9. nujna seja (skupna seja)

Odbor za finance

22. 2. 2019
podatki objavljeni: 22. 2. 2019

Transkript

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, lepo pozdravljeni! Začenjam skupno sejo Odbora za finance in Odbora za gospodarstvo, ki je bila sklicana na zahtevo Poslanske skupine Levica.  Najprej začenjam 9. nujno sejo Odbora za finance.  Obveščam vas, da so zadržani in seje se ne morejo udeležiti naslednji člani Odbora za finance, to je zaenkrat samo poslanec Anže Logar. Na seji kot nadometni člani pa sodelujejo naslednje poslanke in poslanci in sicer: poslanec Gregor Perič namesto poslanke Monike Gregorčič, poslanec Miha Kordiš namesto poslanca Primoža Sitera, poslanec Soniboj Knežak namesto poslanca Matjaža Hana in poslanec Andrej Rajh namesto poslanca Franca Kramarja. Toliko za uvod, kar se tiče Odbora za finance, zdaj pa predaja besedo predsedniku Odbora za gospodarstvo, poslancu Gregorju Periču. Izvolite kolega.
Hvala lepa, kolega Polnar.  Dobro jutro, lep pozdrav vsem!  Spoštovani kolegice in kolegi, pričenjam 7. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in vas tudi obveščam, da so z nami kot nadomestni članice in članice odbora s pooblastili naslednje poslanke oziroma poslanci: namesto poslanke Monike Gregorčič Mateja Udovč, namesto poslanca Franca Trčka poslanec Miha Kordiš, namesto poslanca Franca Kramarja poslanec Andrej Rajh in namesto poslanke Meire Hot poslanec Jani Prednik. Še enkrat vas pozdravljam in predajam besedo kolegu predsedniku Odbora za finance. Izvolite.
Hvala lepa. Prehajam na določitev dnevnega reda skupne seje odborov v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje z eno točko dnevnega reda, to je Zagotavljanje pogojev za dostojne delovne razmere na Pošti Slovenije, d.o.o. ter pogojev za zagotavljanje vsem dostopne univerzalne poštne storitve. Do pričetka seje odborov nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je določen dnevni red, kot je bil poslan s sklicem.  Tako prehajamo na obravnavo PRVE IN EDINE TOČKE DNEVNEGA REDA - ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA DOSTOJNE DELOVNE RAZMERE NA POŠTI SLOVENIJE, D.O.O. TER POGOJEV ZA ZAGOTAVLJANJE VSEM DOSTOPNE UNIVERZALNE POŠTNE STORITVE Poslanska skupina Levica je 21. februarja 2019 na Odbor za gospodarstvo ter na Odbor za finance naslovila zahtevo za sklic nujne seje obeh odborov z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Levica za sklic nujne seje odborov s predlogi dveh sklepov. Na sejo so bili vabljeni: predlagatelj zahteve, poslanec dr. Matej Tašner Vatovec, vodja Poslanske skupine Levica, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za finance, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve; kot dodatno povabljeni: Slovenski državni holding, Pošta Slovenije, Sindikat poštnih delavcev in Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije. Preden pridemo na obravnavo zadeve, vas prosim, da upoštevate eno dejstvo. Danes opoldne se začne redno zasedanje Državnega zbora, zato predlagam, da v kolikor bi bila debata zelo intenzivna vendarle razmišljamo, da bi sejo dokončali najkasneje do 11. ure in 30 minut.  Prehajamo torej na obravnavo zahtevane zadeve. Predstavnik predlagatelja je v imenu Poslanske skupine Levica poslanec Miha Kordiš, kateremu predajam besedo. Kolega Kordiš, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. 18. februarja sta oba reprezentativna sindikata v Pošti Slovenije, to sta Sindikat poštnih delavcev in Sindikat delavcev prometa in zvez z upravo Pošte podpisala dogovor o stavkovnih zahtevah, s katerim se je taista uprava zavezala k ureditvi delovnih razmer. Da se zagotovi dejansko izvajanje tega dogovora, da se prepreči nadaljnji upad kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve in s temu povezanim zapiranjem poštenih poslovalnic po Sloveniji predlagamo, da se na omenjenih odborih, ki sta se danes zbrala, opravi razprava o pogojih delovanja Pošte Slovenije v kontekstu dostojnih delovnih razmer in v kontekstu zagotavljanja univerzalne poštne storitve ter se na koncu odloči za sprejetje sklepov, ki smo jih v Levici prinesli na mizo.  Za kaj gre? Pošta Slovenije beleži zgledne dobičke, kot so zahtevani tudi v strategiji upravljanja s kapitalskimi naložbami države. Družbo Skupina Pošta Slovenija upravlja ustanoviteljica, ki je tudi 100 % lastnica, to je Republika Slovenija, svoje ustanoviteljske pravice pa uresničuje preko slovenskega državnega holdinga.  Skupina Pošte Slovenije je v letu 2017 beležila slabih 9 milijonov evrov dobička, eno leto prej, torej leta 2016 pa skoraj 10 milijonov evrov. Za lansko leto je Pošta načrtovala 9,8 milijonov evrov dobička in 5,3 odstoten donos na kapital, vse to pa je želela dosegati na račun preobremenjenih in izgorelih poštnih delavcev, zato tudi sindikalna akcija, grožnja s stavko in vse to, kar smo lahko spremljali v februarju.  Ob tem velja poudariti, da so dejavnosti Pošte Slovenije na grobo razdeljene v dva sklopa. Najprej je tu izvajanje osnovne univerzalne poštne storitve, ki pokriva javno službo, pomeni trajno, redno, nemoteno infrastrukturo za oskrbo s poštnimi storitvami na celotnem ozemlju države, potem pa so tu še ostale tržne dejavnosti, kot so dostavna služba, trgovinska dejavnost in podobno. No in ta prvi sklop dejavnosti je nedobičkonosen in se zagotavlja državljankam in državljanom kot temeljna pravica oziroma naj bi se zagotavljal, ta drugi del je pa ravno nasprotno, je pa sila rentabilen in pritiski po doseganju visoke donosnosti na kapital negativno vplivajo na izvajanje osnovne dejavnosti pošte.   (nadaljevanje) Pritisk po zniževanju stroškov dela, vseobsežno preusmerjanje v tržne dejavnosti, vse to se prevaja v slabe delovne pogoje, v nizke plače, v velik delež bolezni na delovnem mestu, poškodbe med delavce, hkrati pa tudi v vse slabšo kakovost, dostopnost osnovnih poštnih storitev za prebivalce. Zaradi vsega tega ni presenetljivo, da pošta že zaradi zahtev po visokih dobičkih že dalj časa zapira nekatere poslovalnice, predvsem ne pa izključno v manjših krajih. Zapiranje poštnih poslovalnic pomeni socialno segregacijo predvsem za manj mobilne, za starejše osebe. Ponekod to pomeni tudi, da morajo uporabniki za to, da pridejo do najbližje pošte, da oddajo svojo pisemsko pošiljko, prevoziti več deset kilometrov. Ob upoštevanju vseh ostalih bremen, ki pestijo odročne ali pa razvojno depriviligirane kraje, je seveda nedostopnost osnovnih poštnih storitev zaradi zapiranja poslovalnic navkljub pozitivnemu poslovanju pošte, popolnoma nesprejemljiva. S tem se stopnjuje segregacija manjših oziroma odročnejših krajev, njihovi prebivalci se še dalje marginalizirajo in seveda so znotraj tega še zlasti prizadeti starejši občani, ki so praviloma težje mobilni, bodisi zaradi fizičnih omejitev, bodisi zaradi pomanjkanja javnih povezav oziroma lastnega prevoznega sredstva. Tu bi morala na prizorišče vstopiti država kot lastnik in upravljavec Pošte Slovenije in zagotoviti, da pošta primarno odgovarja na potrebe prebivalcih po univerzalnih poštnih storitvah. Univerzalna poštna storitev po definiciji je to trajno, redno in nemoteno izvajanje z zakonom določenih poštnih storitev na celotnem ozemlju države po cenah, dostopnih za vse uporabnike. Je del osnovne družbene infrastrukture in je njeno delovanje zato v splošnem družbenem interesu. Za zaključek. Zaradi vsega dogajanja, ki ga na pošti spremljamo v zadnjih desetih letih, ki gre konsistentno v smeri liberalizacije področja poštnih storitev zaradi uvajanja pogodbenih poslovalnic, prevzemnih mest, zapiranju lastnih poslovalnic, smo soočeni z razkrajanjem javnega servisa, ki ga mora izvajati država in seveda postopno deregulacijo področja izvajanja poštnih storitev. Te trendi so zaskrbljujoči, treba jih je nasloviti nemudoma in seveda te težave odpraviti prav pri njihovem vzroku. Na podlagi vsega povedanega v Levici kot predlagateljih današnje nujne seje predlagamo, da odbora opravita razpravo na to temo in sprejmeta naslednja dva sklepa. Prvi sklep: Odbora predlagata Vladi, da kot skupščina Slovenskega državnega holdinga zagotovi, da vodstvo Pošte Slovenije nemudoma ustavi vse postopke povezane z zapiranjem poštnih poslovalnic in ponovno vzpostavi široko dostopno mrežo poštnih poslovalnic po Sloveniji, s posebno skrbjo za manjše odročnejše kraje. In drugi sklep: Odbora predlagata Vladi, da zagotovi izvajanje univerzalne poštne storitve in skladno s tem v strategiji upravljanja z državnimi naložbami ustrezno ovrednoti izvajanje take storitve in jih upošteva pri določanju zahteve donosnosti na kapital. Hvala.
Hvala, gospod predlagatelj. Nadaljujemo s sejo na način, da bodo najprej dobili besedo predstavniki Ministrstva za finance, potem Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, za njimi pa tudi vsi ostali povabljeni. Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance, gospodu Alojzu Stani. Izvolite.
Alojz Stana
Hvala. Gospod predsednik lep pozdrav tudi z moje strani, gospod predsednik gospodarskega odbora in vsem prisotnim! Glede predloga prvega sklepa je potrebno izpostaviti, da je Slovenski državni holding in njegovi organi skladno z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu, niso vezani na navodila državnih organov. Namen Zakona o Slovenskem državnem holdingu je ravno bil ločitev politike od upravljanja. Delovanje Slovenskega državnega holdinga mora biti v okviru zakonov in aktov upravljanja. Želimo izpostaviti še en zakon, to je Zakon o gospodarskih družbah, kateri pa eksplicitno nalaga, da ne more odločati o vprašanju vodenja poslov skupščina te družbe. Vlada pri vodenju poslov družbe Pošte Slovenije nima zakonskih pristojnosti. Po Zakonu o delovnih razmerjih   (nadaljevanje) je za zagotavljanje pogojev za varnost in zdravje delavcev odgovoren delodajalec, torej družba Pošta Slovenije in ne skupščina te družbe, v tem primeru SDH, ali skupščina upravljavcev te naložbe, v tem primeru Vlade. Politika upravljanja poštnih poslovalnic sodi v vodenje poslov Pošte Slovenije, ki vodi uprava samostojno in na lastno odgovornost ter skladno z Zakonom o poštnih storitvah. Pogoje in merila za zaprtje poštne poslovalnice ali preoblikovanja v pogodbeno poštno poslovalnico pa določa Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne storitve in je v pristojnosti AKOS, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. AKOS presoja, ali so pogoji za zaprte posamezne pošte oziroma preoblikovanje v pogodbeno ali premično izpolnjeni. Iz vsega navedenega sledi, da je predlaganega sklepa s strani Vlade kot skupščine SDH nemogoče izvesti. Glede drugega sklepa je pa potrebno izpostaviti, da Zakon o poštnih storitvah, ki vsebinsko zasleduje načela iz poštne direktive 2008/6/ES, od leta 2011 zagotavlja popolno liberalizacijo poštnega sektorja. Izvajalca univerzalne poštne storitve imenuje AKOS, ki je z odločbo z dne 28. 5. 2018 Poštno Slovenije imenoval za izvajalca univerzalne poštne storitve do 31. 5. 2023. Cena izvajanja univerzalne poštne storitve na predlog Pošte Slovenije potrjuje AKOS po veljavnih merilih na pobudo uprave Pošte Slovenije. Kakovost in način izvajanja univerzalne poštne storitve spremlja AKOS, ki je pristojen za sprejem ukrepov v primerih nepravilnega izvajanja univerzalne poštne storitve. Želim pa tudi pojasniti določena dejstva iz sprejete strategije upravljanja kapitalskih naložb države, ki je bila sprejeta v Državnem zboru 13. julija 2015. Že v tej strategiji je bilo opaženo in tudi definirano, da se beleži upad določenih osnovnih storitev, katera je pošta izvajala, in da je potrebno implementirati strateške usmeritve, kot so utrditev položaja vodilnega izvajalca paketnih storitev in postati prepoznan izvajalec na trgu logističnih storitev. In še več teh aktivnosti je bilo omenjenih. Kar pa je zelo pomembno, da pa v tej strategiji, katera je bila sprejeta v Državnem zboru leta 2015, pri Pošti Slovenije je zapisan donosnost na kapital v letu 2015 3,4 % in je bil tudi dosežen. V letu 2017 je bil planiran donos na kapital 4,1 %, dosežen je pa bil 4,05 %. Poudariti pa je treba, da v letu 2015, ko je bil dosežen donos na kapital na pošti 3,4 %, je bil povprečen dosežen donos na kapital, kapitalskih naložb za udeležbo države 5,9 % in pa leta 2017 6,5 %. Iz predstavljenega sledi, da strategija upravljanja kapitalskih naložb države pri Pošti Slovenije že upošteva v postavljanju ciljev izvajanje univerzalne poštne storitve, kar se odraža v prilagojenem kapitalskem donosu, ki je nižji od povprečnega donosa Slovenskega državnega holdinga, d. d., oziroma nižji od donosa drugih družb v državni lasti. Hvala.
Hvala, gospod državni sekretar. Takoj bom, gospod predlagatelj, vam dal besedo, samo preberem še eno pooblastilo, smo prejeli, in sicer poslanec Željko Cigler nadomešča člana Odbora za finance poslanca Luko Mesca iz Poslanske skupine Levica. Besedo ima zdaj predstavnik predlagatelja, poslanec Miha Kordiš. Prosim.
Hvala za besedo, predsedujoči. Vlada oziroma predstavniki ministrstva zelo radi povedo, da ko pride do upravljanja strateških naložb države pravzaprav nimajo nikakršnih pristojnosti, da se je to ločilo od političnih funkcij oziroma od Vlade kot delničarja, kot skupščine SDH, ampak to ni popolnoma res. Vlada kot skupščina SDH lahko ravno   (nadaljevanje) po Zakonu o gospodarskih družbah odloča, vam bom kar taksativno naštel, o sprejetju letnega poročila, o uporabi bilančnega dobička, imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta in upravnega odbora, podelitvi razrešnice članom organov vodenja ali nadzora, spremembah statusa, ukrepih za povečanje, zmanjšanje kapitala, prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju, imenovanju revizorja in drugih zadevah, če tako v skladu z zakonom določa statut, ali drugih zadevah, ki jih določa zakon. Se pravi Vlada je eden izmed 3 ključnih organov upravljanja Slovenskega državnega holdinga. Zato ni brez moči v tej funkciji. Je pa hkrati tudi edino telo, za katerega lahko, ki ga lahko poslanci neposredno nagovarjamo, in spet hkrati edino telo, ki približno predstavlja slovensko družbo kot lastnika. In zato smo se v Levici odločili za sklic te seje. No poleg delovanja ali pa predlogov v okviru skupščine pa lahko na upravljanje državnega premoženja bistveno vpliva tudi sprememba strategije upravljanja naložb. In tukaj ima Vlada ključno vlogo, da poseže v to strategijo, jo prilagodi in jo prinese v Državni zbor v potrditev poslankam in poslancem. Eden izmed izvirnih grehov, zakaj se na pošti stvari dogajajo, kot se, za obupno slabe delovne razmere, za zapiranje poslovalnic je pričakovana visoka donosnost na poštne storitve. Pri tem, kot sem že uvodoma izpostavil, ima pošta 2 dela. In ravno tista univerzalna poštna storitev iz tega naslova, ki se izvaja kot pravica za vse državljanke in državljane, je tudi zakonsko regulirana, pošta dela minus 10 milijonov vsako leto, kar je popolnoma razumljivo zaradi tega, ker poštna poslovalnica v nekem ruralnem kraju, ki je daleč od kakršnihkoli urbanih centrov seveda ne more nikoli delati pozitivno, hkrati jo je pa potrebno tam ohranjat. Primerjava pošte, ki opravlja s tovrstno strateško komunikacijsko infrastrukturo, z gospodarskimi družbami, ki so tu pretežno zato, da pač ustvarjajo dobiček oziroma zasledujejo tudi kakšne druge njihove z Ustavo določene funkcije, vsaj naj bi jih, kot so to socialna funkcija, kot je to ekološka funkcija, tega dvojega ne moremo primerjati, tega dvojega ne moremo primerjati zaradi tega, ker neko podjetje v državni lasti, neka fabrika, če želite, nima tega neprofitnega dela, vsaj ne tako zakonsko postavljeno, kot ga ima pošta. In tukaj potegniti eno donosnost, mislim, potegniti ven donosnost pošte, pa reči, glejte, to je pod povprečjem. Oprostite, to ne gre. Skratka, kar želim tukaj izpostaviti, če zaokrožim svojo poanto, je, da se je Pošta Slovenije znašla med kladivom in nakovalom. Kladivo je strategija upravljanja naložb države in tam zahtevana dobičkonosnost. Nakovalo je pa upad klasičnega poštnega prometa, ki se je skrčil za 40 % v zadnjih 10 letih, zaradi tega se potem luknja iz tega naslova še poglablja, ampak, še enkrat poudarjam, s tem ni pač nič narobe. Poštna poslovalnica v odročnem kraju nikoli ne bo delala plusa.  Hvala.
Hvala predlagatelju. Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance.  Gospod Stana, izvolite.
Alojz Stana
Hvala. Jaz bi želel samo še enkrat poudariti in pojasniti, da bomo pravilno razumeli to dikcijo, katero zagovarja Zakon o gospodarskih družbah. On dejansko prepoveduje mešanje skupščine v poslovanje družbe, razen če poslovodstvo družbe tole zahteva. Drugo pojmovanje, katero tudi mora biti pravilno razumljeno, je pa o vlogi skupščine, se pravi Vlade v SDH. Je pa res, kar je bilo izpostavljeno, da Vlada je pa tista, kar sem tudi omenil, da je 13. julija 2015 v Državnem zboru sprejela strategijo upravljanja vseh družb z naložbenim kapitalom s strani države. Pomeni, da so, pač 3 organi so, po katerih neka gospodarska družba deluje, eno je uprava, je nadzorni svet in potem je pa, nad njim je pa skupščina. In skupščina je omejena v svojih pristojnostih. Je pa potrebno kljub temu še enkrat poudariti in pravilno razumeti, da dokument, kateri je nastajal pred 13. julijem 2015, se pravi strategija upravljanja kapitalskih naložb države, je že zaznal spremembe na   (nadaljevanje) prostoru, v katerem deluje Pošta Slovenije, in je tudi prepoznal pot, katero jo je možno realizirat, da bo družba kljub temu primerljiva in pa uspešna v prihodnje. Zelo pomembno pa je, mogoče sem bil preslišan, da cilji, kateri so bili postavljeni na donosnost kapitala, so izpod povprečnih donosnosti na kapital, ki jih Slovenski državni holding dosega. In pomeni, da tudi v postavljanju ciljev je tole bilo upoštevano. In je približno 1,5 do 2-odstotni točki so cilji, katere dosega pošta, nižji, kot so pa povprečni dosegani donosi na kapital v ostalih podjetjih.  Še eno stvar bi rad izpostavil, samo iz vidika, da smo pravilno razumljeni. Omenjeno je bilo tudi počutje oziroma delo z ljudmi, z zaposlenimi. O tem pa dejansko govori Zakon o delovnih razmerjih, kar pa je zopet v pristojnosti uprave in pa tudi delojemalca. Se pravi zavezani delodajalec, da upošteva ta navodila, zakonska priporočila, usmeritve, in pa tudi delojemalec. Samo za lažje razumevanje.
Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo oziroma s predstavitvami uvodnih stališč. Na vrsti je predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, državni sekretar Aleš Cantarutti. Izvolite.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani poslanci, poslanke. Mislim, da je kolega Stana že zelo dobro pravzaprav orisal teme obeh tem pravzaprav in tako delovne razmere kot tudi zagotavljanje dostopne(?) univerzalne storitve. Bom vseeno poskušal še podati, čeprav smo seveda tukaj več ali manj na istem stališču, ampak vseeno, stališču Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Najprej naj zelo jasno povem, da ko se pokažejo kakšni znaki težav pri delovanju podjetij v državni lasti, še posebej, če gre za 100-odstotno državno last, potem je prav, da se usedemo, je prav, da o tem razpravljamo. In če seveda se to izkaže, da res nekaj ne štima, je tudi prav, da skupaj poiščemo rešitve, in ne želimo bežati od odgovornosti, absolutno. Najprej torej, kar se tiče prvega dela današnjega dnevnega reda oziroma te 1. točke, delovne razmere. Moram reči, da na MGRT nismo pristojni za nadzor nad delovnimi razmerami v družbi Pošte Slovenije, smo pa seveda pristojni ali pa odgovorni za ta drugi del, ko gre pa za zagotavljanje pogojev, za zagotavljanje vsem dostopne univerzalne poštne storitve. In od tega ne bežimo, namreč Zakon o poštnih storitvah je namreč v naši pristojnosti. Pa pojdimo po vrsti. Najprej seveda nekaj o zapiranju poslovalnic. V Sloveniji je trenutno 501 poštna poslovalnica, če imam pravilne podatke. V letu 2018 je Pošta Slovenije zaprla 18 poslovalnic, od leta 2012 do danes pa so vsega skupaj zaprli 62 poslovalnic. Glede na zahteve, določene v Splošnem aktu o kakovosti izvajanja univerzalne storitve, v prihodnje Pošta Slovenije razen v večjih mestih ne more več zapirati poštnih poslovalnic in bo torej število poštnih poslovalnic ostalo bolj ali manj enako. V prihodnje torej ni moč pričakovati, da bi se zapirale poštne poslovalnice tudi v manjših krajih, kjer je še posebej seveda neprimerno z razvoja ali pa z vidika razvoja teh krajev in seveda kakovosti bivanja v teh manjših krajih. Torej to bi bil en del odgovora, da nam že nekje zahteve v tem Splošnem aktu o kakovosti izvajanja univerzalne splošne(?) storitve ne dopuščajo več zmanjšanja. Vem, slaba tolažba za tiste kraje, kjer so bile pošte že zaprte. Ampak, kot rečeno, poskušajmo skupaj poiskat rešitev za takšne primere, ki pa verjamem, da jih ni prav veliko. Verjamem pa tudi, da kakšen pa morda je. Zdaj pa drugi del, izvajanje univerzalne poštne storitve torej je ves čas zagotovljeno v skladu s 5. členom Zakona o poštnih storitvah, na podlagi 7. člena zakona pa je bila kot izvajalec, to smo tudi že slišali, s strani AKOS imenovana Pošta Slovenije, za izvajanje le teh že ves čas poteka tudi v skladu z Zakonom o poštnih storitvah. Zelo birokratsko odgovor torej, ki govori o pravnih podlagah Zakona o poštnih storitvah. No in zdaj tukaj morda tudi tišči del odgovora na to dilemo ali pa na vso to razpravo, kar smo danes. Namreč zaradi razvoja - in to je tudi spoštovani poslanec Kordiš lepo povedal – zaradi razvoja stvari v smeri, kamor pač grejo, v mislih imam seveda digitalizacijo, drugačne načine komuniciranja in vse, kar je povezano seveda z drugačnim načinom življenja ne nazadnje,   (nadaljevanje) univerzalna poštna storitev pač ni več dobičkonosna oziroma seveda že nekaj časa posluje negativno. In kot rečeno, verjetno je to utopično pričakovat, da se bo to kar tako spremenilo, zelo težko. Po drugi strani imamo seveda tukaj odgovornost države, da zagotovi to univerzalno poštno storitev, se strinjamo. In zdaj, če imamo zakonsko podlago, ki morda ni najboljša, potem je seveda prvi korak, da pogledamo, kaj se da spremeniti znotraj zakona, da bi mogoče vendarle po eni strani olajšali pošti za to, da ne bo izguba takšna, kot je na tej univerzalni poštni storitvi, in po drugi strani zagotovili seveda univerzalno poštno storitev pa tudi v ta zadnjem kraju v Sloveniji, če želite. Ni enostavna naloga. Naj takoj povem, da se s kolegi, s predstavniki vodstva pošte smo že se pogovarjali o tem, usklajujemo seveda način, kako bomo ta zakon odprli oziroma iščemo rešitve, da ne odpiramo kar tako, ampak da imamo že seveda tudi določene rešitve v tej smeri. Tako da jaz vam zagotavljam, da bomo skupaj poskušali res poiskati nekje, kar se pač da znotraj zakona, da se razumemo, čudežev tukaj vendarle ne gre pričakovati, ampak tam, kjer pa se bodo pokazale možnosti, pa bomo vendarle zagrizli v to kislo jabolko v korist seveda vseh državljanov Republike Slovenije.  Tako da, če zaključim naše stališče. Najprej, prav je, da se o tem pogovarjamo, prav je, da izmenjamo mnenja. Kar se pa našega dela tiče, pa obljubljam, da bomo najprej z vodstvom Pošte Slovenije se usedli, pogledali, kaj govori zakon in kje lahko morda skozi zakonske spremembe naredimo to univerzalno poštno storitev učinkovito, pri čemer se seveda zavedamo, da to ne bo najlažja naloga, pa vendarle. In ne nazadnje bomo potem seveda te zakonske spremembe tudi poslali v Državni zbor. Hvala lepa.
Hvala, gospod državni sekretar. / oglašanje iz dvorane/ Ja, boste prišli na vrsto. Gospa, ki ste se prijavili za besedo, prosim vas, da poveste ime, priimek in organizacijo, katero zastopate. Izvolite, imate besedo.
Diana Kos
Ja, pozdravljeni. Diana Kos, Sindikat poštnih delavcev. Namreč zdaj pač v tem govoru me je rahlo zmedlo. Podatki, ki jih pač gospod navaja, so za nas, ki smo na pošti zaposleni in ki smo tudi pravzaprav cel čas vpeti v ta proces, malo zaskrbljujoči. Jaz že zadnjič na odboru sem lepo povedala, sporazum, ki je bil sicer podpisan, ki je nasprotna stran izrazila zelo veliko zadovoljstvo oziroma predstavniki vseh politike, kogarkoli, da dialog teče. Jaz sem že takrat jasno povedala, sporazum je res podpisan, ampak v kolikor ne bomo deležni pomoči na sistemski ravni skozi zakonodajo, bo to bianco menica, ki se ne bo izvajala, ker namreč iz podatkov, ki jih gospod navaja, mi vemo, da ta proces pravi, da ne moremo več zapirati pošt. Mi jih konstantno še vedno zapiramo, zato ker projekt… Oziroma tisti, ki navajate podatke, poznate strateško razvojni program do leta 2023, vezan na poštno omrežje? Kaj zajema? Koliko se bo še pošt zapiralo iz tega interesa? Mi to doživljamo vsak dan na svoji koži. Strategija je naravnana na 20 tisoč prebivalcev, ne vem na pamet, 1 pošta. Zapiramo jih kot po tekočem traku. Ko smo v letih 2000 izvajali decentralizacijo in investirali v ruralno območje in obnavljali pošte in pošto v vsak dom, zdaj smo to scentralizirali ponovno, ti objekti ostajajo prazni, so že zaprti, preoblikovani in je to mrtev kapital, ki stoji tam nekje, ki ga ne moreš niti odprodat. Glejte, tukaj nekaj ni v redu. Samo to sem želela, ker s podatki nas pač malo… Ne grejo nekam skupaj. In tukaj se bo treba odločit, kaj pravzaprav hočemo imeti od tega, ker mi smo tisti, ki ta javni servis pač zagotavljamo tako lokalnim skupnostim in še smo zaposleni pri Pošti Slovenije. Nam ni vseeno, kaj se dogaja. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji je na vrsti gospod Andrej Božič, član uprave Slovenskega državnega holdinga. Izvolite.
Andrej Božič
Hvala lepa. Spoštovana predsednika obeh odborov, spoštovane poslanke in poslanci, vsi ostali gostje. Mislim, da sta oba državna sekretarja že zelo lepo povedala tisto, kar bom jaz mogoče samo še podkrepil. In sicer najprej, meni je ta diskusija in tema zelo potrebna. Jaz sem vesel, da ste poslanci se, bi rekel, začeli s tem ukvarjat, ker danes se pogovarjamo o pošti, pojutrišnjem se bomo mogoče pogovarjali še o katerem drugem podjetju, ker namreč v upravljanju SDH je cel kup podjetij, ki opravljajo pomembne javne   (nadaljevanje) storitve. Torej to je kot pod prvo in mislim, da je to pomembna tema, in na koncu koncev je tudi tukaj mesto tudi za to. Drugo, SDH seveda ne odloča samo o donosnosti in ne spremlja samo donosnosti družb, ki jih upravlja, ampak vi dobro poznate, spoštovane poslanke in poslanci, strategijo, ki nas zavezuje, to je SDH 1, kjer lepo piše, da poleg donosnosti, vzdržnega finančnega poslovanja smo dolžni spremljati tudi še marsikaj, med drugim ravnanja s kadri v firmah v upravljanju države, se pravi v SDH naj bi bilo zgledno. Omenja se trajnostni razvoj in še marsikaj. In to vse tudi pri našem delu upoštevamo. Seveda to se mora potem preoblikovati v letni načrt upravljanja in to je bilo že pojasnjeno, kako te stvari tudi tečejo. Še enkrat, pričakovana donosnost je bila zato, bi rekel, zmanjšana od povprečja ravno zaradi te javne storitve. Moramo pa vedeti eno stvar, da je pošta na trgu tako kot vsako drugo podjetje, da če ima iz enega dela poslovanja in če je to tudi javna storitev, ki je zelo pomembna in jaz kot državljan se tega zelo zavedam in imamo zelo simpatije do vseh teh bojazni in pobud za izboljšanje tega, ampak na koncu koncev, če pošta, podjetje, ki mora plačati seveda najprej svojim zaposlenim plače, vse dobavitelje in potem gre tudi na banke po kredite, in če je pošta zdaj tista, ki se ji originalni prihodki iz te javne univerzalne storitve zmanjšujejo in je dobila po strategiji nalogo, da se preoblikuje in da dela cel kup drugih stvari, kot je špediterstvo, paketi in to pospešeno tudi deluje, zato je potrebno tudi investirati, zato je potrebno mogoče še kako podjetje kupit in zato pa so potrebna tudi finančna sredstva. Seveda, če bodo državljani menili in preko vas, njihovih zastopnikov v parlamentu, ugotovili, da želijo tak in tak nivo teh storitev, ki je drugačen od tega, kar smo danes zmožni sfinancirati, potem seveda se dajmo dogovorit, kakšna je ta storitev še enkrat, kot je bilo že poudarjeno, in drugič pa tudi, na kak način bomo to financirali. Namreč donosnost 3-4 odstotne točke je po mednarodnih kriterijih na dolgi rok prenizka za vzdržno finančno poslovanje. Torej na nek način moramo ta del vseeno, del poslovanja pošte rešiti. Toliko zaenkrat. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji oziroma naslednjemu dajem besedo generalnemu direktorju Pošte Slovenije, gospodu Borisu Novaku. Izvolite.
Boris Novak
Hvala lepa za besedo, tudi za povabilo na današnjo sejo. Ja, mogoče samo nekaj izhodišč glede na to, da smo o tej temi že razpravljali prejšnji teden na Odboru za delo, družino, socialne zadeve ter invalide. Skratka, zelo na hitro bi povzel, kje je pač podana morda rešitev našega skupnega problema, ki se imenuje Pošta Slovenije tokrat. In sicer pravzaprav mi lahko danes razpravljamo o hierarhičnih nadrejenosti, podrejenosti raznih aktov, kdo lahko komu karkoli naloži. Ko bo ta tematika za nami v Državnem zboru, bo seveda pred poslovodstvom pošte še enak problem kot doslej, delati dobičkonosno, v okviru pričakovanih dobičkov, ki jih pač želimo doseči vsi skupaj, in pa seveda izpeljati vse tisto, kar smo navedli in podpisali v obsežnem dogovoru z našimi socialnimi partnerji, ki so seveda tudi danes nekoliko podvomili v to, ali bomo to zmožni izpeljati, da ali ne, ob sicer enakih pogojih, kot bodo podani najverjetneje tudi po današnji seji. Skratka, Pošta Slovenije se srečuje z enako problematiko kot praktično vsi poštni operaterji v Evropi ali pa širše gledano globalno na svetu, skratka padec univerzalne storitve v 10-11 letih 53 % in pa padec plačilnih storitev za 67 % v tem istem obdobju, kar pomeni, da moramo vse to, o čemer zdaj govorimo in kar je naš osnovni posel, torej »core business«, nadomestiti z nekimi drugimi dejavnostmi. Ključna razloga za problem, o katerem razpravljamo danes, smo razpravljali in bomo verjetno tudi v prihodnje, pa je zahtevana gostota omrežja, ki jo želimo imeti v Republiki Sloveniji, in pa zahtevana kakovost dostave, kar ob sočasnem padcu količin, enakih stroških omrežja, višjih stroških delovne sile pomeni tudi višanje stroškov na enoto izvedene storitve. Kaj je rešitev? Seveda enaka rešitev kot kje drugje, tudi v Pošti Slovenije smo pogledali preko ograj naše države in ugotovili, da ta manko, ki ga predstavlja manko na univerzalni poštni storitvi, države nadomeščajo samo na 2 načina, torej kompenzacijski   (nadaljevanje) sklad, ki ga imamo tudi v našem Zakonu o poštnih storitvah kot »lex specialis« za našo dejavnost, ki ne deluje, ali pa subvencioniranje, o čemer seveda država zagotovo ne bo želela slišati. Torej rešitev je možna samo v tem, da spremenimo Zakon o poštnih storitvah ali gremo v subvencijo, še enkrat, najverjetneje tega Ministrstvo za finance ali na splošno država ne bo želela slišati. Drugo je pa tisto, kar verjetno tudi poslanci ali pa predstavniki lokalnih skupnosti ne bi želeli slišati. Ukrepi, ki jih izvajajo praktično vse poštne uprave v Evropi, so racionalizacija mreže, ki bi kljub temu zagotavljala celovito geografsko pokritost. Primerjalno povedano, januarja 2019 smo v Pošti Slovenije imeli 331 lastnih pošt, 142 pogodbenih pošt in 25 premičnih pošt, to je skupaj 498 tako imenovanih kontaktnih točk. In povprečna gostota omrežja je v Evropi 2,06 pošt na 10 tisoč prebivalcev, v Republiki Sloveniji še, torej 2,43, kar je že nad tem povprečjem. In kar moram reči, da ne želimo zmanjševati kakovost naše storitve, torej tudi, če nimamo fiksnega poštnega omrežja, imamo premične pošte, pismonoške pošte, pa je, da zagotavljamo nekatere naše storitve tudi na 114 bencinskih servisih Petrola, imamo 24 paketomatov in 2 samopostrežni točki. Če to prištejem še k prejšnjim podatkom, to pomeni 3,1 pošte ali kontaktne točke na 10 tisoč prebivalcev v Republiki Sloveniji. Torej nič posebnega nismo v primerjavi z Evropo, tudi mi gremo v pogodbene pošte, ker to pač omogoča vzdržnost našega poslovalnega sistema. Drugo je znižanje kriterijev kakovosti, torej do leta 2015 je agencija Parsifal izdelala anketo med prebivalci in jih povprašala, ali res potrebuje 5-krat tedensko dostavo, ali si jo želijo. In takrat so odgovorili, da 50 % anketirancev se je zavzelo za 3-krat tedensko dostavo, 11,8 % za, bi jim bilo pravzaprav vseeno, medtem kot 37,8 % takrat je želelo imeti še naprej 5-krat tedensko dostavo. Menimo, da rok, ki ga predstavlja d+1, lahko znižamo torej na 80 % tovrstne storitve, ne več 95, kot imamo doslej. In pa morda še enkrat, 3-krat tedenska dostava za neprednostne pošiljke, prednostne po višji ceni in seveda neprednostne po normalni ceni. Vse to so ukrepi, s katerimi bi lahko parirali temu, torej izvorni greh je Zakon o poštnih storitvah. Od leta 2013 si prizadevamo za spremembo. Tukaj nekega posebnega posluha politike zagotovo doslej ni bilo, ker bomo trčili v pričakovanja naših uporabnikov, ampak osnovna poanta je ravno v tem, da moramo kot Pošta Slovenije zagotoviti ustrezno univerzalno storitev ne glede na to, v kakšnih kontaktnih točkah bomo to izvajali, in pa da spremenimo predpise, ki sodijo v pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, torej AKOS. To je pravzaprav tudi rešitev. Hvala lepa.
Hvala, gospod direktor. Boste prišli na vrsto, samo prej bom dal besedo še direktorici Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, gospe Tanji Muha. Izvolite.
Tanja Muha
Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim. Ja, danes smo že veliko slišali o pristojnostih agencije. Agencija kot nacionalni regulatorni organ je med drugim zadolžena in so njene naloge, se pravi spremljanje izvajanja Zakon o poštnih storitvah na, se pravi, z izvajanjem, kako smo slišali, z določenim izvajalcem univerzalne storitve, z nadzorom same izvedbe potem in spoštovanja zakona in pa tudi več splošnih aktov je v pristojnosti agencije, ki urejajo izvajanje univerzalne poštne storitve. Tako kot smo slišali tukaj, Splošni akt o zagotavljanju kakovosti. Ta v bistvu ureja tudi, se pravi daje možnost pošti za zapiranje poslovalnic pod določenimi pogoji oziroma za njihovo preoblikovanje. Potem je tudi Splošni akt o neto stroških, to je v bistvu… Skratka več splošnih aktov je, pa mogoče se kasneje do tega vrnem. Prva stvar, ki jo bi res pozdravila danes, da smo tukaj skupaj, da se o tem pogovarjamo, namreč ugotavljamo ne samo na nivoju Slovenije, ampak tudi na širšem evropskem nivoju spreminjanje samega trga poštnih storitev. Namreč zaradi digitalizacije družbe   (nadaljevanje) se vedno bolj spreminjajo navade končnih uporabnikov in tudi potem posledično vedno večja je tudi uporaba e-storitev. In s tem se potem tudi spreminja količina pisemskih pošiljk in pa paketnih pošiljk. Tako da v bistvu v zadnjem letu beležimo padec pisemskih pošiljk za 2,3 %, od leta 2011 15,5 %, medtem ko paketne pošiljke rastejo in so v zadnjem letu zrasle za 14 %, od leta 2011 pa za več kot 40 %. Tako da trg se spreminja, o tem se pogovarjamo tudi na evropskem nivoju. Razmišlja se o spreminjanju direktive poštne. Trenutek zakon, ki je, je dejansko usklajen s trenutno veljavnimi evropskimi direktivami. Na agenciji si pa pač prizadevamo glede na to, kar ugotavljamo na trgu, si prizadevamo, da razmeram na trgu sledimo. Zato smo tudi šli v prilagoditev splošnega akta na način, da se omogoči izvajalcu univerzalne storitve bolj prilagodljivo spreminjanje in optimiziranje poštnega omrežja, seveda pod kriteriji, da se ne posega bistveno v pravice končnih uporabnikov. In pa šli smo tudi v smer, da se omogoči večja dostopnost kontaktnih točk v popoldanskem času, se pravi, da se tudi ljudem, ki so v službi, omogoči dostop do teh enot. Zdaj pa pri preoblikovanju, če pogledamo, je trenutno v redni sestavi, se pravi, enot je 67 %, pogodbene pošte jih je 28 % in pa premične pošte jih je 5 %. Pošta ima kot izvajalec univerzalne storitve tudi možnost zahtevati oziroma podati vlogo agenciji za povrnitev stroškov, ki neupravičeno nastanejo zaradi, dodatni stroški, ki nastanejo zaradi izvajanja univerzalne storitve. In pri tem se potem upoštevajo tako, se pravi, stroški, ki nastanejo, potem tehtani povprečni strošek kapitala se tukaj tudi upošteva, WACC, in pa upošteva se tudi neopredmetene koristi izvajalca univerzalne storitve. Kot vemo, ima izvajalec, ki neko storitev izvaja, lahko potem koristi, da tam uporabniki uporabljajo tudi druge storitve, ki niso del univerzalne storitve. Kar smo ugotovili v zadnjem obdobju, ko so se na nas obračali končni uporabniki in vprašanja glede zapiranja poštnih poslovalnic, smo ugotovili, da se velikokrat zamenjuje oziroma šteje, se želi šteti kot del univerzalne storitve tudi plačilni promet, ki ga izvajajo v poštnih poslovalnicah, kar pa dejansko ni del univerzalne storitve. Tako da mi smo zdaj, v lanskem letu je agencija ravno zaradi ugotavljanja spreminjanja situacije na trgu, stanja na trgu in pa potreb končnih uporabnikov izvedla obširno analizo, s katero smo pogledali, kakšno je stanje na trgu, položaj pošte, tudi naredili mednarodne primerjave. Na podlagi mednarodnih primerjav ugotavljamo, da smo še vedno tako po kvaliteti kot po količini poslovalnic nad evropskim povprečjem. In pa potem smo v bistvu naredili tudi, delamo redne raziskave zadovoljstva končnih uporabnikov in potreb. Tako da smo v bistvu na podlagi te analize tudi pripravili več možnih scenarijev za rešitev, za iskanje ustreznih rešitev. Tukaj tudi sodelujemo z Ministrstvom za gospodarstvo in tehnološki razvoj, MGRT. Tako da se zadnje čase veliko sestajamo na to temo in tudi s pošto, da najdemo skupaj, se pravi, rešitev. Kot vemo, agencija nima v pristojnosti spreminjanje zakonodaje, poskušamo pa iskati neko rešitev znotraj obstoječe zakonodaje, s prilagajanjem splošnih aktov, pri čemer pa pač si prizadevamo, da se to ne bi poznalo na storitvi. To, kar je bilo rečeno, se pravi, da se več ne bo toliko pošt zapiralo, poslovalnic oziroma preoblikovalo, je zato, ker je v splošnem aktu določeno, da mora imeti na koncu še vedno   (nadaljevanje) 95 % vseh prebivalcev v Sloveniji poštno poslovalnico na razdalji do največ 4,5 kilometra. In v bistvu temu se zdaj zelo približujemo. Ena rešitev, ki pa je za bolj oddaljene, je pa pošta sama začela tudi že izvajati, to smo se tudi že malo pogovarjali, je pismonoška pošta. In ena rešitev bi bila, se pravi, da se tudi ta storitev malo bolj definira, zahteve, da se da to kot del storitve v splošni akt in bi se tudi s tem. Seveda je pa še vedno tukaj financiranje. Tako kot sem rekla, z neto stroški se lahko to, vemo pa, da pošta ima na pisemskem delu več kot 80-procentni tržni delež, pri čemer potem tudi drugi izvajalci pa uporabljajo njeno omrežje in na koncu bi pošta v kompenzacijski sklad, ker se noter dajejo sredstva glede na prihodke izvajalcev, bi si spet sama mogla to povračati. Tako da s tem problemom se srečujejo v vseh evropskih državah in zato se bo v bistvu, samo to bo trajalo, da se bo direktiva spremenila, se tudi o tem veliko pogovarja, na kakšen način zagotoviti financiranje, tudi ali se bi nabor storitev v okviru univerzalne poštne storitve spremenil. Tukaj je veliko debat na širšem nivoju. Toliko mogoče zaenkrat.
Hvala lepa. Vam dajem, gospod, ki ste se prijavili k besedi, zdaj besedo, pa prosim, če se predstavite. Izvolite.
Miloš Radić
Hvala lepa. Milo Radić, Sindikat delavcev prometa in zvez. Želim vam predstaviti stališče našega sindikata v Pošti Slovenije in tudi razmere, s katerimi se pri svojem delu srečujemo. 21. februarja letos smo svoja razmišljanja o položaju zaposlenih in možnih rešitvah že predstavili na drugem odboru Državnega zbora. Vprašanje položaja zaposlenih na Pošti Slovenije je namreč kompleksno vprašanje. Pošta Slovenije je velik delodajalec, ki zaposluje skoraj 6 tisoč ljudi, ki skupaj z njihovimi družinami zagotavlja kruh. Poleg tega pa je pošta tudi izvajalec javne službe, je servis vsem državljanom, ki je tako pomemben, da ga je država opredelila kot javno službo posebnega družbenega pomena. Od države, ki je lastnik in odločevalec, je odvisno, kakšna bo kvaliteta te javne službe, kakšno mrežo poslovalnic bo naš delodajalec imel in kakšne storitve ter po kakšni ceni bo pošta zagotavljala vsem državljanom. Naloga sindikatov v Pošti Slovenije je skrbeti za dobro zaposlenih in opozarjati na težave, s katerimi se zaposleni soočamo. Ključne vzroke za nastalo situacijo vidimo v zdaj že konstantnem premajhnem številu zaposlenih glede na obseg in naravo dela. Pomanjkanje zaposlenih je privedlo do večjega obremenjevanja sodelavcev, ki so na delovnem mestu, kar je dolgoročno privedlo tudi do povečanja bolniških odsotnosti, odhoda dolgoletnih sodelavcev, vedno novega uvajanja, novih sodelavcev, kar je situacijo še poslabšalo. Na koncu so… / nerazumljivo/ privedle do napovedi stavke. Do pomanjkanja delavcev in s tem do preobremenjenosti ostalih zaposlenih na pošti torej ne prihaja zaradi odhodov in upokojitev delavcev, temveč tudi zaradi visoke stopnje bolniških odsotnosti. Slednje je v veliki meri posledica prevelike obremenjenosti na delovnih mestih. Starostna struktura zaposlenih na pošti se pomika navzgor. V tem trenutku je povprečna starost zaposlenega skoraj 49 let. Prav zaradi tega so se naše ključne stavkovne zahteve nanašale na zagotovitev dovolj velikega števila zaposlenih, za izboljšanje pogojev dela tudi za ranljive skupine zaposlenih, na bolj predvidljivih delavnikih z višje ovrednotenimi nadurami, viške ur ter na dogovor o materialnem delu, ki bi pomagalo ustaviti odhode delavcev. Na socialnih partnerjih je, da korak za korakom uresničimo dogovorjeno, da uresničimo vse načrte in zaveze iz dogovora in predvsem, da izboljšamo pritok komunikacije med zaposlenimi, da morda v ta namen še kdo zapusti svoj računalnik in se spusti v realno okolje dela na pošti in da začnemo potreben proces reorganizacije na način, ki bo zaposlenim bolj prijazen. Pri tem pomembno je tudi, da se vsi skupaj, tudi zaposleni končno zavemo, da brez dviga ugleda in priljubljenosti poklica pismonoše in ostalih poklicev na pošti v prihodnje ne bomo mogli doseči zastavljenih ciljev. To so naloge, ki so pred nami in predvsem vodstvom pošte, vendar je v tej enačbi neobhodno potrebna tudi aktivnost države. Slovenski državni holding Pošto Slovenije obravnava kot naložbo, od katere država vsako leto zahteva določen donos.   (nadaljevanje) To je pač naloga SDH, zaradi katere le-ta obstaja. Vendar pa je poštni sistem z vso svojo infrastrukturo v posamezni državi tudi strateškega pomena in v državi prepoznamo poseben interes. Zato v Evropi poštam zagotavljamo kvalitetno javno službo in vzdrževano infrastrukturo skozi sisteme državnih pomoči, subvencij oziroma na kakšen drug način.  Ko smo se sindikati pogajali z delodajalcem o plačah in o pogojih dela, smo vedno znova trčili ob omejitve delodajalca. Ta namreč, skladno z Zakonom o poštnih storitvah, zagotavlja državljanom določeno kvaliteto te javne službe. Temu zakonu sledi še podzakonski Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Tu je tako Pošti zapovedano, kakšni so roki prenosa, gostota omrežja, število nabiralnikov, delovni čas in še kaj. To pomeni, da mora Pošta pri delovanju za javno dobro dostavljati tudi pošiljke, ki niso izplačljive. Tudi pri ceni je delodajalec omejen, saj mu ceno, ki je med najnižjimi v Evropi, določa Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Delodajalec tako pri pogajanjih z nami, ko smo od njega zahtevali pošteno plačilo za opravljeno delo ter zdrave in varne delovne razmere, ni mogel odločiti kot drugi akterji na trgu, torej sorazmerno z uspešnostjo poslovanja, saj mu država na eni strani določa nizko ceno storitev, na drugi strani relativno visoko obveznost izvajanja poštnih storitev, nazadnje pa država od družbe zahteva še dober donos in izplačilo dobička. Nekje v tej enačbi se računica ne izide in največkrat je prihajalo do tega, da smo kratko potegnili zaposleni, ki smo morali nositi breme te računice, ki jo država ima s Pošto Slovenije. Trenutek, ko je med nami zaposlenimi počilo in ko smo bili pripravljeni tudi stavkati za zagotovitev boljših delovnih razmer, je trenutek, ko se lahko odločevalci jasno in iskreno vprašate, kakšna je vaša vloga v tej zgodbi. Če bo namreč država nadaljevala z enako politiko kot do sedaj, se bo vedno znova dogajalo, da bo Pošta pričakovani dobiček, ki ga ne more pridobiti preko izvajanja netržnih dejavnosti, kar je dolžna izvajati, skušala iztisniti skozi obremenitev zaposlenih. In obljubimo vam, da bomo tokrat zaposleni zopet dvignili glave in se postavili za svoje pravice. In se bomo zopet lahko srečali v tej sobi in pogovarjali o vzrokih, da se je to zgodilo. V Sindikatu delavcev prometa in zvez pa upamo, da je mogoče ukrepati že prej. Podpiramo rešitev, ki bo ohranila kvalitetno poštno storitev, ki je tudi ključnega strateškega pomena za državo. Ne bomo pa več dovolili, da se ta kvaliteta ohranja z izčrpavanjem zaposlenih na Pošti.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Zdaj bom dal besedo predlagatelju. Za njim bo na vrsti še predstavnica Sindikata Poštnih delavcev, potem pa bomo uvodne predstavitve povabljenih na sejo zaključili in prešli na razpravo poslank in poslancev. Gospod predlagatelj, poslanec Kordiš, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Rad bi se odzval na nekatere navedbe, jih tudi upošteval pri kartiranju kurza, ki je sedaj naprej, in zaključil svojo intervencijo s predlogom.  Za začetek dva odziva. Pogodbena pošta - pogodbena pošta, to je de facto »outsourcanje« poštne storitve oziroma, če želite, privatizacija poštne storitve v preobleki. In to je nekaj, česar v Levici ne moremo podpreti. Razumem pritisk na poslovodstvo, da želi tu nekaj delati z vidika racionalizacije poslovanja, čisto po številkah, ni pa to prav z vidika Pošte kot nekega javnega servisa, ki bi moral biti popolnoma v rokah države.  Kot drugo, gospodarska javna služba, da se na vašem ministrstvu, gospod Cantarutti, ukvarjate z gospodarsko javno službo, da morate to zagotavljati, delavske pravice pa niso tako zelo vaša pristojnost, ampak je to v pristojnosti drugega podjetja - sorry, oprostite, ampak jaz take vaše trditve pa argumenta ali pa prioritet ne morem kupiti. Če kaj, bi morala biti ravno gospodarska javna služba zgled upoštevanja delavskih pravic, pa sodelovanje zaposlenih pri upravljanju, pa korektnega dialoga med poslovodstvi na eni strani in sindikaliziranimi delavci na drugi strani. To vse pride v tem kompletu gospodarske javne službe, ne moremo tu potegniti neke grobe ločnice med delavskimi pravicami in postaviti delavske pravice na eno stran   (nadaljevanje) in v opoziciji tega na drugo stran izvajanje gospodarske javne službe. To gre z roko v roki.  Tretje, kompenzacijski sklad. Da, lahko se pogovarjamo o kompenzacijskem skladu in kako iz javnih sredstev oziroma z nekim mehanizmom zagotoviti, da se sicer nerentabilno izvajanje univerzalne poštne storitve pokriva. O tem se brez težav lahko pogovarjamo, navsezadnje je bila predvidena ustanovitev kompenzacijskega sklada že leta 2008, in to na način, da naj bi ta kompenzacijski sklad krili izvajalci poštnih storitev, vsak bi nekaj vplačeval v ta sklad, potem pa bi ta sklad poplačeval univerzalno poštno storitev. Ta mehanizem, ta sklad ni nikoli zaživel, ampak tudi če bi, ne bi zares deloval, zaradi tega, kot je tamle gospa iz AKOS sama izpostavila, Pošta Slovenije opravi nekaj čez 80, 85 % vsega prometa in bi de facto vplačevala v sklad, iz katerega bi sama sebi poplačevala univerzalno poštno storitev, kar je pa seveda svetovna bedarija in mislim, da moramo tu na drugačen način prijeti zadeve, lahko tudi proračunsko financiranje univerzalne poštne storitve. Ampak preden sploh pridemo do kompenzacijskega sklada, imamo tu cel nabor ukrepov, ki se jih lahko poslužimo tu in zdaj in ki se lahko zgodijo veliko hitreje. Za začetek imamo letni načrt, h kateremu mora tudi Vlada podati soglasje. In v tem letnem načrtu lahko Vlada zahteva, da se ustrezno opredeli oziroma ovrednoti osnovno dejavnost Pošte Slovenije, torej univerzalna poštna storitev, lahko zahteva primerno donosnost na kapital za to družbo in navsezadnje lahko zahteva, da tak letni načrt opravljanja naložb, pokriva tudi ukrepe za izvajanje stavkovnega sporazuma na Pošti Slovenije, da ne bo skrb sindikatov, trenutno upravičena skrb sindikatov, ali se bo ta sporazum izvajal ali ne, da bo ta skrb pokrita. To se da narediti že sedaj in to Vlada že sedaj lahko naredi ne glede na veljavne akte, na veljavne predpise. Lahko reče, glejte, mi bomo potrdili samo letni načrt poslovanja, ki bo upošteval pravice delavcev, pa to, da se bo mreža poštnih poslovalnic razširila, ki bo upošteval primeren kadrovski načrt, primeren stavkovnemu sporazumu, in tako naprej. Toliko platna in toliko škarij država v rokah ima, Vlada Republike Slovenije to lahko stori.  Še v enem koraku naprej imamo strategijo upravljanja kapitalskih naložb države. Tu bi morali opredeliti nižjo donosnost za Pošto Slovenije, glede na družbeno funkcijo, ki jo opravlja, da ta družbena funkcija za sabo potegne tudi finančne izgube. Predstavnik ministrstva je sicer povedal, da je že zdaj ta donosnost nižja kot pri kakšni drugi gospodarski družbi, ampak očitno to ni dovolj dobro, kajne, očitno to ni dovolj dobro. In potem šele v tretjem koraku, mislim, da lahko odpremo resno razpravo o kompenzacijskem skladu, pred tem bi prehitevali. Navsezadnje, ne pozabimo, Pošta deluje s presežkom slabih 10 milijonov evrov na leto, in kar lahko najprej naredimo, je, zagotovimo, da se ti milijoni v dobičku vlagajo nazaj v poštno dejavnost, vlagajo v poštarski kader in v bazično infrastrukturo, ki naj pokrije primerno našo celotno državo. Ki je, recimo, v primerjavi s kakšnimi zahodnoevropskimi državami malo drugače poseljena. Prej, ko se je pogovarjalo o statistikah in povprečjih, na koliko prebivalcev pa to, se najde ena poštna poslovalnica, stopnja urbaniziranosti v zahodni Evropi niha tam okrog 80 %, slovenska specifičnost poselitve pa je, da je urbanizacija 50 %. Naša poselitev je precej razpršena, krajina je napol urbana, napol ruralna in seveda taka razpršenost za sabo potegne tudi večjo gostoto poslovalnic, če jih želimo ljudem primerno dostopno posejati naokoli.  Hvala.
Hvala, predlagatelj. Zdaj dajem besedo še predstavnici Sindikata Poštnih delavcev, gospe Kos.
Diana Kos
Hvala za besedo, predsedujoči. Saj bom precej hitro, ker je gospod Miha Kordiš pravzaprav povzel   (nadaljevanje) večino vprašanja, ki sem ga želela postaviti direktorici AKOS.  V analizi, ki jo delate, ali je res izrazita sprememba Zakona o poštnih storitvah vezana samo na te spremembe, ki bi šle seveda na račun javnosti oziroma javnega servisa, ali je mogoče osnovni problem v ne vzpostavitvi sistema, ki ga ima Pošta opredeljenega, subvencioniranje, manka univerzalne poštne storitve, kar ni nikoli zaživelo, pa tudi realnih možnosti nikoli ne bi imelo, da bi zaživelo. In na kakšen način to rešujejo druge evropske države, ki imajo podoben sistem, ampak na zelo različne načine te zadeve pokrivajo, ker po našem mnenju bi bila to verjetno večja težava od tistega, koliko dni dostave zagotoviti, pa kako optimizirati ali pa centralizirati neko dostavo. Ker namreč, tako kot ste prej omenili, da smo v letu 2018 na paketnih storitvah zrasli za več kot 40 %, nas skrbi, ker sta trenutno v teku dva razpisa za »outsourcing« ravno za paketno distribucijo. Na pisemskih pošiljkah, kjer smo izvajalci univerzalne poštne storitve, padamo, zato rastemo na paketni in jo dajemo, mislim, »outsourcamo« jo. Tu se pa delavci spet bojimo, da bomo potegnili spet tisto kratko, ker tisto, kar centraliziramo in kar bo prineslo in bo ostalo delo, bomo dali nekomu drugemu. To nas precej skrbi. Mislim, da bi zakon definitivno moral biti pregleden čisto z vseh strani in dejansko ugotovljena srž problema, kakšne spremembe bi ta zakon potreboval. In definitivno smo še vedno na stališču, da bi bilo treba urediti ravno tako tudi donosnost oziroma razmejiti javni servis od ostalega dela, ki ga izvaja Pošta, to je pa domena SDH. Se pravi, ne samo Zakon o poštnih storitvah, ampak tudi ta posebna ločitev, da se država odloči, kaj hoče imeti od tega javnega servisa, na kakšen način se bo to servisiralo, in ostale prihodke, ki jih na prostem trgu ustvarjamo, da se lahko potem seveda tudi postavljajo zahteve. Hvala.
Hvala lepa. Vi, gospa direktorica, boste dobili priložnost po opravljeni razpravi poslank in poslancev za odgovore.  Preden nadaljujemo, imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanec Jernej Vrtovec nadomešča člana Odbora za finance, poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nove Slovenije. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Trenutno so prijavljeni štirje. Najprej gospodje Breznik, Ivanuša in Rajh, za njimi poslanka Karmen Furman. Poslanec Franc Breznik, izvolite, imate besedo.
Spoštovani gospod predsednik, najlepša hvala za besedo. Spoštovani predstavniki SDH, predstavniki delojemalcev, predstavniki Uprave Pošte Slovenije! Torej, sam vidim tukaj v bistvu ključen problem ob tem, da je predvsem Zakon o pošti in poštnih storitvah kot takšen, lahko bi rekel, povozil čas. Torej, po liberalizaciji, po 1. januarju 2011, ki je pomenil konkurenco na trgu kompletnih poštnih storitev, pisemskem, paketnem trgu, potem tudi na trgu nenaslovljene pošte, ter na področju plačilnega prometa, bi lahko rekel, da je čas za - kar ste tudi številni gosti napovedali -, čas za temeljit premislek, kako pripraviti nov predlog zakona in kako delo spremeniti, po moje tudi strategijo upravljanja s Pošto. Zakaj? Jaz mislim, da je tista klasična pošta, ki smo jo poznali in ki ima neko tradicijo v Sloveniji, jo lahko primerjamo, recimo, s slovenskim gasilstvom ali pa s čim drugim. Glejte, poštarji pomenijo na podeželju, ob tem da se družba spreminja, da je tudi veliko število veliko osamljenih ljudi na podeželju in jim pošta predstavlja, lahko rečem, eno vrhunsko javno storitev. Od mene bi po vsej verjetnosti pričakovali kot od nekoga, ki prihaja iz stranke, kjer imamo zelo liberalne poglede na nekatere zadeve, da ravno tu nagovarjam, da ta konservativni liberalni liberalizem, ki ga predstavlja Slovenska demokratska stranka, gre ravno v tej smeri, da pa ravno na tem področju moramo zagotoviti v prvi vrsti kvalitetno, vrhunsko javno storitev. Seveda pa je Pošta Slovenije med tem časom tudi napredovala, je vrhunsko logistično podjetje, tudi na področju digitalizacije. In mislim, da moramo, preden se pripravi nov osnutek zakona ali pa novela, pogledati, kaj vse v tem trenutku tehnologije prinašajo in kje bi lahko Pošta Slovenije s svojo kvalitetno mrežo, infrastrukturo, ne nazadnje tradicijo, znanjem, zaupanjem v njene storitve,   (nadaljevanje) nadgradila to smer. V Slovenski demokratski stranki sigurno mislimo, da je to na strani ljudi, ki delate, ki izgorevate na področju, mislim, da tudi pri upravi, ki ima zvezane roke v tem trenutku ravno zaradi tega, ker mi nismo te naloge naredili. Torej, po eni strani od nje pričakujemo dobesedno spopad na tem liberalnem trgu, po drugi strani pa od njih še pričakujemo to klasično vrhunsko javno storitev z neko socialno noto. Jaz vidim tu predvsem rešitev morda v delnem subvencioniranju, kar bo po moje po vsej verjetnosti kritika številnih kolegov, tudi tistih z moje strani, po drugi strani pa da razširimo storitve in pogledamo v prihodnost, kaj lahko naredimo. Jaz mislim, da številna javna pooblastila lahko pridodamo Pošti Slovenije. Morda se bodo zdele nekatere ugotovitve, recimo, tečejo neki socialni programi. Veliko evropskega denarja je temu namenjenega, recimo, programi za starejše. Da morda mi tudi preko Pošte Slovenije opravljamo tudi neke storitve, ki so namenjene starejšim, ki so morda osamljeni v svojih hišah, da jim poleg pošte pripeljejo, ne vem, hrano, topel obrok, ne vem, karkoli. Mogoče e-trgovino razširite tudi na področje, recimo, da poštar en dan pove, drugi dan bom pripeljal nekaj potrebščin, ljudem, ki so omejeni, odtujeni od svojih otrok. Glejte, tukaj vidimo neke te socialne storitve, s katerimi bi lahko to zagotovili. In da upravi Pošte rečemo, glejte, nas ne zanima, dokler vi opravljate te storitve kvalitetno, nas potem toliko ne zanima ta dobičkonosnost, ne na račun delavca. Ampak mislim, da tudi starejši ljudje, glejte, če gremo v digitalizacijo, bodimo realni, marsikateri starejši uporabljajo že e-storitve, ampak številni, glejte, so vezani na Pošto Slovenije, imajo zaupanje do poštarjev, radi jih vidijo, ne nazadnje so osamljeni, se marsikaj dogaja, tudi ko vstopijo v neko manjšo poslovalnico. In mislim, da proces zapiranja pošt moramo v najkrajšem času dobesedno ustaviti. Torej tisto, kar je še namenjeno, ustaviti, povedati upravi, da si bomo vzeli čas, in pripraviti kvalitetno novelo zakona, kjer bomo razširili te poštne storitve, skupaj morda z ostalimi javnimi storitvami, jih mogoče združili in jih prenesli na Pošto Slovenije. Ravno zaradi tega, da izkoristimo znanje in infrastrukturo, ki jo Pošta ima. Tu vidim morda nek dodatek.  Mislim, da je naš pogovor pomemben. Jaz pričakujem predvsem od predstavnikov Vlade, da v najkrajšem času, skupaj morda tudi z Ministrstvom za delo, socialne zadeve in ostalimi, tudi z gospodarskim ministrstvom, pripravi, katere nove naloge Pošte bi morda bile, katere storitve ali pa javna pooblastila. Mislim, da je direktorica AKOS povedala tudi glede plačilnega prometa. Glejte, plačilni promet je za ljudi, ki ne uporabljajo e-storitev, na podeželju izredno pomemben. Kot ste sami rekli, zdi se jim samoumevno, da pošta predstavlja tudi banko. Kljub temu, da te storitve upadajo, zaradi tega, ker pač večina mlajših, tudi srednja generacija, uporablja e-bančne storitve, ampak tudi te so izredno pomembne. Tako, glejte, premislek in pogled v državo. Torej, katere storitve lahko Pošta še ob klasičnih storitvah opravlja in jih razširi ter uporabi vso svojo strategijo, vsa sredstva, ne nazadnje pa ljudi, ki so izredno pomembni, brez ljudi danes ni napredka.  Mislim, da je uprava delala dobro, da je tiste naloge, ki smo jih ji preko zakona in preko strategije zadali, opravila. Treba se je pa zavedati, tudi sam, če bi bil tam, je vprašanje, kakšne procese bi vodil v tem trenutku. In mislim, da je krivda na nas, politiki, prvič, da damo nalogo Upravi SDH, v drugi smeri pa potem preko zakona tudi Upravi Pošte Slovenije. Tako, spoštovani kolegi, jaz pričakujem, ker je nekako odprta razprava, da poskušamo najti, ali pa da teče razprava o teh zadevah, katere storitve in naloge bi lahko prenesli še na Pošto, ne da jo zapiramo, izkoriščamo in poceni prodajamo nekatere že obnovljene v preteklosti poštne poslovalnice po Sloveniji, ampak da jih obdržimo, izkoristimo in naj bodo to tudi dostopna mesta ljudem na podeželju. Ta storitev, glejte, če se še to umakne s podeželja, potem je treba vedeti, da vsi   (nadaljevanje) ostali procesi, ki tečejo v centralizacijo države, se bodo še pospešili. Tako nam želim eno kvalitetno razpravo, s kvalitetnimi idejami, rešitvami in potem z nekimi, mislim, da jasnimi zaključki, tudi danes s sklepi, na podlagi katerih lahko predstavniki Vlade začnejo iskati rešitve in pripravljati novelo Zakona o Pošti Slovenije.  Najlepša hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Naslednji je k razpravi prijavljen poslanec Jani Ivanuša.
Gospod predsednik, poslanke in poslanci, spoštovani gostje z druge strani!  Gospod predsednik je sam rekel, da se moramo malo držati ure, kajti redna seja se približuje. Sem kar seznanjen s tematiko na Pošti, od paketomatov do sistematizacije delovnih mest, o nadurnem delu, o presežkih nadurnega dela, o firmah, kjer imate tri hčerinske, kolikor sem seznanjen, ki so v preteklosti poslovale negativno; o delavcih na okencih, mislim, da je kar 80 posebnih navodil za delovanje enega uslužbenca na okencu. Največji pritisk baje pri tem predstavljajo še dodatna prodaja spletne strani Moj paket, ki, kot slišimo, ni zaživel na spletnih straneh, pa je to potem bolj preneseno na delavce na okencih. Tudi vemo, kakšna roba je približno, večinoma kitajska, no, o tem ne bom debatiral. V glavnem, vse se da slišati. Tudi slišimo, da to robo kupujejo lastni delavci oziroma na okencih, da se izognejo nekim normam pri poslovanju te spletne prodaje, pa potem, da se izognejo tudi tem pritiskom, ki nastajajo, mogoče tudi mobingu, ne vem. V glavnem, gospod Breznik je dobro povedal, da je ta zakon v bistvu zastarel, da je Zakon o poštnih storitvah na tankem ledu. Se pa nekako ne strinjam glede rešitve, da bi se širila ta dejavnost z malicami in kosili, mislim, s hrano ali čimerkoli, če ne bo ustreznega dodatnega plačila za nekaj takega. Saj ravno to je problem, kajti ti delavci so preobremenjeni z vsem mogočim.  V svoji razpravi bi postavil samo tri, štiri vprašanja. Najprej kadrovska politika. Zanima me, kako je bila uspešna Pošta pri iskanju poštnih delavcev iz Srbije ter Bosne in Hercegovine. Se pravi, gre za voznike in pomožne delavce, poštarje, koliko jih trenutno dela v Sloveniji. Slišim tudi, da se na veliko zaposluje v upravi, sicer ne vem, ali imamo mi pristojnost o tem govoriti, zmanjšuje pa se sektor promet, zaposlitve v sektorju, ali kako imate to ločeno, v prometu. To me zanima. Vemo, da primanjkuje delavcev. Mi sprejemamo tudi v Slovenski nacionalni stranki, da se jih tudi potem pripelje v Slovenijo, ampak če se ti učijo slovenskega jezika in slovenske kulture. Razumljivo je, da bodo imeli s slovenskim jezikom težave, zato so naša pričakovanja večja, da bi se potem potrudili tudi govoriti slovensko, kajti Slovenec, ki dela kot pismonoša v Avstriji, mora govoriti nemško, ne more drugega.  Pa, recimo, me zanima pri teh prodajah, kakšne norme tu obstajajo na okencih v poštnih prodajalnah.  Pa potem me še zanima to poslovanje, ki je baje znotraj vašega sistema, označujete kot poslovno skrivnost, tako da svet delavcev in sindikati baje nimajo informacij, kaj se dogaja znotraj sistema; ali je to res.  Samo toliko. Hvala lepa.
Hvala, poslanec Ivanuša. Naslednji za razpravo je na vrsti poslanec Andrej Rajh.
Spoštovani predsedujoči, hvala lepa za besedo. Cenjeni gostje, kolegica poslanka in poslanci! Kot Mariborčan sem posebej čustveno vezan na razmere in delovanje Pošte Slovenije. Še posebej me zanima, pa tudi skrbi prihodnost tega podjetja. Upad prometa v letih 2006 do leta 2017 za skoraj 60, v grobem 60 %. Hvala Bogu smo priča tudi povečanju, sicer paketnega prometa, torej pošiljk, me pa v bistvu skrbi tudi eno dejstvo, koncesijska pogodba se izteče leta 2023, spremembe na trgu so pa velike. Prihaja ta digitalizacija, informatizacija, pošta pa ima relativno staro starostno strukturo zaposlenih. Mi je nekdo omenil, okrog 50 let je povprečna starost zaposlenega. Kako se bodo ti zaposleni uspeli prilagoditi na nove izzive? To me res iskreno skrbi, pri čemer pa bi tudi rad izpostavil, da nisem nikjer slišal, kako Univerza sodeluje pri razvoju teh novih storitev. Hvala lepa.
Hvala, kolega Rajh. K razpravi je prijavljena še poslanka Karmen Furman, izvolite gospa poslanka. Za njo, samo trenutek prosim, ali predlagatelj želite takoj besedo? (Ne, zadnji.) Dobro, potem, ko bo predlagatelj opravil svoje, je pa še poslanec Željko Cigler prijavil se k razpravi. Gospa Furman, izvolite.
Hvala lepa za besedo in lep pozdrav tudi iz moje strani vsem prisotnim. Na to, kar je bilo danes povedanega na temo izvajanja oziroma problematike poštnih storitev, jaz lahko rečem, da sem si tudi sama ustvarila neko predstavo o tem in sicer, zdaj, po mojem mnenju gre predvsem za nekakšno sprenevedanje in prelaganje odgovornosti določenih predstavnikov in tudi vladajoče politike, moram kdaj(?) reči, z reševanjem tega problema. Zdaj predstavnica sindikatov delavcev, jaz mislim, da je dala ena tista pomembna izhodišča in pa vprašanje direktorice Akusa kot tista temeljna ključna vprašanja, na katera da upam, da bomo danes slišali tudi odgovore, še boljše, če bomo slišali tudi kakšne rešitve. Potem na drugi strani, državni sekretar s pristojnega Ministrstva za gospodarstvo, ki je vendarle tisto krovno, ki je pristojno za Zakon o poštnih storitvah. Zdaj, mene veseli, da vi iščete rešitve, ampak jaz bi bila še bolj vesela, da glede na to, da to ni problem od danes na jutri, ampak je problematika, ki traja že več let, da bi že tudi, z vsem dolžnim spoštovanjem, pa našli kakšne rešitve na tem področju. Navsezadnje, predstavnik oziroma direktor uprave je danes, jaz mislim, da, po mojem mnenju, podal tiste ključne rešitve, ki bi pa vendarle se že lahko s strani ministrstva tudi pripravile in podale kot predlog za obravnavo predlaganih sprememb v Državni zbor. Namreč, ta današnja razprava bi bila povsem odveč, v praksi do takšnih težav tudi ne bi prihajalo, ne do zapiranja pošt in ne do takšnih delovnih pogojev zaposlenih, če ne bi tudi politika, predvsem vladajoča politika, prevzela tisti del svoje odgovornosti, ki jo ima. Res je, da v Državnem zboru nismo pristojni za določanje števila in krajev poštnih poslovalnic, še manj seveda, da bi se vtikali v pristojnosti uprave kot delodajalca znotraj pošte, smo pa navsezadnje vendarle zakonodajni organ in kot takšen lahko sprejemamo potrebne zakonske rešitve, le konkretne spremembe pa je vendarle potrebno pripravit in jih vložit v parlamentarno proceduro. Namreč, prav, jaz menim, da prav zaradi te neodzivnosti, tudi od države kot lastnika, je pa pošta očitno sedaj ujeta v nekakšen precep. Na eni strani mora ustvarjati, seveda, dobiček, katerega od nje zahteva država oziroma SDH kot upravljavec državnega premoženja in namreč, prav te posledice se pa potem kažejo na tem konstantnem premajhen številu zaposlenih na pošti in nevzdržni delovni pogoji, na drugi strani potem tudi zapiranje poštnih poslovalnic v tistih bolj odmaknjenih krajih, ker pač niso za vas dovolj rentabilne in seveda posledično se pa tudi odraža v neenakopravnem obravnavanju naših državljanov, zlasti tistih na podeželju, ki so s tem prikrajšani za dostop do teh poštnih storitev. Jaz verjamem, da vsakdo izmed nas se je že v tem času srečal tudi v svojem kraju z zapiranjem kakšne bolj odmaknjene poštne poslovalnice. In sem tudi prepričana, da danes tukaj pa ni nikogar, ki bi bil vesel tega, da se pošta v njegovem kraju zapira. Ampak treba si je vendarle naliti čistega vina in priznati, da gre za dlje časa oziroma kar nekaj let trajajoč problem in da pravih rešitev do sedaj v parlament ni bilo predstavljenih in jaz upam, da vseeno bo tale današnja tematika oziroma razprava tukaj vendarle sprožila tisti prvi korak naprej, da se bodo rešitve predstavile oziroma najprej sploh pripravile.  Nadalje, jaz sem prepričana, da tako kot je bilo že povedano danes s strani tudi predsednika uprave pošte, da je potrebno pripraviti sistemske spremembe, to je Zakon o poštnih storitvah, ki bo potem za spremembo dal tiste sistemske rešitve, da potem se ne bodo reševale samo tematika od danes na jutri, ampak da bo potem se resnično zagotovila neka strategija poštnih storitev na ravni cele države, da se bo določil kakšen servis storitev v državi potrebujemo in ga bomo izvajali in to seveda predvsem tako, da se ne bo več izkoriščalo zaposlenih na pošti. In jaz si srčno želim, da bodo to storili tudi ljudje, ki so za to plačani, tako na ministrstvih kot agenciji.  Tukaj bi morda vseeno podala en odgovor tudi pobudniku sklica današnje seje, in sicer vaša stranka, torej stranka Levica je pred dnevi tudi, kolikor smo slišali iz medijev, podpisala sporazum o sodelovanju z Vladi, ki navsezadnje določa katera so tista prioritetna področja, ki jih boste z Vlado v tem letu reševali. In glede na to vašo angažiranost, ki jo seveda tudi podpiram sama osebno, o rešitvi današnje obravnavane tematike, jaz upam, da ste slednje tudi vključili v ta sporazum z Vlado, ker drugače kot nadkoalicijska stranka te vlade pa tak sistem podpirate ali pa so to zgolj vaše populistične zgodbe.  Glede na to, da je bilo na Odboru za delo tudi s strani nekaterih koalicijskih poslancev priznano, da je ta zakon o poštnih storitvah potrebno spremeniti jaz mislim, da potem, že tako imate zagotovljeno tudi nekakšno soglasje s strani koalicije, tako da bo to tisti prvi korak v pravo smer. Torej, da bodo na prvem mestu delavci, ne pa dobiček. Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Sedaj je na vrsti predlagatelj, poslanec Miha Kordiš, za njim poslanec Željko Cigler.  Kolega Kordiš, prosim.
Hvala za besedo, predsedujoči. Predstavnike desnice, zagotovo ne bom poslušal nikakršne lekutre in predavanja o delavskih pravicah. To kot za začetek.  In kot nadaljevanje tega, dejansko je v sporazumu, ki ga je Vlada oziroma ki naj bi ga koalicijske stranke podpisale z Levico, naslovljena tudi delavska oziroma celo prednostno naslovljena delavska problematika od zaščite delavskih sindikalnih predstavnikov, ki so trenutno popolnoma nezadostno zaščiteni do cele palete ukrepov proti prekarnosti, kot tisti največji rak rani delavskega razreda v tem trenutku, ki se je stopnjevala zadnjih 15 let. Tako da ne skrbite za naše zavezanosti delavskemu boju in delavskim pravicam.  Zakaj sem se pa prijavil k besedi je pa zato, da izpostavim še, recimo, tretji večji sklop posledic, pritiska na pošto kot dobičkonosno gospodarsko družbo s strani države, ki je strukturno morda manj problematična kakor je to zapiranje poslovalnic, pa kakor je to grobo izkoriščanje zaposlenih je pa vendarle za ljudi ravno tako moteče, navsezadnje moteče tudi zame osebno. Govorim o tem, da se poštne poslovalnice spreminjajo v zelo kičaste prodajalne spominkov in še kakšne druge robe, ki tam nimajo mesta. Ti prideš na poštni okenček, levo imaš čokoladko, desno imaš plišastega medvedka. Pa kaj ima to veze s poštnimi storitvami. Seveda je razumljivo, da proba pošta narediti več prometa, narediti več dobička tudi pod pritiskom države, ki zahteva take pa take dobičke, samo za državljanke, državljane, ki pošto vidijo kot javni servis, ki tja pridejo oddat pošiljko, ki tja pridejo oddat pismo in to, je pa tak pristop k poslovanju sila, sila moteč in popolnoma razumljivo. Nekaj dni nazaj, sem se sprehodil do pošte, ki je najbližja tu Državnemu zboru, to je tista tamle, na Slovenski cesti, po nalepko proti reklamam, ki vsak dan praktično dobiš v »kaselc« reklamo tiste ali pa one trgovske verige, mi gre silno na živce in sem se končno spravil iti kupiti tisto nalepko, da mi poštarji reklam ne dajejo noter v »kaselc«. Stopim tja do okenčka, prosim za tisto nalepko in kaj mi rečejo? Ja, sprehodite se tjale v preddverje, tamle imamo »štant« in boste tam dobili nalepko. Imajo dejansko v preddverju postavljen »štant«, prodaja »svega i svašta«, ampak zgolj ena stvar v naboru tega »štanta« oziroma mala stvar je, da tam prodajajo tudi nalepko, ki sem jo omenil. To je del problematične slike, da se pošte spreminjajo v neke zelo »pocenske« prodajalne. Kakor sem rekel prej, kot neke prodajalne spominkov in mislim, da bi tudi ta segment morali, ne sicer prednostno, sekundarno pa zagotovo, naslovit, ko se pogovarjamo o določanju, kakšne dobičke naj ima pošta, po kakšnih načelih naj posluje. Ljudje, ki potrebujejo »štacuno«, grejo v »štacuno«, tisti, ki želi kupiti čokolado ali pa plišastega medvedka, bo šel v temu namenjeno »štacuno«, zagotovo se pa ne bo ustavil na pošti in tega res pošta niti ne potrebuje, državljanke in državljani tega ne potrebujejo, navsezadnje tudi sama pošta ne potrebuje postati svoja lastna trgovska veriga, zato da, ne bi smela postati svoja lastna trgovska veriga, zato, da bi financirala univerzalno poštno storitev, to je(?) pravica vseh državljank, državljanov.
Hvala, gospod predlagatelj. Takole bomo zdaj naredili, poslanec Cigler bo še opravil razpravo, potem pa bomo na stran povabljenih podali besedo, da določene stvari odgovorijo. Kolega Cigler, izvolite, imate besedo.
Predsedujoči, hvala. Spoštovani vsi prisotni. Osebno cenim protest delavcev Pošte Slovenije, ki so ga izvedli. Namreč s tem niso opozorili samo na svoj nezavidljiv delovni položaj in svoje pravice, ki jih, na nek način se jim manjšajo, v javnem državnem podjetju, če lahko tako rečem, skratka tu je država zraven. Na drugi strani so opozorili na ključno, o čemer mi danes govorimo, da javni gospodarski sistem posebnega družbenega pomena v nekem smislu razpada. Namreč, predstavniki tako ministrstva, kot tudi, jasno, pošte, saj, pošta je podrejena tukaj, ne more kaj dosti zraven govoriti, če pa bi, bi se pa to verjetno tudi nekje poznalo in pa našega spoštovanega holdinga, na prvem mestu pri tej javni gospodarski službi izpostavljajo dobiček. Pozabljajo, da se tu zagotavljajo pravice državljanov Republike Slovenije iz naslova te javne gospodarske službe in to je na prvem mestu in temu se mora zadeva prilagoditi oziroma ohraniti jo, ker tako piše zakon, za enkrat tudi Zakon o poštnih storitvah oziroma če se bo spreminjal, moramo ta pomen pošte ohraniti in ne trgati tega iz konteksta, vse postavljati pod dobičkonosnost. Namreč, prihajamo, tu je ena deregulacija pa liberalizacija, ki se dogaja, in privatizacija, imamo na eni strani gospodarske javne službe, na drugi strani pa negospodarske. In če se nekje, v odročnih krajih, teh je v Sloveniji zelo veliko in na podeželju, jaz bom rekel, hvala Bogu, da se nekateri oglašajo, nekatere občine iz Pomurja, Podravja ali pa Črna na Koroškem, vse govorijo o dejstvih, zapirajo se jim pošte, zapirajo se jim banke, zdravnikov ne morejo dobiti, podružnične šole se zapirajo. Oprostite, mi postavljamo s takšno politiko, ki jo vi zdajle zagovarjate in o tem govorimo zdajle v Državnem zboru, te ljudi v en diskriminatoren položaj, hkrati se pa v državi povzročajo posredni stroški na drugih področjih in ta zadeva nam bo slej ko prej udarila nas nazaj. In o tem danes govorimo in to, za enkrat se je tale, razen nekaj razpravljavcev, to zadevo sprejemamo. Glejte, to je temeljno konceptualno vprašanje in mislim, da temu mi ne moremo danes pritrditi, zaradi   (nadaljevanje) tega je levica predlagala te sklepe, da se nemudoma ustavi vse postopke povezane z zapiranjem poštnih poslovalnic in ponovno vzpostavi široko dostopna mreža poštnih poslovalnic. Razen, če se ne bomo v Državnem zboru dogovorili drugače in da spreminjamo tukaj ene bi rekel normalne civilizacije in sodobne države osnovno infrastrukturo.  In drugič, da je treba zagotoviti izvajanje univerzalne poštne storitve in skladno s tem strategij upravljanja z državnimi naložbami, ustrezno ovrednotiti izvajanje take storitve in jih upoštevati pri določanju zahteve po donosnosti na kapital. Tukaj ni na prvem mestu donosnost kapitala, tukaj so na prvem mestu pravice državljank in državljanov, da so jim te javne storitve zagotovljene. Pika. To je bistvo. V nasprotnem primeru lahko stališča dobičkonosnosti, spoštovani gospodje z ministrstva ali pa SDH, lahko začnemo zapirati zdravstvene ambulante, šole – to niso dobičkonosne stvari, to so stroški. To je pa eno drugo razmišljanje, ki je zapisano v Ustavi Republike Slovenije kot socialni državi seveda.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Zdaj bomo prešli tudi na razpravo povabljenih oziroma na odgovore, ki so bili izpostavljeni v razpravi. Najprej bi dal na podlagi zadnjega izvajanja predlagatelja, besedo gospodu iz poslovodstva Pošte Slovenije, ki pa ga seveda prosim, glede na to, da sem prejle preslišal njegov ime in priimek, da se tudi predstavi, preden začne razpravo. Izvolite.
Vinko Filipič
Hvala, predsednik. Spoštovani poslanci, poslanke, ostali vabljeni! Jaz bi želel samo določena pojasnila dati glede trgovskega blaga, ki je bilo izpostavljeno…
Samo ime in priimek, če poveste.
Vinko Filipič
Vinko Filipič, Pošta Slovenije. Torej, samo trgovsko vlogo predstavlja približno, torej RVC, ki ga iz tega dobimo, 160-letnih bruto plač. Druga stvar, ki je – mi smo najuspešnejši s prodajo trgovskega blaga ravno na vaseh, kjer smo še vedno precej prisotni seveda s poštno mrežo, namreč ravno v tistih krajih ni nobene druge trgovine, niti bančne poslovalnice, tako da levji delež pravzaprav te prodaje odpade seveda ravno na ruralna področja. Mi smo prav tako v preteklih letih izvajali… torej vprašali državljane, državljanke, prebivalce, kako vidijo prodajo blaga in kaj si želijo in moram vam povedati, da je odgovor bil pol pol in spet na vasi je bilo veliko večji delež tistih, ki vidijo to prodajo kot nekaj kar je hitro, priročno, nimam(?) za darilo, se tam oglasim in tako dalje. Skratka, imamo pogled pol pol, torej pol prebivalcev to podpira in tudi želi tovrstno ali podobno ponudbo, pol prebivalstva pa seveda deli mnenje nekaterih, ki so bila tukaj izražena danes. Kakorkoli, ko pogledamo številke še enkrat naj poudarim, torej 160-letnih bruto plač predstavlja razlika v ceni. Naslednja stvar, ki pa je, je pa ta, da pa število obiskov poslovalnic vsa leta upada, pa tudi če gledamo po posamezni poslovalnici, beležimo nekako 10 % manj transakcij v povprečju na zaposlenega v zadnjih štirih letih. Zdaj, trend seveda padanja tako plačilnega prometa, vse kar je povezano z digitalizacijo na pisemskem področju bo pomenilo seveda drastičen upad tudi v tem segmentu, tako da v tej smeri tudi absolutno je naše mnenje seveda, da sprememba Zakona o poštah je tista, ki lahko prinese izboljšanje tudi v tem segmentu. Toliko bi jaz želel na to temo, hvala.
Hvala, gospod Filipič. Zdaj bomo nadaljevali tudi kar z generalnim direktorjem Pošte, gospodom Borisom Novakom. Izvolite.
Boris Novak
Hvala lepa. Ja, mogoče za uvodoma z trditvijo, da hitrost sprejemanja(?) aktov zakonov je obratno sorazmerna z nujnostjo takojšnjih sprememb. To pa pomeni morda tudi že odgovor na stališče gospoda Kordiša, ki ga je izpostavil v tem, zakaj se ukvarjamo / nerazumljivo/ direktno pošto in s prodajo komisijskega trgovskega blaga na poštah. Torej, če smo uvodoma rekli, da zakon najverjetneje ko in če bo, bo sprejet zagotovo še ne najverjetneje letos, se bodo učinki tega zakona zgodili šele leta 2020, 2021. Do takrat pa mi moramo seveda izpolniti vse tisto, kar so pričakovanja državljanov, uporabnikov in seveda tudi absolutno socialnih partnerjev. Da lahko to zagotovimo moramo početi tudi stvari, ki jih počnejo Petroli ali pa druge poštne uprave, druge poštne uprave v tistem delu, ko… moram povedati številke – ne naslovljena direktna pošta, torej reklame nam prinašajo 18, 1 milijona evrov prihodkov na letnem nivoju in 4, 1 milijona evrov trgovske in komisijske prodaje. to pa je tisto dejstvo – kolega Filipič je že povedal, koliko plač je to, ampak ne gre samo za ta ekvivalent. Gre za to, da nam že veliko manjka, da zagotovimo vsaj osnovne plače 6 tisoč 300 zaposlenih, veliko tukaj varira, ali odpuščamo - da ali ne, ne, mi imamo skoraj da permanentno število zaposlenih. Je res fluktuacija, tako kot ljudje prihajajo, žal tudi odhajajo, ampak vendarle upamo, da, na podlagi tega dogovora, sporazuma, bomo naredili, če že ne atraktivnejši, pa vsekakor bolj prijazen poklic pismonoše in to, glede na to, da ne moremo pričakovati izplačila neto stroška za leto 2016 v višini 17,2 milijona evrov in za leto 2017 – 32,4 milijona evrov, seveda, še enkrat poudarjam, ker ne bomo zato vzeli kredita, ne bomo še dobili subvencije od države, zagotovo ne, kompenzacijski sklad, gospod Kordiš, ste zagotovo eden večjih poznavalcev, kaj se dogaja z kompenzacijskim skladom, iz tega ni pričakovati dodanih sredstev. Mi moramo zagotoviti zaposlitev 6 tisoč 300 ljudem in tudi njihove plače in to počnemo z vsem tistim, kar sicer ne pripisujete pošti. Še na, nekaj odgovorov na vaša vprašanja. Trenutno je v pošti zaposlenih 17 tujcev. Pri tem upoštevamo predpise, ki se tičejo osnovnega znanja slovenskega jezika. Tujci so zaposleni tudi v zdravstvu, gostinstvu, turizmu, gradbeništvu, ne vem, pravzaprav povsod, zato ne vidimo nobene potrebe po tovrstni diskriminaciji ali pa da vam ne bi mogel paketa prinesti nekdo, ki morda nekoliko slabše govori tudi slovenski jezik. Ne, da tega ne upoštevamo, strogo upoštevamo pozitivno zakonodajo, ampak, bi želeli zaposliti tudi tujce, iz enega samega razloga – ker v Sloveniji nismo dobili takšnega števila delavcev, ki bi želeli opravljati ta poklic, smo seveda tudi poiskali pomoč v tujini. Še glede aktov, ki jih omogoča, torej, ki jih dajemo na razpolago zaposlenim(?), torej, dajemo jim vse, kar jim pripada po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju in tudi iz drugih predpisov, ne dajemo pa seveda tistih podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, v smislu tega, kar je smisel upravljanja družbe in ne pristojnost / nerazumljivo/ v okviru tega kar predstavlja sodelovanje delavcev pri upravljanju ali podatkov, ki jih dajemo, seveda tudi vse tisto, kar pričakujemo ali pričakujejo kolegi v okviru socialnega dialoga. Še sodelovanje z Univerzo v Mariboru. Sodelujejo z univerzami v Sloveniji. Ne boste verjeli, torej največji obseg našega sodelovanja pa je ravno sodelovanje z Inštitutom Jožefa Štefana. Smo eden, torej eno izmed podjetij, ki predstavlja izjemno referenco za Inštitut Jožef Štefan in na to sodelovanje smo še posebej ponosni. Hvala lepa.
Hvala, gospod generalni direktor. Preden dam besedo predlagatelju, nadaljevali bomo potem z razpravami oziroma odgovori dveh povabljenih. Najprej bo gospod Cantarutti potem pa še gospa Muha. Kolega Kordiš, kot predlagatelj, izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo, predsedujoči. Samo v pojasnilo, jaz nisem problematiziral nenaslovljene direktne pošte, to sem samo opisal svojo izkušnjo iz prejšnjega tedna, kako je to zgledalo, ko sem šel na pošto, zakaj sem šel na pošto in tam je pred mene stopila podoba praktično permanentne predbožične izložbe, za katero pa popolnoma razumem, zakaj vi to delate, mislim, imate take pa take zahteve lastnika, po dobičkih, po donosnosti in seveda, poskušate iz te svoje osnovne dejavnosti izvajati dobiček kjer in kako ga lahko – potem(?) na eni strani gre pač(?) z zapiranjem poslovalnic, na drugi strani s pritiskom na delavske plače, na delavski standard in na tretji strani pa tudi s tem, da poštna okenčka spreminjate v prodajalne police za »svega i svašta«, tako da razumem ta strukturni mehanizem. Zgolj izpostavljam, da bi bilo, da je to pač nekaj, kar kar veliko število ljudi moti in v kontekstu spreminjanja državnih zahtev po dobičkonosnosti, imel bom(?) v mislih, da bi bilo fino, če gre z roko v roki s tem tudi vračanje pošt nazaj k podobi svojega lastnega bazičnega servisa. Seveda pa razumem, da je mogoče malo večja želja oziroma malo manjši zadržek po temu, da je pošta tudi prodajalna za vse živo na podeželju, ki je že itak opustošeno s tem, da so jim zaprli bankomate, pa zaprli so jim trgovine, pa tako naprej, ampak iz tega ne izhaja, da bi morala pošta nase prevzeti civilizacijsko poslanstvo preskrbe, ampak izhaja, da je problem še malo večji, pa da bi morali morda tudi kakšno drugo trgovinsko dejavnost obravnavati kot gospodarsko javno službo, ne zgolj univerzalno poštno storitev. Samo se pa bojim, da je to nekaj, česar kolegice in kolegi na tem odboru ne bi želeli nič si nič, nič o tem slišat. Hvala.
Hvala, gospod predlagatelj. Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospodu Cantaruttiju. Prosim.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, predsednik. Imam eno kratko repliko in en odgovor. Najprej replika poslancu Kordišu, ki ste me seveda izvzeli iz konteksta, mojo navedbo, ki se specifično, če bi me poslušali, rekel, da gre za recimo birokratski formalno-pravni odgovor, da MGRT ni pristojen za nadzor nad delovnimi razmerami v družbi Pošta Slovenija, tako pač piše v zakonu, kar pa seveda niti slučajno ne pomeni, da nam ni do tega, kaj se dogaja z zaposlenimi v vseh družbah.  Mimogrede, Pošta Slovenije ni gospodarska javna služba ampak samo izvaja univerzalni, jam, dajte se enkrat poučiti o teh zadevah. Tako da, ampak smatram to kot vaše politično obračunavanje, smo navajeni tega in nič narobe, ker po drugi strani v svojem povzetku prvega dela pa niste izpostavili tega, da pa smo pripravljeni, seveda si želimo, da skupaj z deležniki gremo v spremembo zakona, torej Zakona o poštnih storitvah, ki se nanaša na univerzalno poštno storitev. To za vas očitno ni bilo pomembno, ali pa ni bil pravi moment, da to izpostavite.  Okej, še enkrat, naj bo nekaj političnega obračunavanja, tudi prav, če bomo skupaj prišli do rezultata.  Še gospe Furman pa odgovor: Strinjam se, da je vaša kritika deloma upravičena pri spreminjanju Zakona o poštnih storitvah, da bi morda lahko že kaj več storili. Ni pa res, da se nič ne dogaja. Vendarle se pogovarjamo tudi kot rečeno s Pošto Slovenije, ampak tukaj je več dejavnikov, najprej vključenih, seveda morajo biti različni deležniki, ne gre samo za pošto, gre tudi recimo za sindikate, nenazadnje, gre za vse tiste, ki se jih seveda poštne storitve tičejo.  To je en moment, drugo, kar je pa še bolj pomembno pravzaprav, tudi sami ste omenili seveda sistemsko rešitev in v tem kontekstu je tudi direktorica AKOS omenila, da se pripravlja sprememba uredbe na evropskem nivoju, ker se seveda celotna Evropska unija sooča s podobnim problemom pošt po državah članicah.  Tukaj moram zdaj reči, da je ta uredba trenutno v pristojnosti komisije oziroma da je na komisiji. Jaz lahko zagotovim in obljubim, da se bomo kot Slovenija, kjer je ta zadeva, kot vidimo danes kar pereča, še bolj aktivno pravzaprav vključevali pri oblikovanju sprememb te uredbe na nivoju Evropske unije. In prav je, seveda, da poskušamo sočasno delati na naših aktih, torej na spremembi našega zakona, ki pa je seveda spet prav, da vključujejo tudi že pričakovane spremembe evropske uredbe. Da ne bomo seveda zadev potem recimo čez pol leta ponavljali, tako da se po eni strani z vami strinjam, po drugi vam še enkrat zagotavljam, da bomo aktivno vključeni v te spremembe in že zdaj pozivam tudi različne deležnike, da poskušamo poiskati ustrezne rešitve na - kar se tiče Zakona o poštnih storitvah.
Hvala, gospod državni sekretar. Predstavnik predlagatelja, poslanec Kordiš. Izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo, predsedujoči. Zdaj se ne bom odzival na tisti uvodni del razprave gospoda Cantaruttija, kjer je bil hurdur, Pošta ni gospodarska javna storitev, Pošta zgolj izvaja - pardon, gospodarsko javno službo, Pošta zgolj izvaja gospodarsko javno službo, kar se mi zdi pač … In brez veze bi pa izpostavil točko ali dve o vprašanju kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ker je to razlog zakaj nisem šel v smer odpiranja tega zakona, ker se skriva za tem zapiranjem zadaj ambicija, tudi lobistična ambicija po temu, da se kakovost univerzalne poštne storitve oziroma izvajanja te poštne storitve zniža. Zato sem nisem odzival na tovrstne pobude, ker ne želim, da gre ta seja v smeri lobističnega pritiska po temu, da se namesto pet delovnih dni postavi 3 delovne dni, ko naj bi se univerzalna poštna storitev recimo izvajala. Pa ne želim, da se zamakne zakonska zahteva po temu, da mora ogromna večina Pošte v enem dnevu priti do svojega naslovnika, da se ta rok podaljša na 2 dni in podobno. Te diskusije nočen niti, je nočem imeti, nočem, da se sploh odpre, nočem, da se začne. Mislim, da je to nekaj o čemer se sploh ne bi smeli pogovarjati. torej, da se niža kakovost izvajanja poštne storitve zato, da se bo zagotavljala taka in taka rentabilnost pol te Pošte Slovenije. Oprostite, mislim, da si naši ljudje zaslužijo boljše.
Hvala, gospod predlagatelj. Poslanka Karmen Furman ima repliko. Gospa poslanka, prosim.
Hvala lepa.  Jaz bi pa vseeno dala eno repliko državnemu sekretarju. Namreč jaz sem si vseeno malce pogledala tole problematiko   tudi za nazaj in glede na to, da opozorila o potrebni spremembi zakona prihajajo s strani Uprave že od leta 2013, gospod državni sekretar, 2013. Danes smo pa leta 2019. In jaz težko poslušam vašo razlago, da čakate na direktivo Evropske unije, da boste pripravili predlagane rešitve, glede na to, kakšna pa je situacija danes na terenu. In tukaj se gre za zaposlene na pošti. Govorimo o ljudeh, o delovnih pogojih, delovnih razmerah, na drugi strani o mreži poštnih storitev, ki se ukinja, in tako dalje – tako da jaz te vaše obrazložitve žal ne morem sprejeti. Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka.  Zdaj dajem besedo gospe Tanji Muha, direktorici Agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Za njo pa pride na vrsto gospod Božič iz Slovenskega državnega holdinga.  Gospa Muha, izvolite.
Tanja Muha
Hvala. Jaz bi na začetku še enkrat poudarila, da je danes že iz debate razvidno, da gre za kompleksno zadevo. Se pravi, ni tako enostavna zadeva, kot se mogoče poskuša predstaviti. In ravno zaradi tega smo – kar mislim, da bi bilo dobro danes tudi pozdraviti, kar je bilo izpostavljeno, da smo se dejansko vsi resorni organi povezali in dejansko iščemo rešitve in aktivno pristopajo k reševanju te problematike. Tako da danes mogoče malo pogrešam eno pohvalo temu ali pa da ste to sploh opazili.  Drugo, kar je. Glede tega, da, se pravi, drugo, kar bi jaz izpostavila tu – da mogoče se ne zavedamo, da gre za en začasen problem, in sicer vemo, da je bila sprejeta strategija razvoja informacijske družbe, tudi digitalna agenda na nivoju Evropske unije in z načrtom razvoja širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji je bilo določeno – in se temu cilju tudi sledi – da naj bi do leta 2020, se pravi konec tega leta, imelo 96 % gospodinjstev možnost dostopa do vsaj 100 megabitov na sekundo, ostalim pa 30 megabitov na sekundo. Poleg tega je agencija v lanskem letu kot del univerzalne storitve na telekomunikacijskem trgu vključila tudi dostop do širokopasovnega omrežja, tako da v bistvu bojo tudi ta gospodinjstva, ki so v oddaljenih krajih, - imajo možnost dostopa do e-storitev in e-vročanja in e-poslovanja. Iz raziskave, ki smo jo naredili na agenciji, je razvidno, da le 3 % vsega prometa, opravljenega, poteka iz smeri končni uporabniki proti poslovnim uporabnikom oziroma drugim končnim uporabnikom oziroma med prebivalstvom. Medtem kot 97 % še vedno predstavlja komunikacija, se pravi business to business, business to citizens. Tako da – samo toliko, da vemo, o kako veliki zadevi se pogovarjamo. Drugo. Da kompenzacijski sklad ni zaživel, je zadeva v tem, da splošni akt je bil pripravljen. Možnosti so, da ta kompenzacijski sklad zaživi. Stvar pa je, da Pošti Slovenije do danes – pač imamo zdaj še odprt primer na preteklo leto – ampak ni uspelo dokazati v bistvu stroškov, do katerih bi bila upravičena za povračilo zaradi izvajanja univerzalne storitve. Tega tudi ne smemo pozabiti. Tako da to je tudi ena taka zadeva, ki jo je treba upoštevati.  Pri cenah. To, da agencija določa cene – agencija preverja cene, ki jih predlaga pošta. Cene morajo biti stroškovno opravičene. Tukaj je potem, kot stroški se lahko prikažejo dejansko tudi stroški zaposlenih in izvajanja storitve. Upošteva se, kot sem že izpostavila, tudi VAK, ki zagotavlja neko stopnjo donosnosti vloženega kapitala. Tako da – iz tega.  To, da se pa v bistvu – preoblikovanje pošt, da je to nedopustno, bi pa izpostavila, da se to dogaja v vseh evropskih državah, je ta trend. In se Slovenija med vsemi evropskimi državami po   številu pogodbenih oziroma bom tako rekla – se pravi, glede na to, koliko še pošta sama izvaja teh storitev in koliko je dano na pogodbene, smo na 11. mestu med državami članicami. Se pravi, veliko več je teh držav, ki imajo bistveno več pogodbenih pošt kot Slovenija. Ne pravim, da se tega – pač če se bomo to dogovorili, našli rešitve, kar jih dejansko iščemo – ne zanikamo problema, ki je na trgu, se ga zavedamo in – treba je pa vse to upoštevati, zato da se najdejo ustrezne rešitve. In tu bo agencija pač sodelovala največ, kar lahko, pomagala in se tudi maksimalno angažirala. Mislim pa, da nikjer ni bilo rečeno, da čakamo direktivo Evropske komisije, ampak samo da se zavedamo, da se pripravlja. In da pač to, kar imamo informacij, da se bo poskušalo že v tej fazi - sedaj, ne, ko bo direktiva sprejeta, upoštevati. To mogoče z moje strani. Aha, za zaposlene pa mi nimamo pristojnosti na tem področju, tako da – hvala.
Hvala, gospa direktorica.  Tisto, kar ste namignili – res velja poudariti, danes iz celotne razprave ni mogoče spregledati dobrega namena kateregakoli od razpravljavcev oziroma razpravljavk.  Naslednji ima besedo … / glas iz ozadja/ Predlagatelj? Ja, prosim.  Predlagatelj, poslanec Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala. Samo to bi želel izpostaviti. Ko se primerjamo z evropskimi državami ali pa s katerimikoli državami, dajmo nekatere pretresat, pretresat kritično, ni treba, da jih vzamemo kot zdravo za gotovo. Namreč, implicirano je bilo, ja, da vse, ne vem, pošte v Evropski uniji ali kako ste že dejali, začenjajo z outsourcanjem svojih storitev na neke pogodbene izvajalce. Samo to je, kot sem dejal, de facto privatizacija. Privatizacija v preobleki. In to nikakor ne pomeni, iz tega nikakor ne sledi, da moramo to tudi mi posvajati, to neko prakso. Če jo že posvajajo kakšne druge evropske države. Tako da bi bil previden pri uporabi teh statistik in sklepov, impliciranih sklepov ven iz tega. Ker se mi zdi to – mislim, nekako struktura argumenta je zelo enaka, veste, kot tisto, ko starši rečejo svojemu otroku, ki ga kaj ušpiči v šoli, pa tisti otrok reče: »Ja, saj ti si tudi to ušpičil pa tisti je tudi to ušpičil pa tisti je tudi to ušpičil.« In potem starši odvrnejo: »Ja, ampak če bi pol razreda skočilo v prepad, a bi potem tudi ti skočil v prepad?« Na podoben način, mislim, da moramo tudi tu operirati s primerjavami z evropskimi državami. Mislim, če evropske države privatizirajo poštne storitve, iz tega absolutno nikakor ne sledi, da moramo po podobno neumni poti iti tudi mi. Hvala.
Hvala predlagatelju.  Dajem besedo gospodu Andreju Božiču, članu uprave Slovenskega državnega holdinga.  Izvolite.
Andrej Božič
Hvala, gospod predsednik. Najprej. Jaz vidim tukaj, da je potreba – pa ne mi zameriti, če dam tak predlog – za debato v parlamentu nasploh, kaj se bo zgodilo s podeželjem v Sloveniji. Kaj bo s poseljenostjo. A bomo ponovili napake, ki so jih nekatere razvite države pred nami – urbanizacije velikih v Londonu, Parizu in podobnih. Jaz mislim, da je prednost Slovenije, da imamo tako poseljenost, kot jo imamo. To nas mogoče na eni strani nekaj stane, po drugi strani bomo pa iz tega lahko v prihodnje kovali, bi rekel, velike dobičke. Pametna vas, optika v vsako vas. To so dobre stvari, ki jih je ta država počela v preteklosti in omogočajo, da lahko kasneje starejši, ki bomo / nerazumljivo/ biti in bolj morali biti vedno bolj aktivni na svojem domu, ki že imajo, ne morejo si pa privoščiti dragih nepremičnin v mestu, bodo lahko delali od doma. Bodo zadovoljni s kvaliteto življenja, ki je na podeželju boljša kot v mestu. In tako naprej. Jaz o tem ne bi več kot toliko razpredal. Je pa ta debata zelo pomembna in jo je potrebno čim prej v parlamentu začeti in potem iz tega narisati težke dokumente, ki jih bomo tudi mi v SDH dobili kot svojo strategijo, ki jo bomo potem zasledili pri naših naložbah. Skratka, so naša podjetja – infrastrukturna in je od tega, bi rekel, zelo veliko naših odločitev odvisnih. Tako da – kar se tega tiče. Je pa seveda res, da bo tudi debata o tem, da ni čisto vseeno, kdo je lastnik česa. Če imamo mi zdaj vse privatne banke v državi, potem bankam ne moremo predpisovati, da ne bojo zapirale svojih poslovalnic. Po drugi strani pa pošta ne more biti edina, ki bo to reševala, razen če ji bi država to kompenzirala. Imamo pač kompleksno debato, še enkrat.  Tretjič. Kar se tiče samega dogovora in vzdržnosti dogovora uprave s sindikati. Mi smo z upravo imeli zelo veliko dialoga v tem procesu, preverjali to vzdržnost, seveda bomo nad tem tudi bedeli, hkrati pa uprava seveda pripravlja ukrepe, kako bi delno kompenzirala učinek le tega z novimi aktivnostmi, s še nadaljnjo preobrazbo, če ne bo drugačna strategija države. Če pa bo država rekla: Pošta je po novem samo izvajalec javne univerzalne storitve in bomo za to dobili toliko in toliko plačano, potem pač lahko druge stvari očistimo. Ampak dokler to ni in dokler je pošta na trgu in dokler mora plačevati svoje račune, ima seveda nalogo, da razvija druge aktivnosti, da postaja špediter, logist, karkoli še in to zadevno strategijo tudi skupaj z upravo izvajamo in je bilo do zdaj že to uspešno izvedeno in je treba tu upravo pohvaliti, ker drugače bi ta pošta bila že v resnih finančnih težavah, če se vsega tega ne bi v preteklih letih lotila.  Tako, da kar se tiče vzdržnosti tega predloga; če nekje ne moreš dvigniti prihodkov, me učijo izkušnje iz gospodarstva, moraš znižati stroške, zato imamo en konkreten predlog: Lepo prosim, če čim prej, in jaz bom naredil vse kot - preko - član uprave SDH skupaj z upravo in potem z resornimi ministri s katerimi smo že začeli dialoge. Imamo tudi po tem sestanku takoj sestanke, se pravi, a lahko dvignemo ceno in kakšni so argumenti, če jih bo pošta znala argumentirat ceno te poštne storitve. Ali lahko znižamo frekvenco storitve v odročnih krajih in tako naprej? Skratka, da znižamo stroške in si kupimo čas zato, ker iz tega so občutni prihranki, zato da gremo v sistemske rešitve in da se potem lahko pogovarjamo še o čem tretjem, kar boste vi parlamentarci kot predstavniki volje državljanov tudi naredili. Tako, da poskušam biti samo konkreten, zato da bomo potem mi lahko tisti, ki moramo izvajati stvari, imeli nekaj z v roke vzeti. Hvala.
Hvala, gospod Božič. Prijavil se je zdaj ponovno k besedi predstavnik predlagatelja, poslanec Kordiš. Prosim, imate besedo?
/ izklopljen mikrofon/ Ni nikogar več pol naprej?
Še imamo iz strani Pošte Slovenije, ampak vi kar izvolite.
Samo to sem želel izpostaviti, evo, zato nisem želel odpirati diskusije o kakovosti poštne storitve, ker se takoj najdejo menedžerski morski psi, ki začnejo razlagati: »Ja, pa dajmo na podeželju zmanjšati frekvenco, iz tega izhajajo veliki prihranki,« ja seveda. Samo pravica državljank in državljanov do poštnih storitev, kakovostne poštne storitve, je pa tista, ki potegne kratko. Pogosto tudi zaposleni potegnejo kratke, pa število delovnih mest se zniža zaradi tega, ker pade ta kvaliteta. In zato še enkrat: ne želim nič slišati o zniževanju kakovosti poštne storitve na podeželju, na mestih, ne nič. Pošta je že zdaj več kot dovolj rentabilna, samo država se mora začeti do nje obnašati, ne kot do molzne krave, ampak kot do nekega vitalnega družbenega servisa, ki je tu zaradi desetih drugih razlogov prej, kolikor je zaradi prinašanja. Samo to.
Hvala, gospod predlagatelj. K besedi se je prijavil še eden od članov poslovodstva pošte. Izvolite, imate besedo, prej se pa prosim predstavite.
Andrej Stritar
Hvala lepa, predsednik. Andrej Rihter, član uprave Pošte Slovenije. Jaz bi želel edinole poudariti to, da ob obstoječim pravnim redom na ravni Evropske unije, ki je za poštni sektor - obstaja in je v veljavi, so kljub temu države članice Evropske unije dosegle dogovor z lastniki, torej z državami kot poštnimi operaterji, pa bom navedel samo tri, zaradi tega, ker nam časa primanjkuje: Anglija, Royal Mail Group, vzpostavitev posodobljenega modela zagotavljanja univerzalne poštne storitve in posodobitve mreže poštnih enot v obdobju 2010-2015 je prejela s strani države 1,3 milijarde evrov.  Če govorimo o La Poste, Francija, kot profitabilna poštna uprava, pa da ne bo pomote, vse poštne uprave so v večini primerov tudi zelo profitabilne, tudi nemško Deutsche Post, DHL, zelo dobro poznamo, dobro sodelujemo tudi z njo, vendar kljub temu dobijo potem, ko govorimo o izvajanju univerzalne poštne storitve v obstoječem pravnem redu, ki je sedaj veljaven. Ne glede na to, da se tudi mi zavzemamo in vsi se zavzemajo, seveda tudi evropski operaterji, da bi prišli do sprememb na evropski ravni in tudi do sprememb glede kakovosti in vsega, ampak za to v tem času ob tako visokem izvajanju kakovosti, lahko vzdržno poslujejo oziroma da izkazujejo tudi   (nadaljevanje) prihodke oziroma donosnost na kapital, recimo, Francija, davčna olajšava za pokrivanje neto stroška izvajanja univerzalne poštne storitve, še posebej na neprofitabilnih ruralnih območjih, od leta 2008 do leta 2015 1,9 milijarde evrov. Ampak gremo v zelo mlado evropsko državo, ki je tudi za nami prišla, recimo, naša soseda Hrvaška, če govorimo od leta 2013 do leta 2015, pokrivanje neto stroška izvajanja univerzalne poštne storitve, za leto 2013 jim je bilo odobrenih 12,5 milijona evrov, za leto 2014 11,7 in leto 2015 10,5 milijona evrov. Poudariti želim le to, če je dobra volja, se najde tudi pot. In tu bi zaključil. Hvala.
Hvala, gospod Rihter. Sprašujem poslanke in poslance, ali želi še kdo razpravljati? Kolega Cigler, razprava ali… ? (Razprava.) Izvolite, imate razpravo.
Hvala. Rad bi samo tole povedal, ko je bila zdajle diskusija gospoda Božiča, prej je pa, na primer, kolega Miha Kordiš omenil, da ne želi razpravljati o tem, da bi se trikrat na teden samo poštne storitve zagotavljale oziroma da bi se lahko na dva dni zagotavljale. Glejte, ta diskusija, ki je zdaj šla, govori o tem, da bodo poštne storitve manj dostopne in manj kvalitetne. Na področju zdravstva - tu mi pa lahko zdaj kolegica vrne nazaj v tisti diskusiji, ki jo je prej imela o nadkoalicijski stranki Levica -, glejte, dogovorilo se je v Sloveniji, govorim o negospodarski javni službi, zdravstvu. Ukinili bomo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, to se je pa v tem trenutku podražilo; o tem ste vi zdajle med drugim govorili, ampak za področje pošte, na primer, tako si jaz to prevedem, veste. In zmanjšali bomo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato da bomo v okviru teh sredstev, ki jih imamo, lahko splavali skozi. Ne, nam gre za dvig kvalitete življenja v Sloveniji, še posebej v odročnih in podeželskih krajih, kjer zelo veliko ljudi živi in ne morejo biti v diskriminatornem položaju. Tako se pa ponavadi, odkar sem v Državnem zboru, takšne diskusije zaključijo. Hvala.
Kolega Cigler, hvala lepa. Načeloma na sestankih delovnih teles Državnega zbora ne polemizirajo predstavniki vabljenih s poslanci, zato tovrstnih diskusij ne bom odpiral.  Zdaj sprašujem še enkrat - mislim, da na poslanski strani smo z razpravami zaključili -, vi, gospod predlagatelj, bi še  želeli besedo? / oglašanje v ozadju/ Dobro. Gospa Furman, vi bi imeli repliko? / oglašanje v ozadju/ Ja, izvolite, gospa Furman, imate besedo.
Hvala lepa. Strinjali smo se vsi, verjetno, vsaj tako sem razumela, da je treba neke sistemske rešitve na tem področju pripraviti. In sistemska rešitev je v bistvu sprememba Zakona o poštnih storitvah. Če sem jaz razumela pravilno državnega sekretarja, s strani ministrstva je bilo rečeno, da se čaka tudi na sprejetje te direktive Evropske unije, direktorica AKOS pa pravi, da ne, da se ne čaka. Zdaj bi jaz resnično želela, da mi daste odgovor, ali čakate spremembo oziroma sprejetje te direktive ali ne, in če, zakaj se čaka na sprejetje te direktive, glede na to, da so problemi več kot pereči v praksi. Ne nazadnje bi želela tudi s strani ministrstva, kdaj bo ta sprememba zakonodaje pripravljena; upam, da v nekem doglednem času.  Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Takole, zdaj bi dal besedo še gospodu Filipiču iz Pošte Slovenije. Prosim, kratko, vem, da imate nekaj še povedati, pa izvolite, imate besedo.
Vinko Filipič
Hvala lepa. Zelo kratko.  Torej, mogoče v razmislek ob vsej tej diskusiji, tudi za debate v prihodnje. Namreč, slišali smo, da se je potreba po tovrstni komunikaciji s pismi v zadnjem letu, v zadnjih desetih letih v Sloveniji prepolovila. Torej, mi dejansko danes operiramo s 50 % manj količine kot pred desetimi leti. Naša ocena je tudi, kar pa je dejstvo v Evropski uniji, da bo naslednja prepolovna doba v naslednjih petih do šestih letih. Kar pomeni, čez pet let bomo spet priče polovici manj potrebe po tej storitvi. Torej, dejstvo pač je, mi bi si želeli zelo drugače, ampak dejstvo je, da potreba državljanov po tovrstni komunikaciji izumira, da ne rečem, da se digitalizira. In tudi iz tega razloga se seveda mi usmerjamo ali pa posvečamo rasti paketov   (nadaljevanje) in logistiki, kar je trenutna strategija, ki je osvojena, ker menimo, da iz naslova pisem bo v vsakem primeru vse manj posla in tudi prihodka. In na dolgi rok ocenjujemo, da bomo lahko z učinkovitostjo na paketih in logistiki pravzaprav zadržali delovna mesta in tudi imeli dolgoročno vzdržna delovna mesta v Pošti Slovenije.  Hvala lepa.
Hvala, gospod Filipič. Gospod predlagatelj, jaz vas prosim, da narediva takole, da bi še predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dal odgovor. Tako dajem besedo gospodu Cantaruttiju.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, predsednik.  Res kratek odgovor. Ne, da čakamo, ampak želimo pa seveda sočasno upoštevati tudi pri spremembi našega Zakona o poštnih storitvah s smernicami, ki se nakazujejo v evropski uredbi. Tako bomo naredili to, kot sem rekel, se sestajamo, imamo že dialog na to temo. Pa tudi poslancu Kordišu, seveda ne bomo upoštevali samo s strani kapitala, če želite ta izraz, ampak tudi tako, kot sem rekel, vas pozivamo in sindikate ter vse ostale, da v okviru Zakona o poštnih storitvah poskušamo vendarle poiskati takšno rešitev, da bo zagotavljala v največji meri to univerzalno poštno storitev, seveda ob nikakršnem, če smo pri tem, kršenju pravic zaposlenih. Seveda, kakšne rešitve pa bodo, ali bo to - slišali smo, nekatere države imajo tudi primer subvencioniranja, to je pa potem tudi stvar politične razprave. Ampak začenjamo oziroma s tem postopkom smo že začeli. Približno veste, koliko časa trajajo ti postopki, tako računamo, da v tem letu bi to bilo lahko tudi sprejeto.
Hvala, gospod državni sekretar. Zdaj je ena nova situacija nastala, kolega Kordiš, poslanec Ivanuša bi še želel nekaj povedati. Poslanec Jani Ivanuša, izvolite, imate besedo.
Hvala, predsednik, da ste mi omogočili.  Imam čisto kratko vprašanje, ki ga bom naslovil na gospoda generalnega direktorja iz Maribora. Mene zdaj vseeno bega eno vprašanje. Na eni strani imamo 10 milijonov dobička, na drugi strani pa imamo neko zakonsko neravnovesje. Ampak vseeno, mene zanima eno čisto kratko vprašanje. Ne glede na novi zakon, stari zakon ali na prihajajoči Zakon o poštnih storitvah, ali vi lahko v tem momentu ali v tej dani situaciji poleg 10 milijonov dobička omogočite bolj ekonomsko stanje vaših delavcev na vseh teh pozicijah, ki smo jih danes omenjali, za boljšo ekonomsko situacijo in za boljšo plačo. To je vse. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik uprave, generalni direktor, izvolite, imate besedo.
Andrej Stritar
Ja, mislim, da je odgovor da, ne mislim, torej vem, da je odgovor da, podpisan je bil sporazum. Planiran dobiček je bil na ravni Pošte skupine za letošnje leto 12,3 milijona evrov. Po sedanjih izračunih učinki, ki jih prinese sporazum, je planiran dobiček prepolovljen, skoraj prepolovljen, zdaj je 6,2 milijona evrov. Res pa je, tako kot je že član uprave Slovenskega državnega holdinga povedal, bomo z vsemi ostalimi ukrepi, ki obsegajo prizadevanja po naši večji dobičkonosnosti posameznih storitev, pa še česa drugega, si bomo prizadevali, da vendarle se približamo rezultatu, ne na račun zaposlenih, ampak na račun naših boljših storitev, ali novih storitev ali anorganske rasti. Bomo pač poskušali doseči ta rezultat ali pa se mu vsaj čim bolj približati. Res pa je vse, kar ste vprašali, v okviru dogovora, ki ga imamo s sindikati že iz lanskega leta in tudi v letošnjem letu.  Hvala.
Hvala lepa. Zdaj dajem besedo še predstavniku predlagateljev, poslancu Mihi Kordišu.
Hvala za besedo, predsedujoči. Jaz se bojim, da se ob posegih v Zakon o poštnih storitvah ne bi zgodile sistemske rešitve, ampak bi se zgodil sistemski problem. Trenutno stanje je, da imamo v Sloveniji predpisano eno izmed najvišjih kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve v Evropski uniji. Pa bodimo ponosni na to, namesto da gremo to torpedirati. V notranjem prometu mora biti 95 % poštnih pošiljk dostavljenih v enem dnevu, 99,5 % v dveh dneh in 100 % pokritost naj bi se doseglo pa v treh dneh. Pa vi veste, kakšen civilizacijski dosežek je to? Zelo podobna naprej je potem slika, ki zadeva notranji promet Evropske unije. Poleg tega so pa še cene postavljene izjemno dostopno,   (nadaljevanje) mislim, da smo na tretjem mestu v Evropski uniji, prehitevata nas samo Malta pa Romunija, pa po novem še Ciper, no, skratka, zelo visoko smo umeščeni. Pa vi veste, kaj to pomeni za naše državljanke in državljane, kakšna raven kakovosti je in za kakšno ceno. Jaz res ne bi hotel nosu sem noter vtikat, ker se bojim, da bo ven iz tega prišlo nekaj slabšega, ne nekaj boljšega.  Sicer sem se pa k besedi prijavil zato, ker gre diskusija h koncu, pa bi rad povzel, kaj v Levici predlagamo, kaj se skriva v teh dveh sklepih, ki smo ju prinesli in za katera pozivam vse prisotne, da jih sprejmete, da jih potrdite. Verjamem, da dejansko poslanke in poslanci jih tudi boste, ker se ni slišalo niti besedice nasprotovanja temu, da gremo približno v tej smeri reševanja oziroma da imamo problem, ugotovitev, da imamo problem in da je treba ta problem rešiti, kot drugo, in kot tretje, kako bomo ta problem rešili. Pri tem tretjem je nekaj razhajanj, ampak vsaj približno, no, se mi zdi, da smo na isti strani in da bi morala ta dva sklepa iti skozi. Prvi sklep pravi, da pristojna odbora predlagata Vladi, da preko Slovenskega državnega holdinga zagotovi, da vodstvo Pošte nemudoma ustavi vse postopke, povezane z zapiranjem poštnih poslovalnic. Gospod Cantarutti je prej rekel, da se to praktično že dogaja oziroma da se naj bi zapiranje poštnih poslovalnic ustavilo, kakorkoli. In potem se ta sklep nadaljuje v »ponovno vzpostavi široko dostopno mrežo poštnih poslovalnic po Sloveniji, s posebno skrbjo za manjše odročnejše kraje.« To pa ne pomeni samo, da proces zaustavimo, ampak da začnemo razmišljati o tem, kako ga bomo vračali v kakšne kraje, kjer so izgubili poštno poslovalnico, da jo ponovno vzpostavimo. To je prvi sklep. Drugi sklep: »Pristojna odbora predlagata Vladi, da zagotovi izvajanje univerzalne poštne storitve ter skladno s tem v Strategiji upravljanja z državnimi naložbami ustrezno ovrednoti izvajanje take storitve in jih upošteva pri določanju zahteve po donosnosti na kapital.« Prvi sklep je taktičen, drugi sklep je malo bolj strateški, ker že posega na zakonodajno področje.  Po kakšnem scenosledu najhitrejšega možnega izvajanja sanacije obstoječega stanja lahko gremo, sem pa tudi že nekaj govoril, ampak naj tudi to reiteriram za zaključek seje. Najprej imamo tu letni načrt SDH oziroma upravljanja posameznih naložb, temu letnemu načrtu Vlada daje soglasje. Vlada lahko ta letni načrt oziroma dajanje soglasje k temu letnemu načrtu pogojuje s tem, da je notri ustrezno ovrednotena osnovna dejavnost Pošte Slovenije, da je ustrezno obravnavana donosnost na kapital za to družbo, torej, da ni »natupirana«, tako kot je zdaj, in da so notri zagotovljeni tudi ukrepi za izvajanje stavkovnega sporazuma. Ta pooblastila, te pristojnosti Vlada ima in to lahko naredi, ne glede na cel sistem Slovenskega državnega holdinga in vsega ostalega, ki naj bi odločitve vzel iz političnih rok. Drugi korak bi bil, da posežemo v Strategijo upravljanja kapitalskih naložb države oziroma da to na našo pobudo, poslank in poslancev iz teh dveh odborov, stori Vlada in tak revidiran dokument prinese v obravnavo Državnemu zboru, ki ga potem lahko sprejmemo, seveda če je revidiran ustrezno. Tretji korak bi pa bil - ampak tega koraka sklepa, ki ju danes predlagamo, ne pokrivata -, da se vprašamo o kompenzacijskem skladu oziroma morebitnem subvencioniranju iz državnega proračuna teh osnovnih poštnih storitev. To jaz vidim kot tretji korak, kot zadnji korak, zato ker, še enkrat, Pošta je že v tem hipu rentabilna, lahko se zelo hitro sanirajo stvari, se uredijo stvari, samo država se mora začeti drugače obnašati.  Hvala.
Hvala predlagatelju. Na ta način zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o predlogih sklepov, ki ju predlaga Poslanska skupina Levica.  Najprej bomo o predlaganih sklepih glasovali člani Odbora za finance. Pred glasovanjem vas opozarjam, da imamo člani Odbora za finance glasovalne naprave oštevilčene s številkami od 1 do vključno 20. Glasujemo o prvem sklepu, ki ga je predlagala Poslanska skupina Levica. Glasujemo. Kdo je za? (3 člani.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet.  (nadaljevanje) Glasujemo o drugem sklepu, ki ga je predlagala Poslanska skupina Levica. Glasujemo. Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (9 članov.)  Ugotavljam, da sklep ni sprejet.  Na ta način smo zaključili glasovanje o sklepih.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 9. nujno sejo Odbora za finance.  Besedo predajam kolegu Gregorju Periču, predsedniku Odbora za gospodarstvo. / oglašanje v ozadju/ Aha, se opravičujem, kolega Perič, samo trenutek. Pri zadnjem glasovanju se je nekdo zmotil in je pritisnil številko 23, tako je rezultat glasovanja »za« 2 člana in »proti« 8 članov. Seveda, kljub takšni spremembi glasovanja ostaja, da sklep ni bil sprejet.  Kolega Perič, prosim.
Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, zdaj bomo o predlogih sklepov glasovali še članice in člani Odbora za gospodarstvo. Pred glasovanjem vas želim opozoriti, da ima Odbor za gospodarstvo glasovalne naprave oštevilčene od številke 21 do 40, tako prosim, bodite pozorni, da ne pride do težav kot pri glasovanju Odbora za finance.  Prehajamo na glasovanje o prvem predlogu sklepa. Glasujemo. Kdo je za? (3 člani.) Kdo je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Nadaljujemo z glasovanjem o drugem predlogu sklepa. Glasujemo. Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Zaključili smo glasovanje o sklepih. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 7. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Hvala lepa vsem prisotnim in prijeten dan!
Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, lepo pozdravljeni! Začenjam skupno sejo Odbora za finance in Odbora za gospodarstvo, ki je bila sklicana na zahtevo Poslanske skupine Levica.  Najprej začenjam 9. nujno sejo Odbora za finance.  Obveščam vas, da so zadržani in seje se ne morejo udeležiti naslednji člani Odbora za finance, to je zaenkrat samo poslanec Anže Logar. Na seji kot nadometni člani pa sodelujejo naslednje poslanke in poslanci in sicer: poslanec Gregor Perič namesto poslanke Monike Gregorčič, poslanec Miha Kordiš namesto poslanca Primoža Sitera, poslanec Soniboj Knežak namesto poslanca Matjaža Hana in poslanec Andrej Rajh namesto poslanca Franca Kramarja. Toliko za uvod, kar se tiče Odbora za finance, zdaj pa predaja besedo predsedniku Odbora za gospodarstvo, poslancu Gregorju Periču. Izvolite kolega.
Hvala lepa, kolega Polnar.  Dobro jutro, lep pozdrav vsem!  Spoštovani kolegice in kolegi, pričenjam 7. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in vas tudi obveščam, da so z nami kot nadomestni članice in članice odbora s pooblastili naslednje poslanke oziroma poslanci: namesto poslanke Monike Gregorčič Mateja Udovč, namesto poslanca Franca Trčka poslanec Miha Kordiš, namesto poslanca Franca Kramarja poslanec Andrej Rajh in namesto poslanke Meire Hot poslanec Jani Prednik. Še enkrat vas pozdravljam in predajam besedo kolegu predsedniku Odbora za finance. Izvolite.
Hvala lepa. Prehajam na določitev dnevnega reda skupne seje odborov v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje z eno točko dnevnega reda, to je Zagotavljanje pogojev za dostojne delovne razmere na Pošti Slovenije, d.o.o. ter pogojev za zagotavljanje vsem dostopne univerzalne poštne storitve. Do pričetka seje odborov nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je določen dnevni red, kot je bil poslan s sklicem.  Tako prehajamo na obravnavo PRVE IN EDINE TOČKE DNEVNEGA REDA - ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA DOSTOJNE DELOVNE RAZMERE NA POŠTI SLOVENIJE, D.O.O. TER POGOJEV ZA ZAGOTAVLJANJE VSEM DOSTOPNE UNIVERZALNE POŠTNE STORITVE Poslanska skupina Levica je 21. februarja 2019 na Odbor za gospodarstvo ter na Odbor za finance naslovila zahtevo za sklic nujne seje obeh odborov z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Levica za sklic nujne seje odborov s predlogi dveh sklepov. Na sejo so bili vabljeni: predlagatelj zahteve, poslanec dr. Matej Tašner Vatovec, vodja Poslanske skupine Levica, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za finance, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve; kot dodatno povabljeni: Slovenski državni holding, Pošta Slovenije, Sindikat poštnih delavcev in Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije. Preden pridemo na obravnavo zadeve, vas prosim, da upoštevate eno dejstvo. Danes opoldne se začne redno zasedanje Državnega zbora, zato predlagam, da v kolikor bi bila debata zelo intenzivna vendarle razmišljamo, da bi sejo dokončali najkasneje do 11. ure in 30 minut.  Prehajamo torej na obravnavo zahtevane zadeve. Predstavnik predlagatelja je v imenu Poslanske skupine Levica poslanec Miha Kordiš, kateremu predajam besedo. Kolega Kordiš, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. 18. februarja sta oba reprezentativna sindikata v Pošti Slovenije, to sta Sindikat poštnih delavcev in Sindikat delavcev prometa in zvez z upravo Pošte podpisala dogovor o stavkovnih zahtevah, s katerim se je taista uprava zavezala k ureditvi delovnih razmer. Da se zagotovi dejansko izvajanje tega dogovora, da se prepreči nadaljnji upad kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve in s temu povezanim zapiranjem poštenih poslovalnic po Sloveniji predlagamo, da se na omenjenih odborih, ki sta se danes zbrala, opravi razprava o pogojih delovanja Pošte Slovenije v kontekstu dostojnih delovnih razmer in v kontekstu zagotavljanja univerzalne poštne storitve ter se na koncu odloči za sprejetje sklepov, ki smo jih v Levici prinesli na mizo.  Za kaj gre? Pošta Slovenije beleži zgledne dobičke, kot so zahtevani tudi v strategiji upravljanja s kapitalskimi naložbami države. Družbo Skupina Pošta Slovenija upravlja ustanoviteljica, ki je tudi 100 % lastnica, to je Republika Slovenija, svoje ustanoviteljske pravice pa uresničuje preko slovenskega državnega holdinga.  Skupina Pošte Slovenije je v letu 2017 beležila slabih 9 milijonov evrov dobička, eno leto prej, torej leta 2016 pa skoraj 10 milijonov evrov. Za lansko leto je Pošta načrtovala 9,8 milijonov evrov dobička in 5,3 odstoten donos na kapital, vse to pa je želela dosegati na račun preobremenjenih in izgorelih poštnih delavcev, zato tudi sindikalna akcija, grožnja s stavko in vse to, kar smo lahko spremljali v februarju.  Ob tem velja poudariti, da so dejavnosti Pošte Slovenije na grobo razdeljene v dva sklopa. Najprej je tu izvajanje osnovne univerzalne poštne storitve, ki pokriva javno službo, pomeni trajno, redno, nemoteno infrastrukturo za oskrbo s poštnimi storitvami na celotnem ozemlju države, potem pa so tu še ostale tržne dejavnosti, kot so dostavna služba, trgovinska dejavnost in podobno. No in ta prvi sklop dejavnosti je nedobičkonosen in se zagotavlja državljankam in državljanom kot temeljna pravica oziroma naj bi se zagotavljal, ta drugi del je pa ravno nasprotno, je pa sila rentabilen in pritiski po doseganju visoke donosnosti na kapital negativno vplivajo na izvajanje osnovne dejavnosti pošte.   (nadaljevanje) Pritisk po zniževanju stroškov dela, vseobsežno preusmerjanje v tržne dejavnosti, vse to se prevaja v slabe delovne pogoje, v nizke plače, v velik delež bolezni na delovnem mestu, poškodbe med delavce, hkrati pa tudi v vse slabšo kakovost, dostopnost osnovnih poštnih storitev za prebivalce. Zaradi vsega tega ni presenetljivo, da pošta že zaradi zahtev po visokih dobičkih že dalj časa zapira nekatere poslovalnice, predvsem ne pa izključno v manjših krajih. Zapiranje poštnih poslovalnic pomeni socialno segregacijo predvsem za manj mobilne, za starejše osebe. Ponekod to pomeni tudi, da morajo uporabniki za to, da pridejo do najbližje pošte, da oddajo svojo pisemsko pošiljko, prevoziti več deset kilometrov. Ob upoštevanju vseh ostalih bremen, ki pestijo odročne ali pa razvojno depriviligirane kraje, je seveda nedostopnost osnovnih poštnih storitev zaradi zapiranja poslovalnic navkljub pozitivnemu poslovanju pošte, popolnoma nesprejemljiva. S tem se stopnjuje segregacija manjših oziroma odročnejših krajev, njihovi prebivalci se še dalje marginalizirajo in seveda so znotraj tega še zlasti prizadeti starejši občani, ki so praviloma težje mobilni, bodisi zaradi fizičnih omejitev, bodisi zaradi pomanjkanja javnih povezav oziroma lastnega prevoznega sredstva. Tu bi morala na prizorišče vstopiti država kot lastnik in upravljavec Pošte Slovenije in zagotoviti, da pošta primarno odgovarja na potrebe prebivalcih po univerzalnih poštnih storitvah. Univerzalna poštna storitev po definiciji je to trajno, redno in nemoteno izvajanje z zakonom določenih poštnih storitev na celotnem ozemlju države po cenah, dostopnih za vse uporabnike. Je del osnovne družbene infrastrukture in je njeno delovanje zato v splošnem družbenem interesu. Za zaključek. Zaradi vsega dogajanja, ki ga na pošti spremljamo v zadnjih desetih letih, ki gre konsistentno v smeri liberalizacije področja poštnih storitev zaradi uvajanja pogodbenih poslovalnic, prevzemnih mest, zapiranju lastnih poslovalnic, smo soočeni z razkrajanjem javnega servisa, ki ga mora izvajati država in seveda postopno deregulacijo področja izvajanja poštnih storitev. Te trendi so zaskrbljujoči, treba jih je nasloviti nemudoma in seveda te težave odpraviti prav pri njihovem vzroku. Na podlagi vsega povedanega v Levici kot predlagateljih današnje nujne seje predlagamo, da odbora opravita razpravo na to temo in sprejmeta naslednja dva sklepa. Prvi sklep: Odbora predlagata Vladi, da kot skupščina Slovenskega državnega holdinga zagotovi, da vodstvo Pošte Slovenije nemudoma ustavi vse postopke povezane z zapiranjem poštnih poslovalnic in ponovno vzpostavi široko dostopno mrežo poštnih poslovalnic po Sloveniji, s posebno skrbjo za manjše odročnejše kraje. In drugi sklep: Odbora predlagata Vladi, da zagotovi izvajanje univerzalne poštne storitve in skladno s tem v strategiji upravljanja z državnimi naložbami ustrezno ovrednoti izvajanje take storitve in jih upošteva pri določanju zahteve donosnosti na kapital. Hvala.
Hvala, gospod predlagatelj. Nadaljujemo s sejo na način, da bodo najprej dobili besedo predstavniki Ministrstva za finance, potem Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, za njimi pa tudi vsi ostali povabljeni. Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance, gospodu Alojzu Stani. Izvolite.
Alojz Stana
Hvala. Gospod predsednik lep pozdrav tudi z moje strani, gospod predsednik gospodarskega odbora in vsem prisotnim! Glede predloga prvega sklepa je potrebno izpostaviti, da je Slovenski državni holding in njegovi organi skladno z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu, niso vezani na navodila državnih organov. Namen Zakona o Slovenskem državnem holdingu je ravno bil ločitev politike od upravljanja. Delovanje Slovenskega državnega holdinga mora biti v okviru zakonov in aktov upravljanja. Želimo izpostaviti še en zakon, to je Zakon o gospodarskih družbah, kateri pa eksplicitno nalaga, da ne more odločati o vprašanju vodenja poslov skupščina te družbe. Vlada pri vodenju poslov družbe Pošte Slovenije nima zakonskih pristojnosti. Po Zakonu o delovnih razmerjih   (nadaljevanje) je za zagotavljanje pogojev za varnost in zdravje delavcev odgovoren delodajalec, torej družba Pošta Slovenije in ne skupščina te družbe, v tem primeru SDH, ali skupščina upravljavcev te naložbe, v tem primeru Vlade. Politika upravljanja poštnih poslovalnic sodi v vodenje poslov Pošte Slovenije, ki vodi uprava samostojno in na lastno odgovornost ter skladno z Zakonom o poštnih storitvah. Pogoje in merila za zaprtje poštne poslovalnice ali preoblikovanja v pogodbeno poštno poslovalnico pa določa Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne storitve in je v pristojnosti AKOS, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. AKOS presoja, ali so pogoji za zaprte posamezne pošte oziroma preoblikovanje v pogodbeno ali premično izpolnjeni. Iz vsega navedenega sledi, da je predlaganega sklepa s strani Vlade kot skupščine SDH nemogoče izvesti. Glede drugega sklepa je pa potrebno izpostaviti, da Zakon o poštnih storitvah, ki vsebinsko zasleduje načela iz poštne direktive 2008/6/ES, od leta 2011 zagotavlja popolno liberalizacijo poštnega sektorja. Izvajalca univerzalne poštne storitve imenuje AKOS, ki je z odločbo z dne 28. 5. 2018 Poštno Slovenije imenoval za izvajalca univerzalne poštne storitve do 31. 5. 2023. Cena izvajanja univerzalne poštne storitve na predlog Pošte Slovenije potrjuje AKOS po veljavnih merilih na pobudo uprave Pošte Slovenije. Kakovost in način izvajanja univerzalne poštne storitve spremlja AKOS, ki je pristojen za sprejem ukrepov v primerih nepravilnega izvajanja univerzalne poštne storitve. Želim pa tudi pojasniti določena dejstva iz sprejete strategije upravljanja kapitalskih naložb države, ki je bila sprejeta v Državnem zboru 13. julija 2015. Že v tej strategiji je bilo opaženo in tudi definirano, da se beleži upad določenih osnovnih storitev, katera je pošta izvajala, in da je potrebno implementirati strateške usmeritve, kot so utrditev položaja vodilnega izvajalca paketnih storitev in postati prepoznan izvajalec na trgu logističnih storitev. In še več teh aktivnosti je bilo omenjenih. Kar pa je zelo pomembno, da pa v tej strategiji, katera je bila sprejeta v Državnem zboru leta 2015, pri Pošti Slovenije je zapisan donosnost na kapital v letu 2015 3,4 % in je bil tudi dosežen. V letu 2017 je bil planiran donos na kapital 4,1 %, dosežen je pa bil 4,05 %. Poudariti pa je treba, da v letu 2015, ko je bil dosežen donos na kapital na pošti 3,4 %, je bil povprečen dosežen donos na kapital, kapitalskih naložb za udeležbo države 5,9 % in pa leta 2017 6,5 %. Iz predstavljenega sledi, da strategija upravljanja kapitalskih naložb države pri Pošti Slovenije že upošteva v postavljanju ciljev izvajanje univerzalne poštne storitve, kar se odraža v prilagojenem kapitalskem donosu, ki je nižji od povprečnega donosa Slovenskega državnega holdinga, d. d., oziroma nižji od donosa drugih družb v državni lasti. Hvala.
Hvala, gospod državni sekretar. Takoj bom, gospod predlagatelj, vam dal besedo, samo preberem še eno pooblastilo, smo prejeli, in sicer poslanec Željko Cigler nadomešča člana Odbora za finance poslanca Luko Mesca iz Poslanske skupine Levica. Besedo ima zdaj predstavnik predlagatelja, poslanec Miha Kordiš. Prosim.
Hvala za besedo, predsedujoči. Vlada oziroma predstavniki ministrstva zelo radi povedo, da ko pride do upravljanja strateških naložb države pravzaprav nimajo nikakršnih pristojnosti, da se je to ločilo od političnih funkcij oziroma od Vlade kot delničarja, kot skupščine SDH, ampak to ni popolnoma res. Vlada kot skupščina SDH lahko ravno   (nadaljevanje) po Zakonu o gospodarskih družbah odloča, vam bom kar taksativno naštel, o sprejetju letnega poročila, o uporabi bilančnega dobička, imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta in upravnega odbora, podelitvi razrešnice članom organov vodenja ali nadzora, spremembah statusa, ukrepih za povečanje, zmanjšanje kapitala, prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju, imenovanju revizorja in drugih zadevah, če tako v skladu z zakonom določa statut, ali drugih zadevah, ki jih določa zakon. Se pravi Vlada je eden izmed 3 ključnih organov upravljanja Slovenskega državnega holdinga. Zato ni brez moči v tej funkciji. Je pa hkrati tudi edino telo, za katerega lahko, ki ga lahko poslanci neposredno nagovarjamo, in spet hkrati edino telo, ki približno predstavlja slovensko družbo kot lastnika. In zato smo se v Levici odločili za sklic te seje. No poleg delovanja ali pa predlogov v okviru skupščine pa lahko na upravljanje državnega premoženja bistveno vpliva tudi sprememba strategije upravljanja naložb. In tukaj ima Vlada ključno vlogo, da poseže v to strategijo, jo prilagodi in jo prinese v Državni zbor v potrditev poslankam in poslancem. Eden izmed izvirnih grehov, zakaj se na pošti stvari dogajajo, kot se, za obupno slabe delovne razmere, za zapiranje poslovalnic je pričakovana visoka donosnost na poštne storitve. Pri tem, kot sem že uvodoma izpostavil, ima pošta 2 dela. In ravno tista univerzalna poštna storitev iz tega naslova, ki se izvaja kot pravica za vse državljanke in državljane, je tudi zakonsko regulirana, pošta dela minus 10 milijonov vsako leto, kar je popolnoma razumljivo zaradi tega, ker poštna poslovalnica v nekem ruralnem kraju, ki je daleč od kakršnihkoli urbanih centrov seveda ne more nikoli delati pozitivno, hkrati jo je pa potrebno tam ohranjat. Primerjava pošte, ki opravlja s tovrstno strateško komunikacijsko infrastrukturo, z gospodarskimi družbami, ki so tu pretežno zato, da pač ustvarjajo dobiček oziroma zasledujejo tudi kakšne druge njihove z Ustavo določene funkcije, vsaj naj bi jih, kot so to socialna funkcija, kot je to ekološka funkcija, tega dvojega ne moremo primerjati, tega dvojega ne moremo primerjati zaradi tega, ker neko podjetje v državni lasti, neka fabrika, če želite, nima tega neprofitnega dela, vsaj ne tako zakonsko postavljeno, kot ga ima pošta. In tukaj potegniti eno donosnost, mislim, potegniti ven donosnost pošte, pa reči, glejte, to je pod povprečjem. Oprostite, to ne gre. Skratka, kar želim tukaj izpostaviti, če zaokrožim svojo poanto, je, da se je Pošta Slovenije znašla med kladivom in nakovalom. Kladivo je strategija upravljanja naložb države in tam zahtevana dobičkonosnost. Nakovalo je pa upad klasičnega poštnega prometa, ki se je skrčil za 40 % v zadnjih 10 letih, zaradi tega se potem luknja iz tega naslova še poglablja, ampak, še enkrat poudarjam, s tem ni pač nič narobe. Poštna poslovalnica v odročnem kraju nikoli ne bo delala plusa.  Hvala.
Hvala predlagatelju. Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance.  Gospod Stana, izvolite.
Alojz Stana
Hvala. Jaz bi želel samo še enkrat poudariti in pojasniti, da bomo pravilno razumeli to dikcijo, katero zagovarja Zakon o gospodarskih družbah. On dejansko prepoveduje mešanje skupščine v poslovanje družbe, razen če poslovodstvo družbe tole zahteva. Drugo pojmovanje, katero tudi mora biti pravilno razumljeno, je pa o vlogi skupščine, se pravi Vlade v SDH. Je pa res, kar je bilo izpostavljeno, da Vlada je pa tista, kar sem tudi omenil, da je 13. julija 2015 v Državnem zboru sprejela strategijo upravljanja vseh družb z naložbenim kapitalom s strani države. Pomeni, da so, pač 3 organi so, po katerih neka gospodarska družba deluje, eno je uprava, je nadzorni svet in potem je pa, nad njim je pa skupščina. In skupščina je omejena v svojih pristojnostih. Je pa potrebno kljub temu še enkrat poudariti in pravilno razumeti, da dokument, kateri je nastajal pred 13. julijem 2015, se pravi strategija upravljanja kapitalskih naložb države, je že zaznal spremembe na   (nadaljevanje) prostoru, v katerem deluje Pošta Slovenije, in je tudi prepoznal pot, katero jo je možno realizirat, da bo družba kljub temu primerljiva in pa uspešna v prihodnje. Zelo pomembno pa je, mogoče sem bil preslišan, da cilji, kateri so bili postavljeni na donosnost kapitala, so izpod povprečnih donosnosti na kapital, ki jih Slovenski državni holding dosega. In pomeni, da tudi v postavljanju ciljev je tole bilo upoštevano. In je približno 1,5 do 2-odstotni točki so cilji, katere dosega pošta, nižji, kot so pa povprečni dosegani donosi na kapital v ostalih podjetjih.  Še eno stvar bi rad izpostavil, samo iz vidika, da smo pravilno razumljeni. Omenjeno je bilo tudi počutje oziroma delo z ljudmi, z zaposlenimi. O tem pa dejansko govori Zakon o delovnih razmerjih, kar pa je zopet v pristojnosti uprave in pa tudi delojemalca. Se pravi zavezani delodajalec, da upošteva ta navodila, zakonska priporočila, usmeritve, in pa tudi delojemalec. Samo za lažje razumevanje.
Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo oziroma s predstavitvami uvodnih stališč. Na vrsti je predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, državni sekretar Aleš Cantarutti. Izvolite.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani poslanci, poslanke. Mislim, da je kolega Stana že zelo dobro pravzaprav orisal teme obeh tem pravzaprav in tako delovne razmere kot tudi zagotavljanje dostopne(?) univerzalne storitve. Bom vseeno poskušal še podati, čeprav smo seveda tukaj več ali manj na istem stališču, ampak vseeno, stališču Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Najprej naj zelo jasno povem, da ko se pokažejo kakšni znaki težav pri delovanju podjetij v državni lasti, še posebej, če gre za 100-odstotno državno last, potem je prav, da se usedemo, je prav, da o tem razpravljamo. In če seveda se to izkaže, da res nekaj ne štima, je tudi prav, da skupaj poiščemo rešitve, in ne želimo bežati od odgovornosti, absolutno. Najprej torej, kar se tiče prvega dela današnjega dnevnega reda oziroma te 1. točke, delovne razmere. Moram reči, da na MGRT nismo pristojni za nadzor nad delovnimi razmerami v družbi Pošte Slovenije, smo pa seveda pristojni ali pa odgovorni za ta drugi del, ko gre pa za zagotavljanje pogojev, za zagotavljanje vsem dostopne univerzalne poštne storitve. In od tega ne bežimo, namreč Zakon o poštnih storitvah je namreč v naši pristojnosti. Pa pojdimo po vrsti. Najprej seveda nekaj o zapiranju poslovalnic. V Sloveniji je trenutno 501 poštna poslovalnica, če imam pravilne podatke. V letu 2018 je Pošta Slovenije zaprla 18 poslovalnic, od leta 2012 do danes pa so vsega skupaj zaprli 62 poslovalnic. Glede na zahteve, določene v Splošnem aktu o kakovosti izvajanja univerzalne storitve, v prihodnje Pošta Slovenije razen v večjih mestih ne more več zapirati poštnih poslovalnic in bo torej število poštnih poslovalnic ostalo bolj ali manj enako. V prihodnje torej ni moč pričakovati, da bi se zapirale poštne poslovalnice tudi v manjših krajih, kjer je še posebej seveda neprimerno z razvoja ali pa z vidika razvoja teh krajev in seveda kakovosti bivanja v teh manjših krajih. Torej to bi bil en del odgovora, da nam že nekje zahteve v tem Splošnem aktu o kakovosti izvajanja univerzalne splošne(?) storitve ne dopuščajo več zmanjšanja. Vem, slaba tolažba za tiste kraje, kjer so bile pošte že zaprte. Ampak, kot rečeno, poskušajmo skupaj poiskat rešitev za takšne primere, ki pa verjamem, da jih ni prav veliko. Verjamem pa tudi, da kakšen pa morda je. Zdaj pa drugi del, izvajanje univerzalne poštne storitve torej je ves čas zagotovljeno v skladu s 5. členom Zakona o poštnih storitvah, na podlagi 7. člena zakona pa je bila kot izvajalec, to smo tudi že slišali, s strani AKOS imenovana Pošta Slovenije, za izvajanje le teh že ves čas poteka tudi v skladu z Zakonom o poštnih storitvah. Zelo birokratsko odgovor torej, ki govori o pravnih podlagah Zakona o poštnih storitvah. No in zdaj tukaj morda tudi tišči del odgovora na to dilemo ali pa na vso to razpravo, kar smo danes. Namreč zaradi razvoja - in to je tudi spoštovani poslanec Kordiš lepo povedal – zaradi razvoja stvari v smeri, kamor pač grejo, v mislih imam seveda digitalizacijo, drugačne načine komuniciranja in vse, kar je povezano seveda z drugačnim načinom življenja ne nazadnje,   (nadaljevanje) univerzalna poštna storitev pač ni več dobičkonosna oziroma seveda že nekaj časa posluje negativno. In kot rečeno, verjetno je to utopično pričakovat, da se bo to kar tako spremenilo, zelo težko. Po drugi strani imamo seveda tukaj odgovornost države, da zagotovi to univerzalno poštno storitev, se strinjamo. In zdaj, če imamo zakonsko podlago, ki morda ni najboljša, potem je seveda prvi korak, da pogledamo, kaj se da spremeniti znotraj zakona, da bi mogoče vendarle po eni strani olajšali pošti za to, da ne bo izguba takšna, kot je na tej univerzalni poštni storitvi, in po drugi strani zagotovili seveda univerzalno poštno storitev pa tudi v ta zadnjem kraju v Sloveniji, če želite. Ni enostavna naloga. Naj takoj povem, da se s kolegi, s predstavniki vodstva pošte smo že se pogovarjali o tem, usklajujemo seveda način, kako bomo ta zakon odprli oziroma iščemo rešitve, da ne odpiramo kar tako, ampak da imamo že seveda tudi določene rešitve v tej smeri. Tako da jaz vam zagotavljam, da bomo skupaj poskušali res poiskati nekje, kar se pač da znotraj zakona, da se razumemo, čudežev tukaj vendarle ne gre pričakovati, ampak tam, kjer pa se bodo pokazale možnosti, pa bomo vendarle zagrizli v to kislo jabolko v korist seveda vseh državljanov Republike Slovenije.  Tako da, če zaključim naše stališče. Najprej, prav je, da se o tem pogovarjamo, prav je, da izmenjamo mnenja. Kar se pa našega dela tiče, pa obljubljam, da bomo najprej z vodstvom Pošte Slovenije se usedli, pogledali, kaj govori zakon in kje lahko morda skozi zakonske spremembe naredimo to univerzalno poštno storitev učinkovito, pri čemer se seveda zavedamo, da to ne bo najlažja naloga, pa vendarle. In ne nazadnje bomo potem seveda te zakonske spremembe tudi poslali v Državni zbor. Hvala lepa.
Hvala, gospod državni sekretar. / oglašanje iz dvorane/ Ja, boste prišli na vrsto. Gospa, ki ste se prijavili za besedo, prosim vas, da poveste ime, priimek in organizacijo, katero zastopate. Izvolite, imate besedo.
Diana Kos
Ja, pozdravljeni. Diana Kos, Sindikat poštnih delavcev. Namreč zdaj pač v tem govoru me je rahlo zmedlo. Podatki, ki jih pač gospod navaja, so za nas, ki smo na pošti zaposleni in ki smo tudi pravzaprav cel čas vpeti v ta proces, malo zaskrbljujoči. Jaz že zadnjič na odboru sem lepo povedala, sporazum, ki je bil sicer podpisan, ki je nasprotna stran izrazila zelo veliko zadovoljstvo oziroma predstavniki vseh politike, kogarkoli, da dialog teče. Jaz sem že takrat jasno povedala, sporazum je res podpisan, ampak v kolikor ne bomo deležni pomoči na sistemski ravni skozi zakonodajo, bo to bianco menica, ki se ne bo izvajala, ker namreč iz podatkov, ki jih gospod navaja, mi vemo, da ta proces pravi, da ne moremo več zapirati pošt. Mi jih konstantno še vedno zapiramo, zato ker projekt… Oziroma tisti, ki navajate podatke, poznate strateško razvojni program do leta 2023, vezan na poštno omrežje? Kaj zajema? Koliko se bo še pošt zapiralo iz tega interesa? Mi to doživljamo vsak dan na svoji koži. Strategija je naravnana na 20 tisoč prebivalcev, ne vem na pamet, 1 pošta. Zapiramo jih kot po tekočem traku. Ko smo v letih 2000 izvajali decentralizacijo in investirali v ruralno območje in obnavljali pošte in pošto v vsak dom, zdaj smo to scentralizirali ponovno, ti objekti ostajajo prazni, so že zaprti, preoblikovani in je to mrtev kapital, ki stoji tam nekje, ki ga ne moreš niti odprodat. Glejte, tukaj nekaj ni v redu. Samo to sem želela, ker s podatki nas pač malo… Ne grejo nekam skupaj. In tukaj se bo treba odločit, kaj pravzaprav hočemo imeti od tega, ker mi smo tisti, ki ta javni servis pač zagotavljamo tako lokalnim skupnostim in še smo zaposleni pri Pošti Slovenije. Nam ni vseeno, kaj se dogaja. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji je na vrsti gospod Andrej Božič, član uprave Slovenskega državnega holdinga. Izvolite.
Andrej Božič
Hvala lepa. Spoštovana predsednika obeh odborov, spoštovane poslanke in poslanci, vsi ostali gostje. Mislim, da sta oba državna sekretarja že zelo lepo povedala tisto, kar bom jaz mogoče samo še podkrepil. In sicer najprej, meni je ta diskusija in tema zelo potrebna. Jaz sem vesel, da ste poslanci se, bi rekel, začeli s tem ukvarjat, ker danes se pogovarjamo o pošti, pojutrišnjem se bomo mogoče pogovarjali še o katerem drugem podjetju, ker namreč v upravljanju SDH je cel kup podjetij, ki opravljajo pomembne javne   (nadaljevanje) storitve. Torej to je kot pod prvo in mislim, da je to pomembna tema, in na koncu koncev je tudi tukaj mesto tudi za to. Drugo, SDH seveda ne odloča samo o donosnosti in ne spremlja samo donosnosti družb, ki jih upravlja, ampak vi dobro poznate, spoštovane poslanke in poslanci, strategijo, ki nas zavezuje, to je SDH 1, kjer lepo piše, da poleg donosnosti, vzdržnega finančnega poslovanja smo dolžni spremljati tudi še marsikaj, med drugim ravnanja s kadri v firmah v upravljanju države, se pravi v SDH naj bi bilo zgledno. Omenja se trajnostni razvoj in še marsikaj. In to vse tudi pri našem delu upoštevamo. Seveda to se mora potem preoblikovati v letni načrt upravljanja in to je bilo že pojasnjeno, kako te stvari tudi tečejo. Še enkrat, pričakovana donosnost je bila zato, bi rekel, zmanjšana od povprečja ravno zaradi te javne storitve. Moramo pa vedeti eno stvar, da je pošta na trgu tako kot vsako drugo podjetje, da če ima iz enega dela poslovanja in če je to tudi javna storitev, ki je zelo pomembna in jaz kot državljan se tega zelo zavedam in imamo zelo simpatije do vseh teh bojazni in pobud za izboljšanje tega, ampak na koncu koncev, če pošta, podjetje, ki mora plačati seveda najprej svojim zaposlenim plače, vse dobavitelje in potem gre tudi na banke po kredite, in če je pošta zdaj tista, ki se ji originalni prihodki iz te javne univerzalne storitve zmanjšujejo in je dobila po strategiji nalogo, da se preoblikuje in da dela cel kup drugih stvari, kot je špediterstvo, paketi in to pospešeno tudi deluje, zato je potrebno tudi investirati, zato je potrebno mogoče še kako podjetje kupit in zato pa so potrebna tudi finančna sredstva. Seveda, če bodo državljani menili in preko vas, njihovih zastopnikov v parlamentu, ugotovili, da želijo tak in tak nivo teh storitev, ki je drugačen od tega, kar smo danes zmožni sfinancirati, potem seveda se dajmo dogovorit, kakšna je ta storitev še enkrat, kot je bilo že poudarjeno, in drugič pa tudi, na kak način bomo to financirali. Namreč donosnost 3-4 odstotne točke je po mednarodnih kriterijih na dolgi rok prenizka za vzdržno finančno poslovanje. Torej na nek način moramo ta del vseeno, del poslovanja pošte rešiti. Toliko zaenkrat. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji oziroma naslednjemu dajem besedo generalnemu direktorju Pošte Slovenije, gospodu Borisu Novaku. Izvolite.
Boris Novak
Hvala lepa za besedo, tudi za povabilo na današnjo sejo. Ja, mogoče samo nekaj izhodišč glede na to, da smo o tej temi že razpravljali prejšnji teden na Odboru za delo, družino, socialne zadeve ter invalide. Skratka, zelo na hitro bi povzel, kje je pač podana morda rešitev našega skupnega problema, ki se imenuje Pošta Slovenije tokrat. In sicer pravzaprav mi lahko danes razpravljamo o hierarhičnih nadrejenosti, podrejenosti raznih aktov, kdo lahko komu karkoli naloži. Ko bo ta tematika za nami v Državnem zboru, bo seveda pred poslovodstvom pošte še enak problem kot doslej, delati dobičkonosno, v okviru pričakovanih dobičkov, ki jih pač želimo doseči vsi skupaj, in pa seveda izpeljati vse tisto, kar smo navedli in podpisali v obsežnem dogovoru z našimi socialnimi partnerji, ki so seveda tudi danes nekoliko podvomili v to, ali bomo to zmožni izpeljati, da ali ne, ob sicer enakih pogojih, kot bodo podani najverjetneje tudi po današnji seji. Skratka, Pošta Slovenije se srečuje z enako problematiko kot praktično vsi poštni operaterji v Evropi ali pa širše gledano globalno na svetu, skratka padec univerzalne storitve v 10-11 letih 53 % in pa padec plačilnih storitev za 67 % v tem istem obdobju, kar pomeni, da moramo vse to, o čemer zdaj govorimo in kar je naš osnovni posel, torej »core business«, nadomestiti z nekimi drugimi dejavnostmi. Ključna razloga za problem, o katerem razpravljamo danes, smo razpravljali in bomo verjetno tudi v prihodnje, pa je zahtevana gostota omrežja, ki jo želimo imeti v Republiki Sloveniji, in pa zahtevana kakovost dostave, kar ob sočasnem padcu količin, enakih stroških omrežja, višjih stroških delovne sile pomeni tudi višanje stroškov na enoto izvedene storitve. Kaj je rešitev? Seveda enaka rešitev kot kje drugje, tudi v Pošti Slovenije smo pogledali preko ograj naše države in ugotovili, da ta manko, ki ga predstavlja manko na univerzalni poštni storitvi, države nadomeščajo samo na 2 načina, torej kompenzacijski   (nadaljevanje) sklad, ki ga imamo tudi v našem Zakonu o poštnih storitvah kot »lex specialis« za našo dejavnost, ki ne deluje, ali pa subvencioniranje, o čemer seveda država zagotovo ne bo želela slišati. Torej rešitev je možna samo v tem, da spremenimo Zakon o poštnih storitvah ali gremo v subvencijo, še enkrat, najverjetneje tega Ministrstvo za finance ali na splošno država ne bo želela slišati. Drugo je pa tisto, kar verjetno tudi poslanci ali pa predstavniki lokalnih skupnosti ne bi želeli slišati. Ukrepi, ki jih izvajajo praktično vse poštne uprave v Evropi, so racionalizacija mreže, ki bi kljub temu zagotavljala celovito geografsko pokritost. Primerjalno povedano, januarja 2019 smo v Pošti Slovenije imeli 331 lastnih pošt, 142 pogodbenih pošt in 25 premičnih pošt, to je skupaj 498 tako imenovanih kontaktnih točk. In povprečna gostota omrežja je v Evropi 2,06 pošt na 10 tisoč prebivalcev, v Republiki Sloveniji še, torej 2,43, kar je že nad tem povprečjem. In kar moram reči, da ne želimo zmanjševati kakovost naše storitve, torej tudi, če nimamo fiksnega poštnega omrežja, imamo premične pošte, pismonoške pošte, pa je, da zagotavljamo nekatere naše storitve tudi na 114 bencinskih servisih Petrola, imamo 24 paketomatov in 2 samopostrežni točki. Če to prištejem še k prejšnjim podatkom, to pomeni 3,1 pošte ali kontaktne točke na 10 tisoč prebivalcev v Republiki Sloveniji. Torej nič posebnega nismo v primerjavi z Evropo, tudi mi gremo v pogodbene pošte, ker to pač omogoča vzdržnost našega poslovalnega sistema. Drugo je znižanje kriterijev kakovosti, torej do leta 2015 je agencija Parsifal izdelala anketo med prebivalci in jih povprašala, ali res potrebuje 5-krat tedensko dostavo, ali si jo želijo. In takrat so odgovorili, da 50 % anketirancev se je zavzelo za 3-krat tedensko dostavo, 11,8 % za, bi jim bilo pravzaprav vseeno, medtem kot 37,8 % takrat je želelo imeti še naprej 5-krat tedensko dostavo. Menimo, da rok, ki ga predstavlja d+1, lahko znižamo torej na 80 % tovrstne storitve, ne več 95, kot imamo doslej. In pa morda še enkrat, 3-krat tedenska dostava za neprednostne pošiljke, prednostne po višji ceni in seveda neprednostne po normalni ceni. Vse to so ukrepi, s katerimi bi lahko parirali temu, torej izvorni greh je Zakon o poštnih storitvah. Od leta 2013 si prizadevamo za spremembo. Tukaj nekega posebnega posluha politike zagotovo doslej ni bilo, ker bomo trčili v pričakovanja naših uporabnikov, ampak osnovna poanta je ravno v tem, da moramo kot Pošta Slovenije zagotoviti ustrezno univerzalno storitev ne glede na to, v kakšnih kontaktnih točkah bomo to izvajali, in pa da spremenimo predpise, ki sodijo v pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, torej AKOS. To je pravzaprav tudi rešitev. Hvala lepa.
Hvala, gospod direktor. Boste prišli na vrsto, samo prej bom dal besedo še direktorici Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, gospe Tanji Muha. Izvolite.
Tanja Muha
Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim. Ja, danes smo že veliko slišali o pristojnostih agencije. Agencija kot nacionalni regulatorni organ je med drugim zadolžena in so njene naloge, se pravi spremljanje izvajanja Zakon o poštnih storitvah na, se pravi, z izvajanjem, kako smo slišali, z določenim izvajalcem univerzalne storitve, z nadzorom same izvedbe potem in spoštovanja zakona in pa tudi več splošnih aktov je v pristojnosti agencije, ki urejajo izvajanje univerzalne poštne storitve. Tako kot smo slišali tukaj, Splošni akt o zagotavljanju kakovosti. Ta v bistvu ureja tudi, se pravi daje možnost pošti za zapiranje poslovalnic pod določenimi pogoji oziroma za njihovo preoblikovanje. Potem je tudi Splošni akt o neto stroških, to je v bistvu… Skratka več splošnih aktov je, pa mogoče se kasneje do tega vrnem. Prva stvar, ki jo bi res pozdravila danes, da smo tukaj skupaj, da se o tem pogovarjamo, namreč ugotavljamo ne samo na nivoju Slovenije, ampak tudi na širšem evropskem nivoju spreminjanje samega trga poštnih storitev. Namreč zaradi digitalizacije družbe   (nadaljevanje) se vedno bolj spreminjajo navade končnih uporabnikov in tudi potem posledično vedno večja je tudi uporaba e-storitev. In s tem se potem tudi spreminja količina pisemskih pošiljk in pa paketnih pošiljk. Tako da v bistvu v zadnjem letu beležimo padec pisemskih pošiljk za 2,3 %, od leta 2011 15,5 %, medtem ko paketne pošiljke rastejo in so v zadnjem letu zrasle za 14 %, od leta 2011 pa za več kot 40 %. Tako da trg se spreminja, o tem se pogovarjamo tudi na evropskem nivoju. Razmišlja se o spreminjanju direktive poštne. Trenutek zakon, ki je, je dejansko usklajen s trenutno veljavnimi evropskimi direktivami. Na agenciji si pa pač prizadevamo glede na to, kar ugotavljamo na trgu, si prizadevamo, da razmeram na trgu sledimo. Zato smo tudi šli v prilagoditev splošnega akta na način, da se omogoči izvajalcu univerzalne storitve bolj prilagodljivo spreminjanje in optimiziranje poštnega omrežja, seveda pod kriteriji, da se ne posega bistveno v pravice končnih uporabnikov. In pa šli smo tudi v smer, da se omogoči večja dostopnost kontaktnih točk v popoldanskem času, se pravi, da se tudi ljudem, ki so v službi, omogoči dostop do teh enot. Zdaj pa pri preoblikovanju, če pogledamo, je trenutno v redni sestavi, se pravi, enot je 67 %, pogodbene pošte jih je 28 % in pa premične pošte jih je 5 %. Pošta ima kot izvajalec univerzalne storitve tudi možnost zahtevati oziroma podati vlogo agenciji za povrnitev stroškov, ki neupravičeno nastanejo zaradi, dodatni stroški, ki nastanejo zaradi izvajanja univerzalne storitve. In pri tem se potem upoštevajo tako, se pravi, stroški, ki nastanejo, potem tehtani povprečni strošek kapitala se tukaj tudi upošteva, WACC, in pa upošteva se tudi neopredmetene koristi izvajalca univerzalne storitve. Kot vemo, ima izvajalec, ki neko storitev izvaja, lahko potem koristi, da tam uporabniki uporabljajo tudi druge storitve, ki niso del univerzalne storitve. Kar smo ugotovili v zadnjem obdobju, ko so se na nas obračali končni uporabniki in vprašanja glede zapiranja poštnih poslovalnic, smo ugotovili, da se velikokrat zamenjuje oziroma šteje, se želi šteti kot del univerzalne storitve tudi plačilni promet, ki ga izvajajo v poštnih poslovalnicah, kar pa dejansko ni del univerzalne storitve. Tako da mi smo zdaj, v lanskem letu je agencija ravno zaradi ugotavljanja spreminjanja situacije na trgu, stanja na trgu in pa potreb končnih uporabnikov izvedla obširno analizo, s katero smo pogledali, kakšno je stanje na trgu, položaj pošte, tudi naredili mednarodne primerjave. Na podlagi mednarodnih primerjav ugotavljamo, da smo še vedno tako po kvaliteti kot po količini poslovalnic nad evropskim povprečjem. In pa potem smo v bistvu naredili tudi, delamo redne raziskave zadovoljstva končnih uporabnikov in potreb. Tako da smo v bistvu na podlagi te analize tudi pripravili več možnih scenarijev za rešitev, za iskanje ustreznih rešitev. Tukaj tudi sodelujemo z Ministrstvom za gospodarstvo in tehnološki razvoj, MGRT. Tako da se zadnje čase veliko sestajamo na to temo in tudi s pošto, da najdemo skupaj, se pravi, rešitev. Kot vemo, agencija nima v pristojnosti spreminjanje zakonodaje, poskušamo pa iskati neko rešitev znotraj obstoječe zakonodaje, s prilagajanjem splošnih aktov, pri čemer pa pač si prizadevamo, da se to ne bi poznalo na storitvi. To, kar je bilo rečeno, se pravi, da se več ne bo toliko pošt zapiralo, poslovalnic oziroma preoblikovalo, je zato, ker je v splošnem aktu določeno, da mora imeti na koncu še vedno   (nadaljevanje) 95 % vseh prebivalcev v Sloveniji poštno poslovalnico na razdalji do največ 4,5 kilometra. In v bistvu temu se zdaj zelo približujemo. Ena rešitev, ki pa je za bolj oddaljene, je pa pošta sama začela tudi že izvajati, to smo se tudi že malo pogovarjali, je pismonoška pošta. In ena rešitev bi bila, se pravi, da se tudi ta storitev malo bolj definira, zahteve, da se da to kot del storitve v splošni akt in bi se tudi s tem. Seveda je pa še vedno tukaj financiranje. Tako kot sem rekla, z neto stroški se lahko to, vemo pa, da pošta ima na pisemskem delu več kot 80-procentni tržni delež, pri čemer potem tudi drugi izvajalci pa uporabljajo njeno omrežje in na koncu bi pošta v kompenzacijski sklad, ker se noter dajejo sredstva glede na prihodke izvajalcev, bi si spet sama mogla to povračati. Tako da s tem problemom se srečujejo v vseh evropskih državah in zato se bo v bistvu, samo to bo trajalo, da se bo direktiva spremenila, se tudi o tem veliko pogovarja, na kakšen način zagotoviti financiranje, tudi ali se bi nabor storitev v okviru univerzalne poštne storitve spremenil. Tukaj je veliko debat na širšem nivoju. Toliko mogoče zaenkrat.
Hvala lepa. Vam dajem, gospod, ki ste se prijavili k besedi, zdaj besedo, pa prosim, če se predstavite. Izvolite.
Miloš Radić
Hvala lepa. Milo Radić, Sindikat delavcev prometa in zvez. Želim vam predstaviti stališče našega sindikata v Pošti Slovenije in tudi razmere, s katerimi se pri svojem delu srečujemo. 21. februarja letos smo svoja razmišljanja o položaju zaposlenih in možnih rešitvah že predstavili na drugem odboru Državnega zbora. Vprašanje položaja zaposlenih na Pošti Slovenije je namreč kompleksno vprašanje. Pošta Slovenije je velik delodajalec, ki zaposluje skoraj 6 tisoč ljudi, ki skupaj z njihovimi družinami zagotavlja kruh. Poleg tega pa je pošta tudi izvajalec javne službe, je servis vsem državljanom, ki je tako pomemben, da ga je država opredelila kot javno službo posebnega družbenega pomena. Od države, ki je lastnik in odločevalec, je odvisno, kakšna bo kvaliteta te javne službe, kakšno mrežo poslovalnic bo naš delodajalec imel in kakšne storitve ter po kakšni ceni bo pošta zagotavljala vsem državljanom. Naloga sindikatov v Pošti Slovenije je skrbeti za dobro zaposlenih in opozarjati na težave, s katerimi se zaposleni soočamo. Ključne vzroke za nastalo situacijo vidimo v zdaj že konstantnem premajhnem številu zaposlenih glede na obseg in naravo dela. Pomanjkanje zaposlenih je privedlo do večjega obremenjevanja sodelavcev, ki so na delovnem mestu, kar je dolgoročno privedlo tudi do povečanja bolniških odsotnosti, odhoda dolgoletnih sodelavcev, vedno novega uvajanja, novih sodelavcev, kar je situacijo še poslabšalo. Na koncu so… / nerazumljivo/ privedle do napovedi stavke. Do pomanjkanja delavcev in s tem do preobremenjenosti ostalih zaposlenih na pošti torej ne prihaja zaradi odhodov in upokojitev delavcev, temveč tudi zaradi visoke stopnje bolniških odsotnosti. Slednje je v veliki meri posledica prevelike obremenjenosti na delovnih mestih. Starostna struktura zaposlenih na pošti se pomika navzgor. V tem trenutku je povprečna starost zaposlenega skoraj 49 let. Prav zaradi tega so se naše ključne stavkovne zahteve nanašale na zagotovitev dovolj velikega števila zaposlenih, za izboljšanje pogojev dela tudi za ranljive skupine zaposlenih, na bolj predvidljivih delavnikih z višje ovrednotenimi nadurami, viške ur ter na dogovor o materialnem delu, ki bi pomagalo ustaviti odhode delavcev. Na socialnih partnerjih je, da korak za korakom uresničimo dogovorjeno, da uresničimo vse načrte in zaveze iz dogovora in predvsem, da izboljšamo pritok komunikacije med zaposlenimi, da morda v ta namen še kdo zapusti svoj računalnik in se spusti v realno okolje dela na pošti in da začnemo potreben proces reorganizacije na način, ki bo zaposlenim bolj prijazen. Pri tem pomembno je tudi, da se vsi skupaj, tudi zaposleni končno zavemo, da brez dviga ugleda in priljubljenosti poklica pismonoše in ostalih poklicev na pošti v prihodnje ne bomo mogli doseči zastavljenih ciljev. To so naloge, ki so pred nami in predvsem vodstvom pošte, vendar je v tej enačbi neobhodno potrebna tudi aktivnost države. Slovenski državni holding Pošto Slovenije obravnava kot naložbo, od katere država vsako leto zahteva določen donos.   (nadaljevanje) To je pač naloga SDH, zaradi katere le-ta obstaja. Vendar pa je poštni sistem z vso svojo infrastrukturo v posamezni državi tudi strateškega pomena in v državi prepoznamo poseben interes. Zato v Evropi poštam zagotavljamo kvalitetno javno službo in vzdrževano infrastrukturo skozi sisteme državnih pomoči, subvencij oziroma na kakšen drug način.  Ko smo se sindikati pogajali z delodajalcem o plačah in o pogojih dela, smo vedno znova trčili ob omejitve delodajalca. Ta namreč, skladno z Zakonom o poštnih storitvah, zagotavlja državljanom določeno kvaliteto te javne službe. Temu zakonu sledi še podzakonski Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Tu je tako Pošti zapovedano, kakšni so roki prenosa, gostota omrežja, število nabiralnikov, delovni čas in še kaj. To pomeni, da mora Pošta pri delovanju za javno dobro dostavljati tudi pošiljke, ki niso izplačljive. Tudi pri ceni je delodajalec omejen, saj mu ceno, ki je med najnižjimi v Evropi, določa Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Delodajalec tako pri pogajanjih z nami, ko smo od njega zahtevali pošteno plačilo za opravljeno delo ter zdrave in varne delovne razmere, ni mogel odločiti kot drugi akterji na trgu, torej sorazmerno z uspešnostjo poslovanja, saj mu država na eni strani določa nizko ceno storitev, na drugi strani relativno visoko obveznost izvajanja poštnih storitev, nazadnje pa država od družbe zahteva še dober donos in izplačilo dobička. Nekje v tej enačbi se računica ne izide in največkrat je prihajalo do tega, da smo kratko potegnili zaposleni, ki smo morali nositi breme te računice, ki jo država ima s Pošto Slovenije. Trenutek, ko je med nami zaposlenimi počilo in ko smo bili pripravljeni tudi stavkati za zagotovitev boljših delovnih razmer, je trenutek, ko se lahko odločevalci jasno in iskreno vprašate, kakšna je vaša vloga v tej zgodbi. Če bo namreč država nadaljevala z enako politiko kot do sedaj, se bo vedno znova dogajalo, da bo Pošta pričakovani dobiček, ki ga ne more pridobiti preko izvajanja netržnih dejavnosti, kar je dolžna izvajati, skušala iztisniti skozi obremenitev zaposlenih. In obljubimo vam, da bomo tokrat zaposleni zopet dvignili glave in se postavili za svoje pravice. In se bomo zopet lahko srečali v tej sobi in pogovarjali o vzrokih, da se je to zgodilo. V Sindikatu delavcev prometa in zvez pa upamo, da je mogoče ukrepati že prej. Podpiramo rešitev, ki bo ohranila kvalitetno poštno storitev, ki je tudi ključnega strateškega pomena za državo. Ne bomo pa več dovolili, da se ta kvaliteta ohranja z izčrpavanjem zaposlenih na Pošti.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Zdaj bom dal besedo predlagatelju. Za njim bo na vrsti še predstavnica Sindikata Poštnih delavcev, potem pa bomo uvodne predstavitve povabljenih na sejo zaključili in prešli na razpravo poslank in poslancev. Gospod predlagatelj, poslanec Kordiš, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Rad bi se odzval na nekatere navedbe, jih tudi upošteval pri kartiranju kurza, ki je sedaj naprej, in zaključil svojo intervencijo s predlogom.  Za začetek dva odziva. Pogodbena pošta - pogodbena pošta, to je de facto »outsourcanje« poštne storitve oziroma, če želite, privatizacija poštne storitve v preobleki. In to je nekaj, česar v Levici ne moremo podpreti. Razumem pritisk na poslovodstvo, da želi tu nekaj delati z vidika racionalizacije poslovanja, čisto po številkah, ni pa to prav z vidika Pošte kot nekega javnega servisa, ki bi moral biti popolnoma v rokah države.  Kot drugo, gospodarska javna služba, da se na vašem ministrstvu, gospod Cantarutti, ukvarjate z gospodarsko javno službo, da morate to zagotavljati, delavske pravice pa niso tako zelo vaša pristojnost, ampak je to v pristojnosti drugega podjetja - sorry, oprostite, ampak jaz take vaše trditve pa argumenta ali pa prioritet ne morem kupiti. Če kaj, bi morala biti ravno gospodarska javna služba zgled upoštevanja delavskih pravic, pa sodelovanje zaposlenih pri upravljanju, pa korektnega dialoga med poslovodstvi na eni strani in sindikaliziranimi delavci na drugi strani. To vse pride v tem kompletu gospodarske javne službe, ne moremo tu potegniti neke grobe ločnice med delavskimi pravicami in postaviti delavske pravice na eno stran   (nadaljevanje) in v opoziciji tega na drugo stran izvajanje gospodarske javne službe. To gre z roko v roki.  Tretje, kompenzacijski sklad. Da, lahko se pogovarjamo o kompenzacijskem skladu in kako iz javnih sredstev oziroma z nekim mehanizmom zagotoviti, da se sicer nerentabilno izvajanje univerzalne poštne storitve pokriva. O tem se brez težav lahko pogovarjamo, navsezadnje je bila predvidena ustanovitev kompenzacijskega sklada že leta 2008, in to na način, da naj bi ta kompenzacijski sklad krili izvajalci poštnih storitev, vsak bi nekaj vplačeval v ta sklad, potem pa bi ta sklad poplačeval univerzalno poštno storitev. Ta mehanizem, ta sklad ni nikoli zaživel, ampak tudi če bi, ne bi zares deloval, zaradi tega, kot je tamle gospa iz AKOS sama izpostavila, Pošta Slovenije opravi nekaj čez 80, 85 % vsega prometa in bi de facto vplačevala v sklad, iz katerega bi sama sebi poplačevala univerzalno poštno storitev, kar je pa seveda svetovna bedarija in mislim, da moramo tu na drugačen način prijeti zadeve, lahko tudi proračunsko financiranje univerzalne poštne storitve. Ampak preden sploh pridemo do kompenzacijskega sklada, imamo tu cel nabor ukrepov, ki se jih lahko poslužimo tu in zdaj in ki se lahko zgodijo veliko hitreje. Za začetek imamo letni načrt, h kateremu mora tudi Vlada podati soglasje. In v tem letnem načrtu lahko Vlada zahteva, da se ustrezno opredeli oziroma ovrednoti osnovno dejavnost Pošte Slovenije, torej univerzalna poštna storitev, lahko zahteva primerno donosnost na kapital za to družbo in navsezadnje lahko zahteva, da tak letni načrt opravljanja naložb, pokriva tudi ukrepe za izvajanje stavkovnega sporazuma na Pošti Slovenije, da ne bo skrb sindikatov, trenutno upravičena skrb sindikatov, ali se bo ta sporazum izvajal ali ne, da bo ta skrb pokrita. To se da narediti že sedaj in to Vlada že sedaj lahko naredi ne glede na veljavne akte, na veljavne predpise. Lahko reče, glejte, mi bomo potrdili samo letni načrt poslovanja, ki bo upošteval pravice delavcev, pa to, da se bo mreža poštnih poslovalnic razširila, ki bo upošteval primeren kadrovski načrt, primeren stavkovnemu sporazumu, in tako naprej. Toliko platna in toliko škarij država v rokah ima, Vlada Republike Slovenije to lahko stori.  Še v enem koraku naprej imamo strategijo upravljanja kapitalskih naložb države. Tu bi morali opredeliti nižjo donosnost za Pošto Slovenije, glede na družbeno funkcijo, ki jo opravlja, da ta družbena funkcija za sabo potegne tudi finančne izgube. Predstavnik ministrstva je sicer povedal, da je že zdaj ta donosnost nižja kot pri kakšni drugi gospodarski družbi, ampak očitno to ni dovolj dobro, kajne, očitno to ni dovolj dobro. In potem šele v tretjem koraku, mislim, da lahko odpremo resno razpravo o kompenzacijskem skladu, pred tem bi prehitevali. Navsezadnje, ne pozabimo, Pošta deluje s presežkom slabih 10 milijonov evrov na leto, in kar lahko najprej naredimo, je, zagotovimo, da se ti milijoni v dobičku vlagajo nazaj v poštno dejavnost, vlagajo v poštarski kader in v bazično infrastrukturo, ki naj pokrije primerno našo celotno državo. Ki je, recimo, v primerjavi s kakšnimi zahodnoevropskimi državami malo drugače poseljena. Prej, ko se je pogovarjalo o statistikah in povprečjih, na koliko prebivalcev pa to, se najde ena poštna poslovalnica, stopnja urbaniziranosti v zahodni Evropi niha tam okrog 80 %, slovenska specifičnost poselitve pa je, da je urbanizacija 50 %. Naša poselitev je precej razpršena, krajina je napol urbana, napol ruralna in seveda taka razpršenost za sabo potegne tudi večjo gostoto poslovalnic, če jih želimo ljudem primerno dostopno posejati naokoli.  Hvala.
Hvala, predlagatelj. Zdaj dajem besedo še predstavnici Sindikata Poštnih delavcev, gospe Kos.
Diana Kos
Hvala za besedo, predsedujoči. Saj bom precej hitro, ker je gospod Miha Kordiš pravzaprav povzel   (nadaljevanje) večino vprašanja, ki sem ga želela postaviti direktorici AKOS.  V analizi, ki jo delate, ali je res izrazita sprememba Zakona o poštnih storitvah vezana samo na te spremembe, ki bi šle seveda na račun javnosti oziroma javnega servisa, ali je mogoče osnovni problem v ne vzpostavitvi sistema, ki ga ima Pošta opredeljenega, subvencioniranje, manka univerzalne poštne storitve, kar ni nikoli zaživelo, pa tudi realnih možnosti nikoli ne bi imelo, da bi zaživelo. In na kakšen način to rešujejo druge evropske države, ki imajo podoben sistem, ampak na zelo različne načine te zadeve pokrivajo, ker po našem mnenju bi bila to verjetno večja težava od tistega, koliko dni dostave zagotoviti, pa kako optimizirati ali pa centralizirati neko dostavo. Ker namreč, tako kot ste prej omenili, da smo v letu 2018 na paketnih storitvah zrasli za več kot 40 %, nas skrbi, ker sta trenutno v teku dva razpisa za »outsourcing« ravno za paketno distribucijo. Na pisemskih pošiljkah, kjer smo izvajalci univerzalne poštne storitve, padamo, zato rastemo na paketni in jo dajemo, mislim, »outsourcamo« jo. Tu se pa delavci spet bojimo, da bomo potegnili spet tisto kratko, ker tisto, kar centraliziramo in kar bo prineslo in bo ostalo delo, bomo dali nekomu drugemu. To nas precej skrbi. Mislim, da bi zakon definitivno moral biti pregleden čisto z vseh strani in dejansko ugotovljena srž problema, kakšne spremembe bi ta zakon potreboval. In definitivno smo še vedno na stališču, da bi bilo treba urediti ravno tako tudi donosnost oziroma razmejiti javni servis od ostalega dela, ki ga izvaja Pošta, to je pa domena SDH. Se pravi, ne samo Zakon o poštnih storitvah, ampak tudi ta posebna ločitev, da se država odloči, kaj hoče imeti od tega javnega servisa, na kakšen način se bo to servisiralo, in ostale prihodke, ki jih na prostem trgu ustvarjamo, da se lahko potem seveda tudi postavljajo zahteve. Hvala.
Hvala lepa. Vi, gospa direktorica, boste dobili priložnost po opravljeni razpravi poslank in poslancev za odgovore.  Preden nadaljujemo, imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanec Jernej Vrtovec nadomešča člana Odbora za finance, poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nove Slovenije. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Trenutno so prijavljeni štirje. Najprej gospodje Breznik, Ivanuša in Rajh, za njimi poslanka Karmen Furman. Poslanec Franc Breznik, izvolite, imate besedo.
Spoštovani gospod predsednik, najlepša hvala za besedo. Spoštovani predstavniki SDH, predstavniki delojemalcev, predstavniki Uprave Pošte Slovenije! Torej, sam vidim tukaj v bistvu ključen problem ob tem, da je predvsem Zakon o pošti in poštnih storitvah kot takšen, lahko bi rekel, povozil čas. Torej, po liberalizaciji, po 1. januarju 2011, ki je pomenil konkurenco na trgu kompletnih poštnih storitev, pisemskem, paketnem trgu, potem tudi na trgu nenaslovljene pošte, ter na področju plačilnega prometa, bi lahko rekel, da je čas za - kar ste tudi številni gosti napovedali -, čas za temeljit premislek, kako pripraviti nov predlog zakona in kako delo spremeniti, po moje tudi strategijo upravljanja s Pošto. Zakaj? Jaz mislim, da je tista klasična pošta, ki smo jo poznali in ki ima neko tradicijo v Sloveniji, jo lahko primerjamo, recimo, s slovenskim gasilstvom ali pa s čim drugim. Glejte, poštarji pomenijo na podeželju, ob tem da se družba spreminja, da je tudi veliko število veliko osamljenih ljudi na podeželju in jim pošta predstavlja, lahko rečem, eno vrhunsko javno storitev. Od mene bi po vsej verjetnosti pričakovali kot od nekoga, ki prihaja iz stranke, kjer imamo zelo liberalne poglede na nekatere zadeve, da ravno tu nagovarjam, da ta konservativni liberalni liberalizem, ki ga predstavlja Slovenska demokratska stranka, gre ravno v tej smeri, da pa ravno na tem področju moramo zagotoviti v prvi vrsti kvalitetno, vrhunsko javno storitev. Seveda pa je Pošta Slovenije med tem časom tudi napredovala, je vrhunsko logistično podjetje, tudi na področju digitalizacije. In mislim, da moramo, preden se pripravi nov osnutek zakona ali pa novela, pogledati, kaj vse v tem trenutku tehnologije prinašajo in kje bi lahko Pošta Slovenije s svojo kvalitetno mrežo, infrastrukturo, ne nazadnje tradicijo, znanjem, zaupanjem v njene storitve,   (nadaljevanje) nadgradila to smer. V Slovenski demokratski stranki sigurno mislimo, da je to na strani ljudi, ki delate, ki izgorevate na področju, mislim, da tudi pri upravi, ki ima zvezane roke v tem trenutku ravno zaradi tega, ker mi nismo te naloge naredili. Torej, po eni strani od nje pričakujemo dobesedno spopad na tem liberalnem trgu, po drugi strani pa od njih še pričakujemo to klasično vrhunsko javno storitev z neko socialno noto. Jaz vidim tu predvsem rešitev morda v delnem subvencioniranju, kar bo po moje po vsej verjetnosti kritika številnih kolegov, tudi tistih z moje strani, po drugi strani pa da razširimo storitve in pogledamo v prihodnost, kaj lahko naredimo. Jaz mislim, da številna javna pooblastila lahko pridodamo Pošti Slovenije. Morda se bodo zdele nekatere ugotovitve, recimo, tečejo neki socialni programi. Veliko evropskega denarja je temu namenjenega, recimo, programi za starejše. Da morda mi tudi preko Pošte Slovenije opravljamo tudi neke storitve, ki so namenjene starejšim, ki so morda osamljeni v svojih hišah, da jim poleg pošte pripeljejo, ne vem, hrano, topel obrok, ne vem, karkoli. Mogoče e-trgovino razširite tudi na področje, recimo, da poštar en dan pove, drugi dan bom pripeljal nekaj potrebščin, ljudem, ki so omejeni, odtujeni od svojih otrok. Glejte, tukaj vidimo neke te socialne storitve, s katerimi bi lahko to zagotovili. In da upravi Pošte rečemo, glejte, nas ne zanima, dokler vi opravljate te storitve kvalitetno, nas potem toliko ne zanima ta dobičkonosnost, ne na račun delavca. Ampak mislim, da tudi starejši ljudje, glejte, če gremo v digitalizacijo, bodimo realni, marsikateri starejši uporabljajo že e-storitve, ampak številni, glejte, so vezani na Pošto Slovenije, imajo zaupanje do poštarjev, radi jih vidijo, ne nazadnje so osamljeni, se marsikaj dogaja, tudi ko vstopijo v neko manjšo poslovalnico. In mislim, da proces zapiranja pošt moramo v najkrajšem času dobesedno ustaviti. Torej tisto, kar je še namenjeno, ustaviti, povedati upravi, da si bomo vzeli čas, in pripraviti kvalitetno novelo zakona, kjer bomo razširili te poštne storitve, skupaj morda z ostalimi javnimi storitvami, jih mogoče združili in jih prenesli na Pošto Slovenije. Ravno zaradi tega, da izkoristimo znanje in infrastrukturo, ki jo Pošta ima. Tu vidim morda nek dodatek.  Mislim, da je naš pogovor pomemben. Jaz pričakujem predvsem od predstavnikov Vlade, da v najkrajšem času, skupaj morda tudi z Ministrstvom za delo, socialne zadeve in ostalimi, tudi z gospodarskim ministrstvom, pripravi, katere nove naloge Pošte bi morda bile, katere storitve ali pa javna pooblastila. Mislim, da je direktorica AKOS povedala tudi glede plačilnega prometa. Glejte, plačilni promet je za ljudi, ki ne uporabljajo e-storitev, na podeželju izredno pomemben. Kot ste sami rekli, zdi se jim samoumevno, da pošta predstavlja tudi banko. Kljub temu, da te storitve upadajo, zaradi tega, ker pač večina mlajših, tudi srednja generacija, uporablja e-bančne storitve, ampak tudi te so izredno pomembne. Tako, glejte, premislek in pogled v državo. Torej, katere storitve lahko Pošta še ob klasičnih storitvah opravlja in jih razširi ter uporabi vso svojo strategijo, vsa sredstva, ne nazadnje pa ljudi, ki so izredno pomembni, brez ljudi danes ni napredka.  Mislim, da je uprava delala dobro, da je tiste naloge, ki smo jih ji preko zakona in preko strategije zadali, opravila. Treba se je pa zavedati, tudi sam, če bi bil tam, je vprašanje, kakšne procese bi vodil v tem trenutku. In mislim, da je krivda na nas, politiki, prvič, da damo nalogo Upravi SDH, v drugi smeri pa potem preko zakona tudi Upravi Pošte Slovenije. Tako, spoštovani kolegi, jaz pričakujem, ker je nekako odprta razprava, da poskušamo najti, ali pa da teče razprava o teh zadevah, katere storitve in naloge bi lahko prenesli še na Pošto, ne da jo zapiramo, izkoriščamo in poceni prodajamo nekatere že obnovljene v preteklosti poštne poslovalnice po Sloveniji, ampak da jih obdržimo, izkoristimo in naj bodo to tudi dostopna mesta ljudem na podeželju. Ta storitev, glejte, če se še to umakne s podeželja, potem je treba vedeti, da vsi   (nadaljevanje) ostali procesi, ki tečejo v centralizacijo države, se bodo še pospešili. Tako nam želim eno kvalitetno razpravo, s kvalitetnimi idejami, rešitvami in potem z nekimi, mislim, da jasnimi zaključki, tudi danes s sklepi, na podlagi katerih lahko predstavniki Vlade začnejo iskati rešitve in pripravljati novelo Zakona o Pošti Slovenije.  Najlepša hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Naslednji je k razpravi prijavljen poslanec Jani Ivanuša.
Gospod predsednik, poslanke in poslanci, spoštovani gostje z druge strani!  Gospod predsednik je sam rekel, da se moramo malo držati ure, kajti redna seja se približuje. Sem kar seznanjen s tematiko na Pošti, od paketomatov do sistematizacije delovnih mest, o nadurnem delu, o presežkih nadurnega dela, o firmah, kjer imate tri hčerinske, kolikor sem seznanjen, ki so v preteklosti poslovale negativno; o delavcih na okencih, mislim, da je kar 80 posebnih navodil za delovanje enega uslužbenca na okencu. Največji pritisk baje pri tem predstavljajo še dodatna prodaja spletne strani Moj paket, ki, kot slišimo, ni zaživel na spletnih straneh, pa je to potem bolj preneseno na delavce na okencih. Tudi vemo, kakšna roba je približno, večinoma kitajska, no, o tem ne bom debatiral. V glavnem, vse se da slišati. Tudi slišimo, da to robo kupujejo lastni delavci oziroma na okencih, da se izognejo nekim normam pri poslovanju te spletne prodaje, pa potem, da se izognejo tudi tem pritiskom, ki nastajajo, mogoče tudi mobingu, ne vem. V glavnem, gospod Breznik je dobro povedal, da je ta zakon v bistvu zastarel, da je Zakon o poštnih storitvah na tankem ledu. Se pa nekako ne strinjam glede rešitve, da bi se širila ta dejavnost z malicami in kosili, mislim, s hrano ali čimerkoli, če ne bo ustreznega dodatnega plačila za nekaj takega. Saj ravno to je problem, kajti ti delavci so preobremenjeni z vsem mogočim.  V svoji razpravi bi postavil samo tri, štiri vprašanja. Najprej kadrovska politika. Zanima me, kako je bila uspešna Pošta pri iskanju poštnih delavcev iz Srbije ter Bosne in Hercegovine. Se pravi, gre za voznike in pomožne delavce, poštarje, koliko jih trenutno dela v Sloveniji. Slišim tudi, da se na veliko zaposluje v upravi, sicer ne vem, ali imamo mi pristojnost o tem govoriti, zmanjšuje pa se sektor promet, zaposlitve v sektorju, ali kako imate to ločeno, v prometu. To me zanima. Vemo, da primanjkuje delavcev. Mi sprejemamo tudi v Slovenski nacionalni stranki, da se jih tudi potem pripelje v Slovenijo, ampak če se ti učijo slovenskega jezika in slovenske kulture. Razumljivo je, da bodo imeli s slovenskim jezikom težave, zato so naša pričakovanja večja, da bi se potem potrudili tudi govoriti slovensko, kajti Slovenec, ki dela kot pismonoša v Avstriji, mora govoriti nemško, ne more drugega.  Pa, recimo, me zanima pri teh prodajah, kakšne norme tu obstajajo na okencih v poštnih prodajalnah.  Pa potem me še zanima to poslovanje, ki je baje znotraj vašega sistema, označujete kot poslovno skrivnost, tako da svet delavcev in sindikati baje nimajo informacij, kaj se dogaja znotraj sistema; ali je to res.  Samo toliko. Hvala lepa.
Hvala, poslanec Ivanuša. Naslednji za razpravo je na vrsti poslanec Andrej Rajh.
Spoštovani predsedujoči, hvala lepa za besedo. Cenjeni gostje, kolegica poslanka in poslanci! Kot Mariborčan sem posebej čustveno vezan na razmere in delovanje Pošte Slovenije. Še posebej me zanima, pa tudi skrbi prihodnost tega podjetja. Upad prometa v letih 2006 do leta 2017 za skoraj 60, v grobem 60 %. Hvala Bogu smo priča tudi povečanju, sicer paketnega prometa, torej pošiljk, me pa v bistvu skrbi tudi eno dejstvo, koncesijska pogodba se izteče leta 2023, spremembe na trgu so pa velike. Prihaja ta digitalizacija, informatizacija, pošta pa ima relativno staro starostno strukturo zaposlenih. Mi je nekdo omenil, okrog 50 let je povprečna starost zaposlenega. Kako se bodo ti zaposleni uspeli prilagoditi na nove izzive? To me res iskreno skrbi, pri čemer pa bi tudi rad izpostavil, da nisem nikjer slišal, kako Univerza sodeluje pri razvoju teh novih storitev. Hvala lepa.
Hvala, kolega Rajh. K razpravi je prijavljena še poslanka Karmen Furman, izvolite gospa poslanka. Za njo, samo trenutek prosim, ali predlagatelj želite takoj besedo? (Ne, zadnji.) Dobro, potem, ko bo predlagatelj opravil svoje, je pa še poslanec Željko Cigler prijavil se k razpravi. Gospa Furman, izvolite.
Hvala lepa za besedo in lep pozdrav tudi iz moje strani vsem prisotnim. Na to, kar je bilo danes povedanega na temo izvajanja oziroma problematike poštnih storitev, jaz lahko rečem, da sem si tudi sama ustvarila neko predstavo o tem in sicer, zdaj, po mojem mnenju gre predvsem za nekakšno sprenevedanje in prelaganje odgovornosti določenih predstavnikov in tudi vladajoče politike, moram kdaj(?) reči, z reševanjem tega problema. Zdaj predstavnica sindikatov delavcev, jaz mislim, da je dala ena tista pomembna izhodišča in pa vprašanje direktorice Akusa kot tista temeljna ključna vprašanja, na katera da upam, da bomo danes slišali tudi odgovore, še boljše, če bomo slišali tudi kakšne rešitve. Potem na drugi strani, državni sekretar s pristojnega Ministrstva za gospodarstvo, ki je vendarle tisto krovno, ki je pristojno za Zakon o poštnih storitvah. Zdaj, mene veseli, da vi iščete rešitve, ampak jaz bi bila še bolj vesela, da glede na to, da to ni problem od danes na jutri, ampak je problematika, ki traja že več let, da bi že tudi, z vsem dolžnim spoštovanjem, pa našli kakšne rešitve na tem področju. Navsezadnje, predstavnik oziroma direktor uprave je danes, jaz mislim, da, po mojem mnenju, podal tiste ključne rešitve, ki bi pa vendarle se že lahko s strani ministrstva tudi pripravile in podale kot predlog za obravnavo predlaganih sprememb v Državni zbor. Namreč, ta današnja razprava bi bila povsem odveč, v praksi do takšnih težav tudi ne bi prihajalo, ne do zapiranja pošt in ne do takšnih delovnih pogojev zaposlenih, če ne bi tudi politika, predvsem vladajoča politika, prevzela tisti del svoje odgovornosti, ki jo ima. Res je, da v Državnem zboru nismo pristojni za določanje števila in krajev poštnih poslovalnic, še manj seveda, da bi se vtikali v pristojnosti uprave kot delodajalca znotraj pošte, smo pa navsezadnje vendarle zakonodajni organ in kot takšen lahko sprejemamo potrebne zakonske rešitve, le konkretne spremembe pa je vendarle potrebno pripravit in jih vložit v parlamentarno proceduro. Namreč, prav, jaz menim, da prav zaradi te neodzivnosti, tudi od države kot lastnika, je pa pošta očitno sedaj ujeta v nekakšen precep. Na eni strani mora ustvarjati, seveda, dobiček, katerega od nje zahteva država oziroma SDH kot upravljavec državnega premoženja in namreč, prav te posledice se pa potem kažejo na tem konstantnem premajhen številu zaposlenih na pošti in nevzdržni delovni pogoji, na drugi strani potem tudi zapiranje poštnih poslovalnic v tistih bolj odmaknjenih krajih, ker pač niso za vas dovolj rentabilne in seveda posledično se pa tudi odraža v neenakopravnem obravnavanju naših državljanov, zlasti tistih na podeželju, ki so s tem prikrajšani za dostop do teh poštnih storitev. Jaz verjamem, da vsakdo izmed nas se je že v tem času srečal tudi v svojem kraju z zapiranjem kakšne bolj odmaknjene poštne poslovalnice. In sem tudi prepričana, da danes tukaj pa ni nikogar, ki bi bil vesel tega, da se pošta v njegovem kraju zapira. Ampak treba si je vendarle naliti čistega vina in priznati, da gre za dlje časa oziroma kar nekaj let trajajoč problem in da pravih rešitev do sedaj v parlament ni bilo predstavljenih in jaz upam, da vseeno bo tale današnja tematika oziroma razprava tukaj vendarle sprožila tisti prvi korak naprej, da se bodo rešitve predstavile oziroma najprej sploh pripravile.  Nadalje, jaz sem prepričana, da tako kot je bilo že povedano danes s strani tudi predsednika uprave pošte, da je potrebno pripraviti sistemske spremembe, to je Zakon o poštnih storitvah, ki bo potem za spremembo dal tiste sistemske rešitve, da potem se ne bodo reševale samo tematika od danes na jutri, ampak da bo potem se resnično zagotovila neka strategija poštnih storitev na ravni cele države, da se bo določil kakšen servis storitev v državi potrebujemo in ga bomo izvajali in to seveda predvsem tako, da se ne bo več izkoriščalo zaposlenih na pošti. In jaz si srčno želim, da bodo to storili tudi ljudje, ki so za to plačani, tako na ministrstvih kot agenciji.  Tukaj bi morda vseeno podala en odgovor tudi pobudniku sklica današnje seje, in sicer vaša stranka, torej stranka Levica je pred dnevi tudi, kolikor smo slišali iz medijev, podpisala sporazum o sodelovanju z Vladi, ki navsezadnje določa katera so tista prioritetna področja, ki jih boste z Vlado v tem letu reševali. In glede na to vašo angažiranost, ki jo seveda tudi podpiram sama osebno, o rešitvi današnje obravnavane tematike, jaz upam, da ste slednje tudi vključili v ta sporazum z Vlado, ker drugače kot nadkoalicijska stranka te vlade pa tak sistem podpirate ali pa so to zgolj vaše populistične zgodbe.  Glede na to, da je bilo na Odboru za delo tudi s strani nekaterih koalicijskih poslancev priznano, da je ta zakon o poštnih storitvah potrebno spremeniti jaz mislim, da potem, že tako imate zagotovljeno tudi nekakšno soglasje s strani koalicije, tako da bo to tisti prvi korak v pravo smer. Torej, da bodo na prvem mestu delavci, ne pa dobiček. Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Sedaj je na vrsti predlagatelj, poslanec Miha Kordiš, za njim poslanec Željko Cigler.  Kolega Kordiš, prosim.
Hvala za besedo, predsedujoči. Predstavnike desnice, zagotovo ne bom poslušal nikakršne lekutre in predavanja o delavskih pravicah. To kot za začetek.  In kot nadaljevanje tega, dejansko je v sporazumu, ki ga je Vlada oziroma ki naj bi ga koalicijske stranke podpisale z Levico, naslovljena tudi delavska oziroma celo prednostno naslovljena delavska problematika od zaščite delavskih sindikalnih predstavnikov, ki so trenutno popolnoma nezadostno zaščiteni do cele palete ukrepov proti prekarnosti, kot tisti največji rak rani delavskega razreda v tem trenutku, ki se je stopnjevala zadnjih 15 let. Tako da ne skrbite za naše zavezanosti delavskemu boju in delavskim pravicam.  Zakaj sem se pa prijavil k besedi je pa zato, da izpostavim še, recimo, tretji večji sklop posledic, pritiska na pošto kot dobičkonosno gospodarsko družbo s strani države, ki je strukturno morda manj problematična kakor je to zapiranje poslovalnic, pa kakor je to grobo izkoriščanje zaposlenih je pa vendarle za ljudi ravno tako moteče, navsezadnje moteče tudi zame osebno. Govorim o tem, da se poštne poslovalnice spreminjajo v zelo kičaste prodajalne spominkov in še kakšne druge robe, ki tam nimajo mesta. Ti prideš na poštni okenček, levo imaš čokoladko, desno imaš plišastega medvedka. Pa kaj ima to veze s poštnimi storitvami. Seveda je razumljivo, da proba pošta narediti več prometa, narediti več dobička tudi pod pritiskom države, ki zahteva take pa take dobičke, samo za državljanke, državljane, ki pošto vidijo kot javni servis, ki tja pridejo oddat pošiljko, ki tja pridejo oddat pismo in to, je pa tak pristop k poslovanju sila, sila moteč in popolnoma razumljivo. Nekaj dni nazaj, sem se sprehodil do pošte, ki je najbližja tu Državnemu zboru, to je tista tamle, na Slovenski cesti, po nalepko proti reklamam, ki vsak dan praktično dobiš v »kaselc« reklamo tiste ali pa one trgovske verige, mi gre silno na živce in sem se končno spravil iti kupiti tisto nalepko, da mi poštarji reklam ne dajejo noter v »kaselc«. Stopim tja do okenčka, prosim za tisto nalepko in kaj mi rečejo? Ja, sprehodite se tjale v preddverje, tamle imamo »štant« in boste tam dobili nalepko. Imajo dejansko v preddverju postavljen »štant«, prodaja »svega i svašta«, ampak zgolj ena stvar v naboru tega »štanta« oziroma mala stvar je, da tam prodajajo tudi nalepko, ki sem jo omenil. To je del problematične slike, da se pošte spreminjajo v neke zelo »pocenske« prodajalne. Kakor sem rekel prej, kot neke prodajalne spominkov in mislim, da bi tudi ta segment morali, ne sicer prednostno, sekundarno pa zagotovo, naslovit, ko se pogovarjamo o določanju, kakšne dobičke naj ima pošta, po kakšnih načelih naj posluje. Ljudje, ki potrebujejo »štacuno«, grejo v »štacuno«, tisti, ki želi kupiti čokolado ali pa plišastega medvedka, bo šel v temu namenjeno »štacuno«, zagotovo se pa ne bo ustavil na pošti in tega res pošta niti ne potrebuje, državljanke in državljani tega ne potrebujejo, navsezadnje tudi sama pošta ne potrebuje postati svoja lastna trgovska veriga, zato da, ne bi smela postati svoja lastna trgovska veriga, zato, da bi financirala univerzalno poštno storitev, to je(?) pravica vseh državljank, državljanov.
Hvala, gospod predlagatelj. Takole bomo zdaj naredili, poslanec Cigler bo še opravil razpravo, potem pa bomo na stran povabljenih podali besedo, da določene stvari odgovorijo. Kolega Cigler, izvolite, imate besedo.
Predsedujoči, hvala. Spoštovani vsi prisotni. Osebno cenim protest delavcev Pošte Slovenije, ki so ga izvedli. Namreč s tem niso opozorili samo na svoj nezavidljiv delovni položaj in svoje pravice, ki jih, na nek način se jim manjšajo, v javnem državnem podjetju, če lahko tako rečem, skratka tu je država zraven. Na drugi strani so opozorili na ključno, o čemer mi danes govorimo, da javni gospodarski sistem posebnega družbenega pomena v nekem smislu razpada. Namreč, predstavniki tako ministrstva, kot tudi, jasno, pošte, saj, pošta je podrejena tukaj, ne more kaj dosti zraven govoriti, če pa bi, bi se pa to verjetno tudi nekje poznalo in pa našega spoštovanega holdinga, na prvem mestu pri tej javni gospodarski službi izpostavljajo dobiček. Pozabljajo, da se tu zagotavljajo pravice državljanov Republike Slovenije iz naslova te javne gospodarske službe in to je na prvem mestu in temu se mora zadeva prilagoditi oziroma ohraniti jo, ker tako piše zakon, za enkrat tudi Zakon o poštnih storitvah oziroma če se bo spreminjal, moramo ta pomen pošte ohraniti in ne trgati tega iz konteksta, vse postavljati pod dobičkonosnost. Namreč, prihajamo, tu je ena deregulacija pa liberalizacija, ki se dogaja, in privatizacija, imamo na eni strani gospodarske javne službe, na drugi strani pa negospodarske. In če se nekje, v odročnih krajih, teh je v Sloveniji zelo veliko in na podeželju, jaz bom rekel, hvala Bogu, da se nekateri oglašajo, nekatere občine iz Pomurja, Podravja ali pa Črna na Koroškem, vse govorijo o dejstvih, zapirajo se jim pošte, zapirajo se jim banke, zdravnikov ne morejo dobiti, podružnične šole se zapirajo. Oprostite, mi postavljamo s takšno politiko, ki jo vi zdajle zagovarjate in o tem govorimo zdajle v Državnem zboru, te ljudi v en diskriminatoren položaj, hkrati se pa v državi povzročajo posredni stroški na drugih področjih in ta zadeva nam bo slej ko prej udarila nas nazaj. In o tem danes govorimo in to, za enkrat se je tale, razen nekaj razpravljavcev, to zadevo sprejemamo. Glejte, to je temeljno konceptualno vprašanje in mislim, da temu mi ne moremo danes pritrditi, zaradi   (nadaljevanje) tega je levica predlagala te sklepe, da se nemudoma ustavi vse postopke povezane z zapiranjem poštnih poslovalnic in ponovno vzpostavi široko dostopna mreža poštnih poslovalnic. Razen, če se ne bomo v Državnem zboru dogovorili drugače in da spreminjamo tukaj ene bi rekel normalne civilizacije in sodobne države osnovno infrastrukturo.  In drugič, da je treba zagotoviti izvajanje univerzalne poštne storitve in skladno s tem strategij upravljanja z državnimi naložbami, ustrezno ovrednotiti izvajanje take storitve in jih upoštevati pri določanju zahteve po donosnosti na kapital. Tukaj ni na prvem mestu donosnost kapitala, tukaj so na prvem mestu pravice državljank in državljanov, da so jim te javne storitve zagotovljene. Pika. To je bistvo. V nasprotnem primeru lahko stališča dobičkonosnosti, spoštovani gospodje z ministrstva ali pa SDH, lahko začnemo zapirati zdravstvene ambulante, šole – to niso dobičkonosne stvari, to so stroški. To je pa eno drugo razmišljanje, ki je zapisano v Ustavi Republike Slovenije kot socialni državi seveda.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Zdaj bomo prešli tudi na razpravo povabljenih oziroma na odgovore, ki so bili izpostavljeni v razpravi. Najprej bi dal na podlagi zadnjega izvajanja predlagatelja, besedo gospodu iz poslovodstva Pošte Slovenije, ki pa ga seveda prosim, glede na to, da sem prejle preslišal njegov ime in priimek, da se tudi predstavi, preden začne razpravo. Izvolite.
Vinko Filipič
Hvala, predsednik. Spoštovani poslanci, poslanke, ostali vabljeni! Jaz bi želel samo določena pojasnila dati glede trgovskega blaga, ki je bilo izpostavljeno…
Samo ime in priimek, če poveste.
Vinko Filipič
Vinko Filipič, Pošta Slovenije. Torej, samo trgovsko vlogo predstavlja približno, torej RVC, ki ga iz tega dobimo, 160-letnih bruto plač. Druga stvar, ki je – mi smo najuspešnejši s prodajo trgovskega blaga ravno na vaseh, kjer smo še vedno precej prisotni seveda s poštno mrežo, namreč ravno v tistih krajih ni nobene druge trgovine, niti bančne poslovalnice, tako da levji delež pravzaprav te prodaje odpade seveda ravno na ruralna področja. Mi smo prav tako v preteklih letih izvajali… torej vprašali državljane, državljanke, prebivalce, kako vidijo prodajo blaga in kaj si želijo in moram vam povedati, da je odgovor bil pol pol in spet na vasi je bilo veliko večji delež tistih, ki vidijo to prodajo kot nekaj kar je hitro, priročno, nimam(?) za darilo, se tam oglasim in tako dalje. Skratka, imamo pogled pol pol, torej pol prebivalcev to podpira in tudi želi tovrstno ali podobno ponudbo, pol prebivalstva pa seveda deli mnenje nekaterih, ki so bila tukaj izražena danes. Kakorkoli, ko pogledamo številke še enkrat naj poudarim, torej 160-letnih bruto plač predstavlja razlika v ceni. Naslednja stvar, ki pa je, je pa ta, da pa število obiskov poslovalnic vsa leta upada, pa tudi če gledamo po posamezni poslovalnici, beležimo nekako 10 % manj transakcij v povprečju na zaposlenega v zadnjih štirih letih. Zdaj, trend seveda padanja tako plačilnega prometa, vse kar je povezano z digitalizacijo na pisemskem področju bo pomenilo seveda drastičen upad tudi v tem segmentu, tako da v tej smeri tudi absolutno je naše mnenje seveda, da sprememba Zakona o poštah je tista, ki lahko prinese izboljšanje tudi v tem segmentu. Toliko bi jaz želel na to temo, hvala.
Hvala, gospod Filipič. Zdaj bomo nadaljevali tudi kar z generalnim direktorjem Pošte, gospodom Borisom Novakom. Izvolite.
Boris Novak
Hvala lepa. Ja, mogoče za uvodoma z trditvijo, da hitrost sprejemanja(?) aktov zakonov je obratno sorazmerna z nujnostjo takojšnjih sprememb. To pa pomeni morda tudi že odgovor na stališče gospoda Kordiša, ki ga je izpostavil v tem, zakaj se ukvarjamo / nerazumljivo/ direktno pošto in s prodajo komisijskega trgovskega blaga na poštah. Torej, če smo uvodoma rekli, da zakon najverjetneje ko in če bo, bo sprejet zagotovo še ne najverjetneje letos, se bodo učinki tega zakona zgodili šele leta 2020, 2021. Do takrat pa mi moramo seveda izpolniti vse tisto, kar so pričakovanja državljanov, uporabnikov in seveda tudi absolutno socialnih partnerjev. Da lahko to zagotovimo moramo početi tudi stvari, ki jih počnejo Petroli ali pa druge poštne uprave, druge poštne uprave v tistem delu, ko… moram povedati številke – ne naslovljena direktna pošta, torej reklame nam prinašajo 18, 1 milijona evrov prihodkov na letnem nivoju in 4, 1 milijona evrov trgovske in komisijske prodaje. to pa je tisto dejstvo – kolega Filipič je že povedal, koliko plač je to, ampak ne gre samo za ta ekvivalent. Gre za to, da nam že veliko manjka, da zagotovimo vsaj osnovne plače 6 tisoč 300 zaposlenih, veliko tukaj varira, ali odpuščamo - da ali ne, ne, mi imamo skoraj da permanentno število zaposlenih. Je res fluktuacija, tako kot ljudje prihajajo, žal tudi odhajajo, ampak vendarle upamo, da, na podlagi tega dogovora, sporazuma, bomo naredili, če že ne atraktivnejši, pa vsekakor bolj prijazen poklic pismonoše in to, glede na to, da ne moremo pričakovati izplačila neto stroška za leto 2016 v višini 17,2 milijona evrov in za leto 2017 – 32,4 milijona evrov, seveda, še enkrat poudarjam, ker ne bomo zato vzeli kredita, ne bomo še dobili subvencije od države, zagotovo ne, kompenzacijski sklad, gospod Kordiš, ste zagotovo eden večjih poznavalcev, kaj se dogaja z kompenzacijskim skladom, iz tega ni pričakovati dodanih sredstev. Mi moramo zagotoviti zaposlitev 6 tisoč 300 ljudem in tudi njihove plače in to počnemo z vsem tistim, kar sicer ne pripisujete pošti. Še na, nekaj odgovorov na vaša vprašanja. Trenutno je v pošti zaposlenih 17 tujcev. Pri tem upoštevamo predpise, ki se tičejo osnovnega znanja slovenskega jezika. Tujci so zaposleni tudi v zdravstvu, gostinstvu, turizmu, gradbeništvu, ne vem, pravzaprav povsod, zato ne vidimo nobene potrebe po tovrstni diskriminaciji ali pa da vam ne bi mogel paketa prinesti nekdo, ki morda nekoliko slabše govori tudi slovenski jezik. Ne, da tega ne upoštevamo, strogo upoštevamo pozitivno zakonodajo, ampak, bi želeli zaposliti tudi tujce, iz enega samega razloga – ker v Sloveniji nismo dobili takšnega števila delavcev, ki bi želeli opravljati ta poklic, smo seveda tudi poiskali pomoč v tujini. Še glede aktov, ki jih omogoča, torej, ki jih dajemo na razpolago zaposlenim(?), torej, dajemo jim vse, kar jim pripada po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju in tudi iz drugih predpisov, ne dajemo pa seveda tistih podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, v smislu tega, kar je smisel upravljanja družbe in ne pristojnost / nerazumljivo/ v okviru tega kar predstavlja sodelovanje delavcev pri upravljanju ali podatkov, ki jih dajemo, seveda tudi vse tisto, kar pričakujemo ali pričakujejo kolegi v okviru socialnega dialoga. Še sodelovanje z Univerzo v Mariboru. Sodelujejo z univerzami v Sloveniji. Ne boste verjeli, torej največji obseg našega sodelovanja pa je ravno sodelovanje z Inštitutom Jožefa Štefana. Smo eden, torej eno izmed podjetij, ki predstavlja izjemno referenco za Inštitut Jožef Štefan in na to sodelovanje smo še posebej ponosni. Hvala lepa.
Hvala, gospod generalni direktor. Preden dam besedo predlagatelju, nadaljevali bomo potem z razpravami oziroma odgovori dveh povabljenih. Najprej bo gospod Cantarutti potem pa še gospa Muha. Kolega Kordiš, kot predlagatelj, izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo, predsedujoči. Samo v pojasnilo, jaz nisem problematiziral nenaslovljene direktne pošte, to sem samo opisal svojo izkušnjo iz prejšnjega tedna, kako je to zgledalo, ko sem šel na pošto, zakaj sem šel na pošto in tam je pred mene stopila podoba praktično permanentne predbožične izložbe, za katero pa popolnoma razumem, zakaj vi to delate, mislim, imate take pa take zahteve lastnika, po dobičkih, po donosnosti in seveda, poskušate iz te svoje osnovne dejavnosti izvajati dobiček kjer in kako ga lahko – potem(?) na eni strani gre pač(?) z zapiranjem poslovalnic, na drugi strani s pritiskom na delavske plače, na delavski standard in na tretji strani pa tudi s tem, da poštna okenčka spreminjate v prodajalne police za »svega i svašta«, tako da razumem ta strukturni mehanizem. Zgolj izpostavljam, da bi bilo, da je to pač nekaj, kar kar veliko število ljudi moti in v kontekstu spreminjanja državnih zahtev po dobičkonosnosti, imel bom(?) v mislih, da bi bilo fino, če gre z roko v roki s tem tudi vračanje pošt nazaj k podobi svojega lastnega bazičnega servisa. Seveda pa razumem, da je mogoče malo večja želja oziroma malo manjši zadržek po temu, da je pošta tudi prodajalna za vse živo na podeželju, ki je že itak opustošeno s tem, da so jim zaprli bankomate, pa zaprli so jim trgovine, pa tako naprej, ampak iz tega ne izhaja, da bi morala pošta nase prevzeti civilizacijsko poslanstvo preskrbe, ampak izhaja, da je problem še malo večji, pa da bi morali morda tudi kakšno drugo trgovinsko dejavnost obravnavati kot gospodarsko javno službo, ne zgolj univerzalno poštno storitev. Samo se pa bojim, da je to nekaj, česar kolegice in kolegi na tem odboru ne bi želeli nič si nič, nič o tem slišat. Hvala.
Hvala, gospod predlagatelj. Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospodu Cantaruttiju. Prosim.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, predsednik. Imam eno kratko repliko in en odgovor. Najprej replika poslancu Kordišu, ki ste me seveda izvzeli iz konteksta, mojo navedbo, ki se specifično, če bi me poslušali, rekel, da gre za recimo birokratski formalno-pravni odgovor, da MGRT ni pristojen za nadzor nad delovnimi razmerami v družbi Pošta Slovenija, tako pač piše v zakonu, kar pa seveda niti slučajno ne pomeni, da nam ni do tega, kaj se dogaja z zaposlenimi v vseh družbah.  Mimogrede, Pošta Slovenije ni gospodarska javna služba ampak samo izvaja univerzalni, jam, dajte se enkrat poučiti o teh zadevah. Tako da, ampak smatram to kot vaše politično obračunavanje, smo navajeni tega in nič narobe, ker po drugi strani v svojem povzetku prvega dela pa niste izpostavili tega, da pa smo pripravljeni, seveda si želimo, da skupaj z deležniki gremo v spremembo zakona, torej Zakona o poštnih storitvah, ki se nanaša na univerzalno poštno storitev. To za vas očitno ni bilo pomembno, ali pa ni bil pravi moment, da to izpostavite.  Okej, še enkrat, naj bo nekaj političnega obračunavanja, tudi prav, če bomo skupaj prišli do rezultata.  Še gospe Furman pa odgovor: Strinjam se, da je vaša kritika deloma upravičena pri spreminjanju Zakona o poštnih storitvah, da bi morda lahko že kaj več storili. Ni pa res, da se nič ne dogaja. Vendarle se pogovarjamo tudi kot rečeno s Pošto Slovenije, ampak tukaj je več dejavnikov, najprej vključenih, seveda morajo biti različni deležniki, ne gre samo za pošto, gre tudi recimo za sindikate, nenazadnje, gre za vse tiste, ki se jih seveda poštne storitve tičejo.  To je en moment, drugo, kar je pa še bolj pomembno pravzaprav, tudi sami ste omenili seveda sistemsko rešitev in v tem kontekstu je tudi direktorica AKOS omenila, da se pripravlja sprememba uredbe na evropskem nivoju, ker se seveda celotna Evropska unija sooča s podobnim problemom pošt po državah članicah.  Tukaj moram zdaj reči, da je ta uredba trenutno v pristojnosti komisije oziroma da je na komisiji. Jaz lahko zagotovim in obljubim, da se bomo kot Slovenija, kjer je ta zadeva, kot vidimo danes kar pereča, še bolj aktivno pravzaprav vključevali pri oblikovanju sprememb te uredbe na nivoju Evropske unije. In prav je, seveda, da poskušamo sočasno delati na naših aktih, torej na spremembi našega zakona, ki pa je seveda spet prav, da vključujejo tudi že pričakovane spremembe evropske uredbe. Da ne bomo seveda zadev potem recimo čez pol leta ponavljali, tako da se po eni strani z vami strinjam, po drugi vam še enkrat zagotavljam, da bomo aktivno vključeni v te spremembe in že zdaj pozivam tudi različne deležnike, da poskušamo poiskati ustrezne rešitve na - kar se tiče Zakona o poštnih storitvah.
Hvala, gospod državni sekretar. Predstavnik predlagatelja, poslanec Kordiš. Izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo, predsedujoči. Zdaj se ne bom odzival na tisti uvodni del razprave gospoda Cantaruttija, kjer je bil hurdur, Pošta ni gospodarska javna storitev, Pošta zgolj izvaja - pardon, gospodarsko javno službo, Pošta zgolj izvaja gospodarsko javno službo, kar se mi zdi pač … In brez veze bi pa izpostavil točko ali dve o vprašanju kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ker je to razlog zakaj nisem šel v smer odpiranja tega zakona, ker se skriva za tem zapiranjem zadaj ambicija, tudi lobistična ambicija po temu, da se kakovost univerzalne poštne storitve oziroma izvajanja te poštne storitve zniža. Zato sem nisem odzival na tovrstne pobude, ker ne želim, da gre ta seja v smeri lobističnega pritiska po temu, da se namesto pet delovnih dni postavi 3 delovne dni, ko naj bi se univerzalna poštna storitev recimo izvajala. Pa ne želim, da se zamakne zakonska zahteva po temu, da mora ogromna večina Pošte v enem dnevu priti do svojega naslovnika, da se ta rok podaljša na 2 dni in podobno. Te diskusije nočen niti, je nočem imeti, nočem, da se sploh odpre, nočem, da se začne. Mislim, da je to nekaj o čemer se sploh ne bi smeli pogovarjati. torej, da se niža kakovost izvajanja poštne storitve zato, da se bo zagotavljala taka in taka rentabilnost pol te Pošte Slovenije. Oprostite, mislim, da si naši ljudje zaslužijo boljše.
Hvala, gospod predlagatelj. Poslanka Karmen Furman ima repliko. Gospa poslanka, prosim.
Hvala lepa.  Jaz bi pa vseeno dala eno repliko državnemu sekretarju. Namreč jaz sem si vseeno malce pogledala tole problematiko   tudi za nazaj in glede na to, da opozorila o potrebni spremembi zakona prihajajo s strani Uprave že od leta 2013, gospod državni sekretar, 2013. Danes smo pa leta 2019. In jaz težko poslušam vašo razlago, da čakate na direktivo Evropske unije, da boste pripravili predlagane rešitve, glede na to, kakšna pa je situacija danes na terenu. In tukaj se gre za zaposlene na pošti. Govorimo o ljudeh, o delovnih pogojih, delovnih razmerah, na drugi strani o mreži poštnih storitev, ki se ukinja, in tako dalje – tako da jaz te vaše obrazložitve žal ne morem sprejeti. Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka.  Zdaj dajem besedo gospe Tanji Muha, direktorici Agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Za njo pa pride na vrsto gospod Božič iz Slovenskega državnega holdinga.  Gospa Muha, izvolite.
Tanja Muha
Hvala. Jaz bi na začetku še enkrat poudarila, da je danes že iz debate razvidno, da gre za kompleksno zadevo. Se pravi, ni tako enostavna zadeva, kot se mogoče poskuša predstaviti. In ravno zaradi tega smo – kar mislim, da bi bilo dobro danes tudi pozdraviti, kar je bilo izpostavljeno, da smo se dejansko vsi resorni organi povezali in dejansko iščemo rešitve in aktivno pristopajo k reševanju te problematike. Tako da danes mogoče malo pogrešam eno pohvalo temu ali pa da ste to sploh opazili.  Drugo, kar je. Glede tega, da, se pravi, drugo, kar bi jaz izpostavila tu – da mogoče se ne zavedamo, da gre za en začasen problem, in sicer vemo, da je bila sprejeta strategija razvoja informacijske družbe, tudi digitalna agenda na nivoju Evropske unije in z načrtom razvoja širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji je bilo določeno – in se temu cilju tudi sledi – da naj bi do leta 2020, se pravi konec tega leta, imelo 96 % gospodinjstev možnost dostopa do vsaj 100 megabitov na sekundo, ostalim pa 30 megabitov na sekundo. Poleg tega je agencija v lanskem letu kot del univerzalne storitve na telekomunikacijskem trgu vključila tudi dostop do širokopasovnega omrežja, tako da v bistvu bojo tudi ta gospodinjstva, ki so v oddaljenih krajih, - imajo možnost dostopa do e-storitev in e-vročanja in e-poslovanja. Iz raziskave, ki smo jo naredili na agenciji, je razvidno, da le 3 % vsega prometa, opravljenega, poteka iz smeri končni uporabniki proti poslovnim uporabnikom oziroma drugim končnim uporabnikom oziroma med prebivalstvom. Medtem kot 97 % še vedno predstavlja komunikacija, se pravi business to business, business to citizens. Tako da – samo toliko, da vemo, o kako veliki zadevi se pogovarjamo. Drugo. Da kompenzacijski sklad ni zaživel, je zadeva v tem, da splošni akt je bil pripravljen. Možnosti so, da ta kompenzacijski sklad zaživi. Stvar pa je, da Pošti Slovenije do danes – pač imamo zdaj še odprt primer na preteklo leto – ampak ni uspelo dokazati v bistvu stroškov, do katerih bi bila upravičena za povračilo zaradi izvajanja univerzalne storitve. Tega tudi ne smemo pozabiti. Tako da to je tudi ena taka zadeva, ki jo je treba upoštevati.  Pri cenah. To, da agencija določa cene – agencija preverja cene, ki jih predlaga pošta. Cene morajo biti stroškovno opravičene. Tukaj je potem, kot stroški se lahko prikažejo dejansko tudi stroški zaposlenih in izvajanja storitve. Upošteva se, kot sem že izpostavila, tudi VAK, ki zagotavlja neko stopnjo donosnosti vloženega kapitala. Tako da – iz tega.  To, da se pa v bistvu – preoblikovanje pošt, da je to nedopustno, bi pa izpostavila, da se to dogaja v vseh evropskih državah, je ta trend. In se Slovenija med vsemi evropskimi državami po   številu pogodbenih oziroma bom tako rekla – se pravi, glede na to, koliko še pošta sama izvaja teh storitev in koliko je dano na pogodbene, smo na 11. mestu med državami članicami. Se pravi, veliko več je teh držav, ki imajo bistveno več pogodbenih pošt kot Slovenija. Ne pravim, da se tega – pač če se bomo to dogovorili, našli rešitve, kar jih dejansko iščemo – ne zanikamo problema, ki je na trgu, se ga zavedamo in – treba je pa vse to upoštevati, zato da se najdejo ustrezne rešitve. In tu bo agencija pač sodelovala največ, kar lahko, pomagala in se tudi maksimalno angažirala. Mislim pa, da nikjer ni bilo rečeno, da čakamo direktivo Evropske komisije, ampak samo da se zavedamo, da se pripravlja. In da pač to, kar imamo informacij, da se bo poskušalo že v tej fazi - sedaj, ne, ko bo direktiva sprejeta, upoštevati. To mogoče z moje strani. Aha, za zaposlene pa mi nimamo pristojnosti na tem področju, tako da – hvala.
Hvala, gospa direktorica.  Tisto, kar ste namignili – res velja poudariti, danes iz celotne razprave ni mogoče spregledati dobrega namena kateregakoli od razpravljavcev oziroma razpravljavk.  Naslednji ima besedo … / glas iz ozadja/ Predlagatelj? Ja, prosim.  Predlagatelj, poslanec Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala. Samo to bi želel izpostaviti. Ko se primerjamo z evropskimi državami ali pa s katerimikoli državami, dajmo nekatere pretresat, pretresat kritično, ni treba, da jih vzamemo kot zdravo za gotovo. Namreč, implicirano je bilo, ja, da vse, ne vem, pošte v Evropski uniji ali kako ste že dejali, začenjajo z outsourcanjem svojih storitev na neke pogodbene izvajalce. Samo to je, kot sem dejal, de facto privatizacija. Privatizacija v preobleki. In to nikakor ne pomeni, iz tega nikakor ne sledi, da moramo to tudi mi posvajati, to neko prakso. Če jo že posvajajo kakšne druge evropske države. Tako da bi bil previden pri uporabi teh statistik in sklepov, impliciranih sklepov ven iz tega. Ker se mi zdi to – mislim, nekako struktura argumenta je zelo enaka, veste, kot tisto, ko starši rečejo svojemu otroku, ki ga kaj ušpiči v šoli, pa tisti otrok reče: »Ja, saj ti si tudi to ušpičil pa tisti je tudi to ušpičil pa tisti je tudi to ušpičil.« In potem starši odvrnejo: »Ja, ampak če bi pol razreda skočilo v prepad, a bi potem tudi ti skočil v prepad?« Na podoben način, mislim, da moramo tudi tu operirati s primerjavami z evropskimi državami. Mislim, če evropske države privatizirajo poštne storitve, iz tega absolutno nikakor ne sledi, da moramo po podobno neumni poti iti tudi mi. Hvala.
Hvala predlagatelju.  Dajem besedo gospodu Andreju Božiču, članu uprave Slovenskega državnega holdinga.  Izvolite.
Andrej Božič
Hvala, gospod predsednik. Najprej. Jaz vidim tukaj, da je potreba – pa ne mi zameriti, če dam tak predlog – za debato v parlamentu nasploh, kaj se bo zgodilo s podeželjem v Sloveniji. Kaj bo s poseljenostjo. A bomo ponovili napake, ki so jih nekatere razvite države pred nami – urbanizacije velikih v Londonu, Parizu in podobnih. Jaz mislim, da je prednost Slovenije, da imamo tako poseljenost, kot jo imamo. To nas mogoče na eni strani nekaj stane, po drugi strani bomo pa iz tega lahko v prihodnje kovali, bi rekel, velike dobičke. Pametna vas, optika v vsako vas. To so dobre stvari, ki jih je ta država počela v preteklosti in omogočajo, da lahko kasneje starejši, ki bomo / nerazumljivo/ biti in bolj morali biti vedno bolj aktivni na svojem domu, ki že imajo, ne morejo si pa privoščiti dragih nepremičnin v mestu, bodo lahko delali od doma. Bodo zadovoljni s kvaliteto življenja, ki je na podeželju boljša kot v mestu. In tako naprej. Jaz o tem ne bi več kot toliko razpredal. Je pa ta debata zelo pomembna in jo je potrebno čim prej v parlamentu začeti in potem iz tega narisati težke dokumente, ki jih bomo tudi mi v SDH dobili kot svojo strategijo, ki jo bomo potem zasledili pri naših naložbah. Skratka, so naša podjetja – infrastrukturna in je od tega, bi rekel, zelo veliko naših odločitev odvisnih. Tako da – kar se tega tiče. Je pa seveda res, da bo tudi debata o tem, da ni čisto vseeno, kdo je lastnik česa. Če imamo mi zdaj vse privatne banke v državi, potem bankam ne moremo predpisovati, da ne bojo zapirale svojih poslovalnic. Po drugi strani pa pošta ne more biti edina, ki bo to reševala, razen če ji bi država to kompenzirala. Imamo pač kompleksno debato, še enkrat.  Tretjič. Kar se tiče samega dogovora in vzdržnosti dogovora uprave s sindikati. Mi smo z upravo imeli zelo veliko dialoga v tem procesu, preverjali to vzdržnost, seveda bomo nad tem tudi bedeli, hkrati pa uprava seveda pripravlja ukrepe, kako bi delno kompenzirala učinek le tega z novimi aktivnostmi, s še nadaljnjo preobrazbo, če ne bo drugačna strategija države. Če pa bo država rekla: Pošta je po novem samo izvajalec javne univerzalne storitve in bomo za to dobili toliko in toliko plačano, potem pač lahko druge stvari očistimo. Ampak dokler to ni in dokler je pošta na trgu in dokler mora plačevati svoje račune, ima seveda nalogo, da razvija druge aktivnosti, da postaja špediter, logist, karkoli še in to zadevno strategijo tudi skupaj z upravo izvajamo in je bilo do zdaj že to uspešno izvedeno in je treba tu upravo pohvaliti, ker drugače bi ta pošta bila že v resnih finančnih težavah, če se vsega tega ne bi v preteklih letih lotila.  Tako, da kar se tiče vzdržnosti tega predloga; če nekje ne moreš dvigniti prihodkov, me učijo izkušnje iz gospodarstva, moraš znižati stroške, zato imamo en konkreten predlog: Lepo prosim, če čim prej, in jaz bom naredil vse kot - preko - član uprave SDH skupaj z upravo in potem z resornimi ministri s katerimi smo že začeli dialoge. Imamo tudi po tem sestanku takoj sestanke, se pravi, a lahko dvignemo ceno in kakšni so argumenti, če jih bo pošta znala argumentirat ceno te poštne storitve. Ali lahko znižamo frekvenco storitve v odročnih krajih in tako naprej? Skratka, da znižamo stroške in si kupimo čas zato, ker iz tega so občutni prihranki, zato da gremo v sistemske rešitve in da se potem lahko pogovarjamo še o čem tretjem, kar boste vi parlamentarci kot predstavniki volje državljanov tudi naredili. Tako, da poskušam biti samo konkreten, zato da bomo potem mi lahko tisti, ki moramo izvajati stvari, imeli nekaj z v roke vzeti. Hvala.
Hvala, gospod Božič. Prijavil se je zdaj ponovno k besedi predstavnik predlagatelja, poslanec Kordiš. Prosim, imate besedo?
/ izklopljen mikrofon/ Ni nikogar več pol naprej?
Še imamo iz strani Pošte Slovenije, ampak vi kar izvolite.
Samo to sem želel izpostaviti, evo, zato nisem želel odpirati diskusije o kakovosti poštne storitve, ker se takoj najdejo menedžerski morski psi, ki začnejo razlagati: »Ja, pa dajmo na podeželju zmanjšati frekvenco, iz tega izhajajo veliki prihranki,« ja seveda. Samo pravica državljank in državljanov do poštnih storitev, kakovostne poštne storitve, je pa tista, ki potegne kratko. Pogosto tudi zaposleni potegnejo kratke, pa število delovnih mest se zniža zaradi tega, ker pade ta kvaliteta. In zato še enkrat: ne želim nič slišati o zniževanju kakovosti poštne storitve na podeželju, na mestih, ne nič. Pošta je že zdaj več kot dovolj rentabilna, samo država se mora začeti do nje obnašati, ne kot do molzne krave, ampak kot do nekega vitalnega družbenega servisa, ki je tu zaradi desetih drugih razlogov prej, kolikor je zaradi prinašanja. Samo to.
Hvala, gospod predlagatelj. K besedi se je prijavil še eden od članov poslovodstva pošte. Izvolite, imate besedo, prej se pa prosim predstavite.
Andrej Stritar
Hvala lepa, predsednik. Andrej Rihter, član uprave Pošte Slovenije. Jaz bi želel edinole poudariti to, da ob obstoječim pravnim redom na ravni Evropske unije, ki je za poštni sektor - obstaja in je v veljavi, so kljub temu države članice Evropske unije dosegle dogovor z lastniki, torej z državami kot poštnimi operaterji, pa bom navedel samo tri, zaradi tega, ker nam časa primanjkuje: Anglija, Royal Mail Group, vzpostavitev posodobljenega modela zagotavljanja univerzalne poštne storitve in posodobitve mreže poštnih enot v obdobju 2010-2015 je prejela s strani države 1,3 milijarde evrov.  Če govorimo o La Poste, Francija, kot profitabilna poštna uprava, pa da ne bo pomote, vse poštne uprave so v večini primerov tudi zelo profitabilne, tudi nemško Deutsche Post, DHL, zelo dobro poznamo, dobro sodelujemo tudi z njo, vendar kljub temu dobijo potem, ko govorimo o izvajanju univerzalne poštne storitve v obstoječem pravnem redu, ki je sedaj veljaven. Ne glede na to, da se tudi mi zavzemamo in vsi se zavzemajo, seveda tudi evropski operaterji, da bi prišli do sprememb na evropski ravni in tudi do sprememb glede kakovosti in vsega, ampak za to v tem času ob tako visokem izvajanju kakovosti, lahko vzdržno poslujejo oziroma da izkazujejo tudi   (nadaljevanje) prihodke oziroma donosnost na kapital, recimo, Francija, davčna olajšava za pokrivanje neto stroška izvajanja univerzalne poštne storitve, še posebej na neprofitabilnih ruralnih območjih, od leta 2008 do leta 2015 1,9 milijarde evrov. Ampak gremo v zelo mlado evropsko državo, ki je tudi za nami prišla, recimo, naša soseda Hrvaška, če govorimo od leta 2013 do leta 2015, pokrivanje neto stroška izvajanja univerzalne poštne storitve, za leto 2013 jim je bilo odobrenih 12,5 milijona evrov, za leto 2014 11,7 in leto 2015 10,5 milijona evrov. Poudariti želim le to, če je dobra volja, se najde tudi pot. In tu bi zaključil. Hvala.
Hvala, gospod Rihter. Sprašujem poslanke in poslance, ali želi še kdo razpravljati? Kolega Cigler, razprava ali… ? (Razprava.) Izvolite, imate razpravo.
Hvala. Rad bi samo tole povedal, ko je bila zdajle diskusija gospoda Božiča, prej je pa, na primer, kolega Miha Kordiš omenil, da ne želi razpravljati o tem, da bi se trikrat na teden samo poštne storitve zagotavljale oziroma da bi se lahko na dva dni zagotavljale. Glejte, ta diskusija, ki je zdaj šla, govori o tem, da bodo poštne storitve manj dostopne in manj kvalitetne. Na področju zdravstva - tu mi pa lahko zdaj kolegica vrne nazaj v tisti diskusiji, ki jo je prej imela o nadkoalicijski stranki Levica -, glejte, dogovorilo se je v Sloveniji, govorim o negospodarski javni službi, zdravstvu. Ukinili bomo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, to se je pa v tem trenutku podražilo; o tem ste vi zdajle med drugim govorili, ampak za področje pošte, na primer, tako si jaz to prevedem, veste. In zmanjšali bomo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato da bomo v okviru teh sredstev, ki jih imamo, lahko splavali skozi. Ne, nam gre za dvig kvalitete življenja v Sloveniji, še posebej v odročnih in podeželskih krajih, kjer zelo veliko ljudi živi in ne morejo biti v diskriminatornem položaju. Tako se pa ponavadi, odkar sem v Državnem zboru, takšne diskusije zaključijo. Hvala.
Kolega Cigler, hvala lepa. Načeloma na sestankih delovnih teles Državnega zbora ne polemizirajo predstavniki vabljenih s poslanci, zato tovrstnih diskusij ne bom odpiral.  Zdaj sprašujem še enkrat - mislim, da na poslanski strani smo z razpravami zaključili -, vi, gospod predlagatelj, bi še  želeli besedo? / oglašanje v ozadju/ Dobro. Gospa Furman, vi bi imeli repliko? / oglašanje v ozadju/ Ja, izvolite, gospa Furman, imate besedo.
Hvala lepa. Strinjali smo se vsi, verjetno, vsaj tako sem razumela, da je treba neke sistemske rešitve na tem področju pripraviti. In sistemska rešitev je v bistvu sprememba Zakona o poštnih storitvah. Če sem jaz razumela pravilno državnega sekretarja, s strani ministrstva je bilo rečeno, da se čaka tudi na sprejetje te direktive Evropske unije, direktorica AKOS pa pravi, da ne, da se ne čaka. Zdaj bi jaz resnično želela, da mi daste odgovor, ali čakate spremembo oziroma sprejetje te direktive ali ne, in če, zakaj se čaka na sprejetje te direktive, glede na to, da so problemi več kot pereči v praksi. Ne nazadnje bi želela tudi s strani ministrstva, kdaj bo ta sprememba zakonodaje pripravljena; upam, da v nekem doglednem času.  Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Takole, zdaj bi dal besedo še gospodu Filipiču iz Pošte Slovenije. Prosim, kratko, vem, da imate nekaj še povedati, pa izvolite, imate besedo.
Vinko Filipič
Hvala lepa. Zelo kratko.  Torej, mogoče v razmislek ob vsej tej diskusiji, tudi za debate v prihodnje. Namreč, slišali smo, da se je potreba po tovrstni komunikaciji s pismi v zadnjem letu, v zadnjih desetih letih v Sloveniji prepolovila. Torej, mi dejansko danes operiramo s 50 % manj količine kot pred desetimi leti. Naša ocena je tudi, kar pa je dejstvo v Evropski uniji, da bo naslednja prepolovna doba v naslednjih petih do šestih letih. Kar pomeni, čez pet let bomo spet priče polovici manj potrebe po tej storitvi. Torej, dejstvo pač je, mi bi si želeli zelo drugače, ampak dejstvo je, da potreba državljanov po tovrstni komunikaciji izumira, da ne rečem, da se digitalizira. In tudi iz tega razloga se seveda mi usmerjamo ali pa posvečamo rasti paketov   (nadaljevanje) in logistiki, kar je trenutna strategija, ki je osvojena, ker menimo, da iz naslova pisem bo v vsakem primeru vse manj posla in tudi prihodka. In na dolgi rok ocenjujemo, da bomo lahko z učinkovitostjo na paketih in logistiki pravzaprav zadržali delovna mesta in tudi imeli dolgoročno vzdržna delovna mesta v Pošti Slovenije.  Hvala lepa.