno z uvajanjem Krpana in sicer vsak   teden en CSD, kar pomeni, da bo tisti teden tudi ekipa informatika ves čas na tistem CSD in nudila maksimalno podporo tako samemu sistemu in pa seveda vsem uslužbencem, ki se bodo takrat soočali in srečevali s tem programom.  Na Ministrstvu za javno upravo mi tudi zagotavljajo, da sistem bo deloval, da testi – da so vsa tveganja odpravljena. Istočasno tudi še vedno v mesecu februarju potekajo izobraževanja, praktična izobraževanja, kar pomeni – informatiki hodijo po terenu in dejansko izobražujejo za računalnikom uslužbence. Tako da ta akcija je seveda stekla in kot rečeno – šli bomo postopno, previdno, v kolikor bi se pokazale kakršnekoli težave, bomo temu primerno tudi pravočasno ukrepali. Ravno zaradi tega, ker delim popolnoma enak strah glede na pretekle izkušnje, da bi karkoli se nam zgodilo v sistemu, ki je že tako samo po sebi zelo nepredvidljiv, kot veste, ni odvisen od ministrstva, ni odvisen od centra, na njem so različne baze priklopljene – od FURS, GURS, Zemljiške knjige – in ko ena baza pade, ne deluje sistem. In tukaj je ta velik problem in res upam, da bo do tega prihajalo najmanj, kolikor je možno. Sama spremljam dnevno stanje na CSD.  Slišala sem prej tudi kritiko na račun priprave poročil, ki jih seveda zdaj centri morajo pripravljati, ampak na ministrstvu drugače ne moremo spremljati stanja tako rešenih vlog, vlog, ki so v reševanju, ki so v morebitnih zaostankih, drugače kot s pomočjo poročil. Namreč ravno to, kar sedaj uvajamo – Krpan nam bo omogočal, da bomo imeli neposredni vpogled v to, kar zdaj Lotus Notes omogoča vsem ostalim državnim organom, da lahko seveda predstojnik vsak trenutek pogleda v število zadev, ki jih ima posamezni uslužbenec, ki jih ima posamični organ, in seveda si potegne podatke ven. Ker tega ni, morajo seveda centri oziroma direktorji te podatke ročno pripravljati in nam jih dnevno sporočati. Ker drugače, žal, ne moremo obvladati situacije, kot je s temi poročili. Da zato da se lahko potem mi kot ministrstvo tudi pravočasno odzivamo. Žal, to je del tudi tega projekta.  Moram reči, da tudi številne komunikacijske poti smo izboljšali. Ugotovili smo, da enostavno tudi ni bilo pravih komunikacijskih poti in do uslužbencev niso pravočasno prihajale informacije, okrožnice, tako da tudi to smo izboljšali. Skratka, delamo na operativi, zato da čim prej zadihamo in se začnemo ukvarjati s strokovnim delom, za kar centri pravzaprav morajo biti. Hvala.
Hvala, gospa ministrica.  Naslednji prijavljen je poslanec gospod Marijan Pojbič. Pripravi pa se lahko Marko Koprivc.  Izvolite.
Hvala, spoštovana podpredsednica. Torej najprej moram reči, da ugotavljam po vsem tem, kar sem sedaj poslušal, da sem zadovoljen, da smo v Slovenski demokratski stranki vložili to sejo. In ta razprava je danes pokazala zelo veliko zelo pomembnih stvari. Prvič, moram reči, da sem izjemno sam osebno razočaran nad gospo Anjo Kopač Mrak, ki si upa trditi po vsem tem, kar smo danes tukaj slišali, da če bi bila ministrica, da bi to isto ponovila še enkrat. To, kar je naredila – ne želi prevzeti nobene, bom rekel, samokritičnosti ali ne premore samokritičnosti. Kljub temu, da smo danes tukaj slišali vse tisto, kar, mislim, da je v tem sistemu slabo. In jaz mislim, da ta reorganizacija centrov ni bila pripravljena tako, kot bi morala. Daleč od tega. Po moji osebni oceni je ta organizacija centrov za socialno delo pripravljena tako, kot bi rekel – lupina brez vsebine. In če bi ministrica se tega zavedala, ko so jo direktorji, direktorice centrov za socialno delo opozarjali, da to ne vzdrži nobene realne presoje, kar je bilo pripravljeno, da je to lupina brez vsebine, potem se to ne bi zgodilo in do takega stanja ne bi prišlo. In danes si ta gospa, ista, ki sedi v kabinetu predsednika Vlade, dovoli reči, da bi to naredila še enkrat. Na enak način. To pa je cinizem. To je pa zgodba, ki enostavno, kot politik, moram reči, da ne bi smela imeti prostora med tistimi politiki, ki imajo izvršilno funkcijo oziroma ki so odgovorni za tako pomembne stvari, kot je področje sociale. Potem je gospa ministrica, torej gospa, se opravičujem, ne ministrica, cenim gospo ministrico, ker se trudi, povedala tudi med drugim, da se je stroka strinjala s tem, kar ona danes tukaj razlaga oziroma kako je speljala to reorganizacijo. In danes sem poslušal stroko, ki je povedala povesem nekaj drugega. Med drugim sem slišal stavek: Strokovna javnost ni bila navdušena nad reorganizacijo. Se pravi niso bile sprejete ustrezne podlage za to, da bi ta reorganizacija Centrov za socialno delo lahko normalno zaživela in da ne bi prišlo do teh posledic, ki jih danes poslušamo. To je strokovna javnost.  Vseskozi so direktorji in direktorice Centrov za socialno opozarjali gospo Anjo Kopač Mrak, ampak ni jih hotela slišati, ker sem se jaz z njimi pogovarjal pa so mi to povedali. Je človek, ki si ne dovoli, da mu rečeš karkoli, če ni tako, kot on misli, da je prav, je potem takoj problem, je potem takoj konflikt in tako dalje. In tako je funkcionirala gospa Anja Kopač Mrak.  In če bi vprašali ljudi, ki delajo z njo in ki so delali z njo, vam bodo potrdili to. In to ni napad na gospo Anjo Kopač Mrak, ampak dejstva so dejstva in mi moramo o dejstvih govoriti in je prav, ker je pač ona tista ,ki je to zadevo pripeljala do te točka, da smo imeli te zaostanke in vse te stvari, o čemer se danes pogovarjamo in vse te posledice, ki so za tem nastale. Zdaj vam bom prebral samo en zaključek, ki ga je napisal nekdo, ki je velik strokovnjak in ki je na tem področju, se spozna na stvari zelo dobro, vam bom zapisal, vam bom prebral, kar mi je napisal: Posledice reorganizacije centrov za socialno delo so katastrofalne, saj sistem socialnih pravic ne deluje in se vse bolj oddaljuje od temeljnega socialnega strokovnega dela in od potreb ljudi, ki ta sistem potrebujejo in zaradi katerih je ta sistem sploh ustanovljen, zaposlene na Centru za socialno delo pa spreminja v mezne delavce, ki morajo izpolnjevati norme, vse manj pa v delavce, ki strokovno opravljajo svoje delo. To se mi zdi, da je to odličen povzetek stanja. In temu praktično nimaš kaj dodati. In potem bi lepo prosil vse tiste, na tak ali drugačen način, ki so, ali pa smo odgovorni, da se ob takem povzetku pa zamislimo nad stanjem, ki je pred nami, ki je problematično in ki ga je potrebno reševati. Jaz, gospa ministrica, gospa Klampfer, moram reči, da vzamem kapo dol pred vami, da ste si upali prevzeti v takem stanju ta resor. Moram vam to reči. Pri bogu pa prosim pa upam, da vam bo uspelo ta problem recimo v nekaj mesecih spraviti na zdrave temelje, take, da bodo resnično, da bodo ta sistem resnično v funkciji, ki je njegova primarna in to je, da delajo z ljudmi, ne pa da se ukvarjajo s papirologijo in prelagajo iz enega kupa na drug kup.  In tukaj imam še en velik pomislek in en problem, na katerega so me tudi opozorili, ker vas sprašujem in prosim, če mi na to odgovorite, ker ne trdim, da to drži, ampak resnično vas prosim, so mi zapisali takole: V začetku marca 2019 se bo uvedel nov informacijski sistem Krpan, o katerem danes že govorimo, ki ni kompatibilen z obstoječim informacijskih sistemom centrov za socialno delo, kar za zaposlene pomeni dvojno vnašanje podatkov in posledično še večjo obremenjenost že preobremenjenih zaposlenih in še večje zaostanke pri izdajanju odločbe. Jaz to ne govorimo na pamet, te informacije mi dajejo ljudje, ki v tem sistemu, ki ta sistem poznajo v nulo in v njem delujejo. In zato, dragi kolegice in kolegi, tukaj se danes ne napadamo politično, se ne kregamo stranka sem, stranka tja, ampak govorimo o problemu, ki je naš skupni problem. In rešujemo ga lahko samo na tak način, da se soočimo z realnimi dejstvi in da jih ne skrivamo, potiskamo pod mizo in tako dalje. In tokat ne more biti vprašanje politična stranka, ampak vprašanje problema pred katerim smo. Še večja in bolj pomembno je pa to, da je vprašanje problema pred katerim so ljudje. Ljudje, ki so na drugi strani in seveda strokovni delavci na centrih za socialno delo. Oni se vsak dan srečujejo, ampak po vseh zadnjih informacijah, ki jih imam stalno manj z ljudmi, se pravi, da se odmikam od tiste osnovne filozofije, ki je ključna za to in zato so bili centri za socialno delo tudi ustanovljeni.  In zato, ne bom predolg, želim samo reči, da sem vesel vsaj v tem delu, da smo si danes lahko vsaj do neke točke nalili čistega vina.  In danes vsi tisti, ki delajo na teh področjih, so bili zelo jasni. Zelo jasni. Povedali so nam jasno v čem je problem, zakaj je tako in da kaj takega si pač v prihodnosti več ne smemo in ne moremo dovoliti. In ta odbor, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ima to pristojnost, med drugim tudi, da opozarja na te napake in da pripravi tudi,m torej, ali pa pozove ministrstva, da če doživimo tak šok, kot smo ga doživeli tukaj, da ukrepaj takoj, v najmanjšem možnem času in tukaj mora biti politika poenotena. Tukaj ne more biti ne naših, ne vaših, ne levih, ne rdečih, ne črnih, ne ne vem kakšnih, ne katere vlade, one, pete, desete, to je meni vseeno. In na zadnji strani se mora pa vedeti tudi, kdo je za kaj odgovoren, ker v nekem trenutku pa mora priti v ospredje tudi odgovornost. In jaz sem prepričan, če nekdo tako zavozi stvari, kot so tukaj zavožene, je majhna verjetnost, po moji osebni oceni, se jaz ne bi nikoli tako ukrepal, tudi če bi bil predsednik vlade, da bi takega človeka imel v svojem kabinetu. Resnično ne. Ker neko politično odgovornost, neka higiena je pa potrebna. In če tega ne bomo spoštovali, če v tej smeri ne bomo šli, bo vedno znova in znova enako, kot je bilo doslej. Delamo lahko vse. Na koncu, če je vse zafurano, nihče za nič ne odgovarja, se skrijemo, gremo vsak na svojo stran in je vse okej, ali pa za to dobiš še boljšo pozicijo.  To je zgrešeno razmišljanje, zgrešeni pristop v naši politiki in upam in verjamem, da se bo s tem enkrat končalo in da se bo tudi enkrat končalo na deljenje naših in vaših. Vsi smo mi naši.  Vsi smo tukaj zato, da delamo za ljudi, za naš narod, za tiste, ki potrebujejo nas, sicer mi ne bi tukaj sedeli, ne bi imeli tukaj kaj iskati, če nam ljudje ne bi zaupali svojih glasov za to, da jih tukaj zastopamo. Ne glede na to, kdo je na kateri funkciji in kdo je v kateri stranki. Ljudje od nas resnično pričakujejo, da bomo delali za njih in tako je tudi prav. Hvala lepa.
Hvala za razpravo. Besedo dajem naši ministrici.