3. redna seja

Odbor za gospodarstvo

21. 2. 2019
podatki objavljeni: 21. 2. 2019

Transkript

Spoštovane in spoštovani, vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 3. sejo Odbora za gospodarstvo. Zadržanih nimamo, imamo pa enega nadomestnega člana in sicer s pooblastilom namesto kolega poslanca Franca Kramarja, bo z nami kolega poslanec Marko Bandelli. S sklicem ste prejeli dnevni red seje odbora. Dodatno pa ste 5. marca 2019 prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda s 1. a točko. 1. a točka pa pravi: Predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa Sveta o podpisu o imenu Evropske unije sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Socialistično republiko Vietnam. Razširitev je določena na podlagi 154. d člena Poslovnika, ki ureja zadeve EU. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora in s širitvijo. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O POSLOVNIH SKRIVNOSTIH, DRUGA OBRAVNAVA. Predlagatelj zakona je Vlada. K obravnavi te točke so bili pa vabljeni poleg Vlade še Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. februar 2019. Mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 1. marca 2019 in pojasnilo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo z dne 12. marec 2019. Rok za vložitev amandmajev se je iztekel 7. marca 2019. V poslovniškem roku pa so amandmaje vložili naslednji, torej Poslanska skupina SDS k 4. členu, to je bilo 4. marca 2019, poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB k 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. členu. Vsi ti amandmaji so bili vloženi 7. marca. Poslanec Poslanske skupine SMC, Jani Möderndorfer k 4. členu, to je bilo 7. marca in Poslanska skupina Levica k 4. in 5. členu ravno tako 7. marca. Prejeli ste tudi predlog za amandma odbora k 7. členu, ki ga je naknadno pripravilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predno pričnemo z drugo obravnavo predloga zakona imamo še eno pooblastilo in sicer, namesto poslanke Monike Gregorčič bo, jo bo nadomeščal Jani Möderndorfer. Torej, prehajamo na obravnavo in sicer, sprašujem ali želi predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona. Z nami je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospod Počivalšek, želite besedo? Izvolite.
Hvala, spoštovani predsednik, gospod Perič. Spoštovani poslanke, poslanci, drugi prisotni, vsem skupaj en lep pozdrav tudi v mojem imenu in imenu ministrstva. Zahvaljujem se vam za besedo. Povabljen sem k razpravi o Predlogu zakona o poslovni skrivnosti, zato mi dovolite, da izpostavim nekaj bistvenih točk v zvezi s predlogom tega zakona. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša Direktiva Evropske unije 2016/943 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij, poslovnih skrivnosti pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritje. Do sprejema direktive so države članice Evropske unije poslovne skrivnosti urejale zelo različno. Ugotovljeno je bilo, da različne prakse prinašajo tudi težave. Sprejem direktive je zato vodila želja, da se poenoti pomen poslovne skrivnosti na notranjem trgu Evropske unije ter da se obenem zagotovi zadostna in skladna raven sodne zaščite v primeru protipravne pridobitve uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti. Predlog zakona zato predstavlja materialno procesni predpis, saj določa pojem poslovne skrivnosti ter hkrati postopke in ukrepe v primeru kršitev. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pripravilo predlog zakona in ga posredovalo v proučitev strokovni in zainteresirani javnosti. Zaradi zahteve po določitvi pravil o pravnih sredstvih v civilnem postopku zoper protipravno prilastitev, uporabo in razkritje poslovnih skrivnosti ter pravil o ohranjanju zaupnosti poslovne skrivnosti v sodnem postopku in po njem, smo ves čas aktivno sodelovali z Ministrstvom za pravosodje. K predlogu zakona je dne 22. februarja 2019 podala mnenje tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, čemur je sledilo usklajevanje. Predlagani amandmaji koalicije v večjih meri sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in jih podpiramo. S predlogom zakona zasledujemo naslednje cilje: prvič; uskladiti slovenski pravni red z Direktivo Evropske unije 2016/943, drugič; celostno urediti področje poslovne aktivnosti v enem predpisu in tretjič; povečati raven zaščite poslovnih skrivnosti. Naj vam(?) naštejem še nekaj rešitev v predlogu zakona: prvič; določamo prenovljen pojem poslovne skrivnosti; poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki morajo izpolnjevati taksativno naštete zahteve in sicer, najprej, da kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi njenih komponent na(?) ni splošno znana ali lahko dosegljiva oseba v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; naslednje, da ima tržno vrednost, ker je skrivnost in na zadnje, da je oseba, ki ima zakonit nadzor nad to informacijo, v danih okoliščinah razumno ukrepala, da jo ohrani kot skrivnost. Drugič; smiselno ohranjamo določbo Zakona o gospodarskih družbah 1, da imetnik poslovne skrivnosti informacijo določi kot poslovna skrivnost s pisnim sklepom in o tem seznani vse osebe, ki prihajajo v stik z njo, vendar to dejanje šteje kot domneva, da je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, s tem pa gre po novi uredbi za izpolnitev zgolj enega od treh zahtev, za poslovno skrivnost. Tretjič; smiselno ohranjamo določbo ZGD-1, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne ali  (nadaljevanje) informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Četrtič. Zaradi jasnejšega razlikovanja določamo zakonito in protipravno pridobitev uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti.  Petič. Z namenom zaščite poslovne skrivnosti precejšen del predloga zakona namenjamo ureditvi sodnega varstva, s tem, da določimo tožbene zahtevke, ki jih lahko imetnik poslovne skrivnosti vloži zoper kršilca, pri čemer ima na voljo prepovedane ali opustitvene ukrepe, odstranitvene ali korektivne ukrepe, alternativne ukrepe in zahtevo za objavo sodbe. Določamo pravico do povrnitve škode po obligacijskem zakoniku oziroma v višini nadomestila za zakonito uporabo v primeru naklepne kršitve ali kršitve iz hude malomarnosti, pa tudi pravico do plačila civilne kazni. Določamo začasen odredbe za takojšnje prenehanje protipravnega pridobivanja uporabe ali razkrivanja poslovne skrivnosti in določamo pravila, s katerimi bo zagotovljeno varstvo zaupnosti, poslovne skrivnosti med sodnim postopkom in po njem.  Šestič. Določamo primere, ko je kljub protipravni pridobitvi uporabi ali razkritju poslovne skrivnosti, pravno varstvo imetniku poslovne skrivnosti odreka zaradi zaščite drugega upravičenega interesa ali, ko je treba zagotoviti prednost nekaterim drugim koristim. Na primer razkritje kršitev, ki vplivajo na življenje in zdravje ljudi, varstvo okolja in podobno. In pa sedmič. Glede na obstoječo ureditev, ki poslovno skrivnost ureja v Zakonu o gospodarskih družbah ter deloma v Zakonu o delovnih razmerjih, posegamo v določbe teh dveh zakonov tako, da določamo sklic na uporabo pojma in predloga zakona. Spoštovani, pred nami je nov zakon, ki na celosten in evropsko primerljiv način ureja poslovne skrivnosti, tako z vidika vsebine kot tudi z vidika ukrepov za njihovo zaščito. Predlog zakona upošteva veljavni pravni red v Republiki Sloveniji na drugi področjih in tako ne posega v že uveljavljene postopke, kot so postopek za dostop do informacij javnega značaja, postopek javnega naročanja in podobni postopki, ki jih ureja področna zakonodaja. Za ravnanje s poslovnimi skrivnostmi v teh postopkih se bodo še naprej uporabljala pravila področne zakonodaje. Namen zakona je, da se z izboljšanjem učinkovitosti pravnega varstva poslovnih skrivnosti pred protipravnimi prilastitvami, uporabo in razkritjem, zaščiti znanje, izkušnje in poslovne informacije, posledično pa bi se povečale naložbe v raziskave in razvoj, s tem pa bi se povečala učinkovitost enotnega evropskega trga in rast ter konkurenčnost gospodarstva. Dovolite mi, da se ob tej priložnosti zahvalim še Pravni službi Državnega zbora za odlično sodelovanje. Hvala.
Najlepša hvala gospod minister. Predno nadaljujemo še dve pooblastili in sicer namesto poslanke Suzane Lep Šimenko imam pooblastilo za poslanko Karmen Furman in namesto poslanca Franca Rosca imam pooblastilo za gospoda Jožefa Lenarta. Nadaljujemo in sicer sprašujem, ali želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Sosič besedo? Izvolite besedo, gospa Sosič.
Janja Sosič
Hvala za besedo. Naša služba je na predlog zakona podala pisno mnenje v katerem smo imeli pripombe k posameznim členom. Večina naših pripomb je upoštevana z amandmaji koalicijskih strank oziroma tudi s predlogom za amandma odbora. Glede ostalih vloženih amandmajev pa je naše mnenje naslednje. Največ amandmajev je vloženih k 4. členu predloga zakona, ki ureja zakonito pridobitev, uporabo razkritja poslovne skrivnosti in predstavlja prenos 3. člena direktive. V zvezi z amandmajem Poslanske skupine Levica je treba pojasniti, da so pridobitev, uporaba oziroma razkritje različni pojmi in da dejstvo, da se delavec upravičeno seznani s poslovno skrivnostjo zaradi pravice do obveščenosti, še ne pomeni oziroma utemeljuje dejstva, da bi jo zaradi tega potem lahko tudi uporabljal, jo razkrival oziroma z njo razpolagal. Imetnik poslovne skrivnosti bi bil s tem manj zaščiten, saj bi se njegova poslovna skrivnost lahko razkrila, tudi če to ni potrebno zaradi zaščite delavcev. Glede slednje ugotavljamo, da jo predlog zakona upošteva, kot izjemo v okviru 7. člena, kjer določa, da sodišče zavrne zahtevek, če ugotovi, da je bila poslovna skrivnost razkrita zaradi zaščite pravic in interesov delavcev. Pri amandmajih Poslanske skupine SDS in poslanca Janija Möderndorferja, ki sta po vsebini zelo podobna in kjer je iz obrazložitve razbrati, da se vlagata zaradi težav, s katerimi se soočajo parlamentarne preiskave, pri pridobivanju dokumentov, ki vsebujejo poslovne skrivnosti, nam ni povsem jasno, s čim naj bi navedeni amandma prispeval k hitrejšemu pridobivanju teh listin. Preiskovalne komisije imajo namreč v skladu z zakonom pravico zahtevati predložitev dokumentacije, vključno z listinami, ki so označene kot poslovna skrivnost, pri tem pa mora Preiskovalna komisija te podatke tudi varovati kot zaupne. Če oseba dokumentacije ne predloži, lahko Preiskovalna komisija zahteva zaseg dokumentov prek sodne odredbe, kjer sodišče v skladu s sodno prakso presodi, če je ta ukrep sorazmeren. Predlog zakona prinaša direktivo in cilj te je predvsem zagotoviti zadostno raven civilno pravnih, varstva poslovne skrivnosti, ne pa vplivati na uporabo pravil, ki javnim organom dovoljujejo zbiranje informacij za opravljanje njihovih nalog in se postavlja vprašanja, ali bi v tem primeru morali navesti tudi ostale regulatorne in druge organe, ki se pri izvajanju svojih nalog srečujejo s pridobivanjem poslovnih skrivnosti. Menimo, da to ni potrebno, saj pač matični zakoni določajo njihove pristojnosti, poleg tega pa tudi drugi odstavek 4. člena predloga zakona navaja, da če se razkritje zahteva na podlagi drugega zakona, se takšno ravnanje šteje za zakonito. Menimo, da je potrebno morebitne težave pri zbiranju informacij posameznega nadzornega organa reševati v okviru matičnih zakonov. V zvezi z amandmajem Poslanske skupine Levica k 5. členu ugotavljamo, da ta člen prenaša 4. člen direktive, v zvezi s katerimi lahko država članica zagotovi obsežnejše varstvo poslovne skrivnosti, vendar pa amandma ne zagotavlja širšega varstva, temveč ga oži, ker šteje kot protipravno le tisto ravnanje, ki je storjeno namenoma, ne pa tudi iz malomarnosti, kot to določa direktiva. Hvala.
Najlepša hvala, gospa Sosič. Ker predstavnikov Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt in turizem in finance ne vidim in to se tudi potrjuje, sprašujem ostale vabljene, če bi kdo od vas želel besedo? V kolikor te želje ni, se, aha, pardon, se opravičujem.
Katarina Prebil
Hvala lepa.
Samo trenutek, prosim, če se lahko v namene magnetograma predstavite. Hvala lepa. Izvolite besedo.
Katarina Prebil
Hvala za besedo. Jaz sem Katarina Prebil, direktorica pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije. Se zahvaljujem za vabilo na to sejo. Na Gospodarski zbornici Slovenije smo ponovno preučili Predlog zakona o poslovni skrivnosti in bi imeli nekaj sugestij, ne glede na fazo postopka. Namreč, posebej bi želeli izpostaviti definicijo pojma poslovne skrivnosti, tako kot je zapisan. V prvem odstavku 2. člena je vezana poslovna skrivnost na to, da ima ta podatek tržno vrednost, vendar pa v gospodarstvu niso poslovna skrivnost samo podatki, ki že imajo tržno vrednost. Navezala bi se na besede ministra Počivalška malo prej, ko je v zaključku svoje predstavitve jasno povedal, da je bil eden izmed namenov predloga tega zakona o poslovni skrivnosti v temu, da bi se spodbudilo inovacije in razvoj. Za primer, ko to ni zaščiteno kot poslovna skrivnost, bi težko pritrdili, da se ta namen zasleduje. V tej zvezi razmišljamo o dodatku oziroma bi   (nadaljevanje) spodbudili razpravo na to temo. Se pa zavedamo faze postopka, da bi morda kazalo med elemente za uvrščanje v pojem poslovne skrivnosti dodati tudi naslednje, da gre za podatke, ki za podjetje pomenijo konkurenčno prednost. Kot veste se inovacije, razvoj, veščine in znanja ne razvijajo šele takrat, ko pridejo na trg, ampak že mnogo prej in ravno v tistem času so najbolj občutljive in jih je treba najbolj varovati. Posledično to pomeni, da je veliko podatkov, ki bi si zaslužil varovanje kot poslovna skrivnost pa nimajo še tržne vrednosti, ker niso na trgu. Najmanj, kar rečem je lahko tudi to preprosto seznam poslovnih partnerjev ali sodelavcev, ki ne vem kdo bo lahko ocenil tržno vrednost tega ali pa če gremo do najbolj kompleksnih gospodarskih sistemov razvoja zdravil ali drugih tehnoloških znanj, ki seveda do patentiranja niso obelodanjene pa so velika skrivnost tega podjetja in predstavljajo že v tistem hipu konkurenčno prednost. Razmislek bi torej šel v smer, da bi se v prvem odstavku 2. člena predloga Zakona o poslovni skrivnosti dodalo dve alineji. Prva bi bila, da gre za podatke, ki za gospodarski subjekt pomenijo konkurenčno prednost. Druga pa, da bi razkritje takšnega podatka pomenilo nastanek občutne škode za podjetje.  Hvala.
Se najlepše zahvaljujem dr. Prebil. Hvala za sugestije. Naj dodam tudi kot pojasnilo, da se 2. člen ravno tako odpira, ker se ga amandmira tako, da je možnost morebitnih sprememb tudi tekom samega postopka. V koliko ni več želje po razpravi odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? V kolikor ne nadaljujemo.  Torej, prehajamo na razpravo o členih ter razpravo in odločanje o amandmajih. Razpravo bom vodil na podlagi pregleda amandmajev z dne 11. 3. 2019 z oznako delovno gradivo, v katerem so zajeti vsi amandmaji, ki so bili vloženi do izteka roka. To hkrati pomeni, da predloga za amandma odbora k 7. členu ni zajetega v pregled, bomo pa o njem ravno tako opravili glasovanje. V razpravo zato dajem 1. člen h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Gospod Trček, izvolite besedo.
Hvala lepa za besedo. Kot je to pravilo v tej hiši seveda najprej neki splošni pogled na vse skupaj.  Ko govorimo o poslovnih skrivnostih danes bo čudni dan mogoče za nekoga, ker se bom strinjal z Gospodarsko zbornico. Ravno berem eno kolosalno delo o razvoju tajnih služb od Biblije naprej in sedaj razvoj nečesa, kar bi dan danes imenovali gospodarska diplomacija na primer v dubrovniški ali beneški republiki je šel ravno v smeri zaščite poslovnih skrivnosti in pridobivanja lahko se pogovarjamo skozi optiko koliko je bilo to zakonito ali ne poslovnih skrivnosti konkurenci. Druga zadeva seveda ne življenje ne biznis vsi tisti, ki smo to v življenju probali vemo ni le tržna vrednost. Gospa je zelo podala vso to problematiko in zlasti se mi zdi, da pri nas že na ravni inštitutov pa bi mogoče moral zapirati sejo, če bi se pogovarjali resno, ki jih navsezadnje financiramo iz proračunov se premalo zavedamo bom kar rekel neke protiobveščevalne dejavnosti v tem smislu. Pač živimo v neki konkurenčni, globalni družbi in navsezadnje   (nadaljevanje) letošnji nagrajenec za življenjsko delo tam iz / nerazumljivo/ seveda razvija neke komponente, ker ve, da zobata kolesa bodo vztrajniki še dobro desetletje in je tam cel niz poslovnih skrivnosti vezano na razvoj. Te najbolj robotizirane firme pri nas in seveda v navezavi z celim nizom poslovnih partnerjev iz avtomobilskega grozda. Na drugi strani imamo pa seveda neke poslovne skrivnosti, ki gredo v škodo življenja in varstva ljudi ter varstva okolja kot je lepo povedal resorni minister. Še prej bi povedal, da večino poslovnih skrivnosti - kdo pa jih ustvarja - ustvarja zaposleni navsezadnje zaposleni v razvojnih oddelkih, zaposleni na institutu, zaposleni v dajmo reči samih izvedbah proizvodnjah v širšem smislu, če so spodbujeni k inovatorstvu. V tej luči je ta direktivna pisana in tudi ministrstvo je nekako ubeseduje na način, da bi lahko nekdo dobil prizvok, da so delavci sami po sebi že skoraj nemarni lahko bi dejansko dobil ta prizvok. Mi se tukaj pogovarjamo v bistvu o treh dimenzijah - pridobiti, uporabiti, razkriti - ob tej neki vrednosti, ki jo je navsezadnje v celoti celo težko kvantificirati in prevesti v peneze kot jaz to rečem se seveda pogovarjamo tudi o javnem interesu ter varstvu temeljnih pravic tako zaposlenih kot lastnikov kot deležnikov kot delničarjev in še bi lahko našteval. Nekako v tej luči je ta prenos direktive. Tukaj se jaz, pa me bodo jutri gospe me spet grdo gledale na kakšnem čiku, ko tam pasivnega kadilca Zakonodajno-pravno službo ravno ne strinjam. Mi v Levici trdimo podobno z drugega fokusa kot trdi Gospodarska zbornica Slovenije, da je direktiva premalo določno prevedena. Mi imamo tukaj nejasno definirano - upam si trditi - kaj je malomarnost. Mi imamo nekaj zadnjih let kar nekako bogat pritisk v določenih družbah zlasti na sindikalne zaupnike, ker bo vedno definiranim členom to lahko omogočali, da bodo, potem nekega sindikalnega zaupnika, ki ne zlorablja svoje pozicije, ki se mu gre za ohranjanje poslovnih skrivnosti, ki se mu gre za razvoj neke firme nekdo, ki mu ne bo odgovarjal skozi tako ne dovolj natančno definirane člene tudi, po tem zakonu nekako lahko pritiskal. Če se dotaknem - prihajam iz Bele krajine, onesnaženost Krupe - dobro varovana poslovna skrivnost je bila, da ko je tisti Francoz pripeljal kamion je v »skafandru« metal material dol zaposleni tam pa so to lopatali brez zaščite. Pa ima nekdo sedaj raka pa je Krupa onesnažena pa tam že, kar nekaj generacij bodo lahko imeli kure bolj za okras, jajc pa ne bodo smeli jesti - zelo plastično povedano. Skratka, so poslovne skrivnosti dobronamerne in so neke poslovne skrivnosti, ki recimo to je tak eklatanten primer, ki je šel v nekako škodo in zaposlenim in generacijam, ki se še niso rodile in lokalnemu okolju in regionalnem okolju. Navsezadnje, Krupa Lahinja, Lahinja Kolpa so mi ribiči rekli še dandanes, ko delaš analizo rib se reče: »Od Prinosa navzdol.« Odrasle osebe naj ne bi pojedle več kot dve ribi na leto tam ulovljeni mlajši, ne polnoletni pa raje nobene. To je tudi, potem neka poslovna skrivnost, ki tam je in ki jo ima nekdo kot žvižgač dolžnost razkriti, kar je sicer delno urejeno v 4. členu vsaj glede nekega minimuma imunitete, ampak ne dovolj natančno. V bistvu oba naša člena gresta v tej smeri. 4. člen, da dejansko sodefinira tudi uporabo in razkritje. 5. člen pa nekako zoži to zadevo, ker tako kot je je tukaj preveč potencialnega manevrskega prostora, da nekdo, ki mu določeni zaposleni ne bodo odgovarjali, lahko tudi skozi to zakonodajo ga gre penalizirati. In navsezadnje tudi potem v tistem členu, ko govorimo, ko izhajamo iz opredeljene vrednosti na sodišču, pridemo do tega, veste, saj za neko podjetje, ki po domače povedano, nekaj ukrade pa iz tega dobi ekstra profit, mogoče 200 % neke ocenjene vrednosti ni ogromno, ampak za nekega delavca ali skupino delavcev, ki bi se šli v primeru, kot je bil, Iskra, Semič, boriti proti temu, jih ta zakon dobesedno za kohones prime in jih zavije in se tudi tega ne morejo iti in tudi zaradi tega ta zakon tako kot je, ni dovolj jasno decidirano in premišljeno prevedel te direktive in naša naloga seveda je, da ob kapitalu ščitimo tudi delo kot šibkejši člen in ravno zaradi tega tudi naši amandmaji, pa da se ne bom ponovno oglašal, razumem pa tudi dobronamernost SDS z njihovim amandmajem, ker navsezadnje imamo bogato zgodovino koruptivnosti, zlasti neka stranka, ki se je včeraj zelo napihovala čez Levico, ima tukaj kar dolgo brado glede soudeležbe v celi vrsti teh zadev, od velikega TEŠ do kakšnih, recimo hišnih naročil, IKT na ministrstvu Kopačeve, ko imaš programček, ki stane 6 tisoč, pa letno vzdrževanje stanja čez 600 tisoč. Ne vem, ali bi kolega kupil. Moj soimenjak Breznik verjetno ne bi kupil Porscheja, če bi ga letno servisiranje stalo trikratni znesek ne pa stokratni znesek. Toliko na kratko. Tudi tisto bomo podprli.  Hvala.
Hvala lepa dr. Trček.  Želi še kdo razpravljati o 1. členu? Vredu. Hvala lepa. Zaključujem razpravo o 1. členu.  In prehajamo k 2. členu in amandmaju poslanskih skupin LMŠ, SDS, SMC, Desus in SAB. Želi kdo razpravljati o 2. členu in pripadajočem amandmaju? V kolikor te želje ni, se zahvaljujem.  In glasujemo o amandmaju k 2. členu. Glasujemo o amandmaju k 2. členu. Torej pričeli bomo z glasovanjem, tako da vas prosim, da vsi tiste, ki imate pooblastilo, tudi glasujete, ostali pa ne, da ne bomo imeli težav pri preštevanju glasov. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Nadaljujemo s 3. členom zakona. Odpiram razpravo o 3. členu. Želi kdo razpravljati? O 3. členu plus amandmaju, koalicijskemu amandmaju. V kolikor ni želje po razpravi, dajem amandma na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Hvala lepa.  Prehajamo k 4. členu. In sicer, 4. člen in pripadajoči štirje amandmaji. Amandam Levice, LMŠ, SD, SMC, Desus, SAB. Imamo tretji amandma Janija Möderndorferja in četrti amandma SDS. Želi kdo razpravljati o tej točki oziroma o 4. členu in pripadajočih amandmajih? Odpiram razpravo. Imamo enega razpravljavca.  Kolega Breznik, izvolite besedo.
Najlepša hvala predsedujoči.  Torej, da se vrnem k predlogu zakona, ki v nacionalno pravo naše države prinaša evropsko zakonodajo in določa pojem poslovne skrivnosti, tako postopke in ukrepe v primeru teh kršitev. Zaradi podobnosti, poslovne skrivnosti, kar ste že nekateri govorili, kar je tudi minister govoril z nekaterim pravom intelektualne   lastnine, predlog zakona po vzoru zakona, ki ureja avtorske in sorodne pravice in Zakona, ki ureja pravice industrijske lastnine, horizontalno, kar je pomembno, ureja poslovno skrivnost in poleg materialne / nerazumljivo/ tudi tako imenovane procesen odločbe, določbe. Torej, mi smo pripravili k 4. členu amandma, kjer bi dodali, da se v nov tretji odstavek, ki se glasi, »zakonita je tudi pridobitev, poraba ali razkritje poslovne skrivnosti, če je taka pridobitev, poraba ali razkritje zahteva preiskovalna komisija Državnega zbora«. Torej, mi ga obrazlagamo z argumentacijo. S predlogom od maja predlagamo dopolnitev določbe s katero se opredeljuje zakonita pridobitev poslovne skrivnosti in sicer s širitvijo na zahtevo preiskovalne komisije Državnega zbora, ki je ustanovljena v zadevah javnega pomena, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora v politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti. Menimo, da je predlog utemeljen, saj je parlamentarna preiskava tudi institut, ki ga opredeljuje Ustava Republike Slovenije v 93. členu in sicer, da Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora ali na zahtevo Državnega sveta. Torej v ta namen imenuje tudi komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanje in preučevanje smiselna enaka pooblastila kakor pravosodni organi. Torej jaz sem poslušal tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je govorila, torej predvsem o sodiščih kjer bi na podlagi testa sorazmernosti odločali kaj je to poslovna skrivnost kaj ni to poslovna skrivnost, kdaj prihaja do kolizije dveh pravic in kdaj premaga katera in kdaj, v bistvu sodišče odloči kaj je to poslovna skrivnost in da zeleno luč recimo preiskovalni komisiji. Tukaj, poglejte, bodimo realni, tukaj dve veji oblasti mečete v neenaki položaj Ustava določa kaj pomeni preiskovalna komisija. Imamo ustavno demokracijo, imamo vladavino ljudstva, vsaj za enkrat, in imamo praktične realne probleme, ki jih imamo. Prvi argument, ki je, preiskovalna komisija Državnega zbora nima trajnega mandata kot imajo sodniki in nima časa na pretek. Navadno v neki preiskovalni komisiji traja zadeva, kot vemo, vedno za čas mandata. Navadno se tudi ne začne s prvim dnevom in mandat ne traja v praksi štiri leta. To je ena izmed pomembnih atributov ali pa nekih argumentov.  Drugič. Mislim, da preiskovalna komisija ima vso mogoče legaliteto, ki je potrebna in kot veste, tudi v posebnih primerih ima zaprte seje, da ne govorim o vseh ostalih zadevah. Tako, da tukaj ne vidimo neke resne argumentirane obrazložitve, zakaj zadevo povzema, torej sodna veja oblasti, zakaj odloča o tem. Verjamemo in zavedamo se, da imamo specialne zakone na tem področju, lahko pa tudi opozorim, da smo podobno odločbo sprejeli tudi v Zakonu o bančništvu v prejšnjem mandatu. Torej, če o bančni skrivnosti lahko odloča, kaj je skrivnost tudi komisija, da zadevo zapre, torej tudi odloča na zaprti seji, potem ne vidimo prav nobenega vzroka, da ta amandma ne bi danes potrdili, ne vidimo nobenega argumenta, torej zadeva je do zdaj, lahko bi rekel, po domače, pila vodo, teh kršitev do zdaj se v praksi nikoli niso dogajale, na teh preiskovalnih komisijah in mislimo, da jih lahko potrdimo.  Rad bi še samo na koncu povedal, da je Poslanska skupina SDS kot prva nekako vložila ta amandma in vsaj nekako bi prosil kolege, da ta amandma potrdimo, pa se nekako umaknejo, ker mislim, da so tudi ostali amandmaji ostalih poslanskih skupin nekako zelo podobni ali enaki. Bili so vloženi nekaj dni pozneje, pa ne zaradi tega, ampak mislim, da je zelo enostavno, da je besedilo izrazito enostavno, in da ne bo postavilo v neki novi nedvoumnosti v 4. členu tega Zakona o poslovni skrivnosti. Najlepša hvala.
Hvala lepa kolega Breznik.  Kolega Möderndorfer. Izvolite.
Hvala lepa.  Glede na to, da se bom držal poslovniških določil, da pravzaprav smo izčrpali to širšo razpravo pri 1. členu, se bom opredelil samo do 4. člena, kjer ga ta hip obravnavamo, zato pač ne bom širše razpravljal. Sam se vložil amandma iz enega preprostega razloga, ker je v resnici praksa pokazala seveda, da ne glede na to, da imamo zakon o parlamentarni preiskavi in ne glede na to, da je preiskovalna komisija, kot je rekel moj predhodnik, v bistvu ima ustavno kategorijo in seveda poseben pomen v parlamentarni demokraciji iz vidika interesa javnosti pri iskanju politične odgovornosti in nenazadnje tudi poslovnik, ki seveda tudi določa pravila igre in pa predvsem delo in delovanje same parlamentarne komisije, je seveda ta predlog amandmaja, ki se ga vložil, v bistvu zgolj in samo zaradi tega, ker je praksa pokazala, da se določeni postopki preprosto že zaradi tega, ker je v končni fazi tudi dostikrat parlamentarna preiskava časovno omejena, namenoma zavlačuje z raznimi ugovori, postopki, in zato seveda ta določba omogoča, da vsaj v nekem določenem procentu lahko prej pride do določene dokumentacije, ki pa je v javnem interesu. Nesporno dejstvo je to, kar je seveda povedala Zakonodajno-pravna služba, ko ima v bistvu pomisleke oziroma vprašanja, ki so na mestu in sploh ni kaj za diskutirati. Vendar dejstvo je, da je podobna razprava tekla, tako kot je rekel že moj kolega pri ZBanu, kjer smo v resnici v sami razpravi imeli podobne razmisleke, nenazadnje pa imamo tudi v bistvu primer parlamentarne preiskovale komisije iz prejšnjega mandatnega obdobja, tako imenovane Logarjeve komisije, ki je pravzaprav zaradi bančne luknje iskala politično odgovornost in smo takrat videli tudi primer, kako je pravzaprav tekel ta postopek preden se je prišlo do določene dokumentacije in zato je v bistvu ta določba, ki smo jo takrat določili v ZBanu seveda kasneje pokazala in nenazadnje tudi sodišče potem odredilo, da pravzaprav ni nobenega dvoma in dileme. Kar se tiče samega varovanja dokumentacije, ki jo parlamentarna preiskava oziroma komisija pridobiva je jasno določena z zakonom in poslovnikom. Ne glede na to, da gre za poslovno skrivnost, jo mora prav tako tudi parlamentarna komisija varovati kot varovan podatek in to s tisto stopnjo varovanja, ki je seveda določena iz strani lastnika dokumentacije, tako da tukaj sploh ni nobene dileme in bojazni in strahu, da bi zaradi tovrstnega načina pridobivanja teh podatkov seveda bilo, ne vem, karkoli ogroženo. Dejstvo pa je seveda, da te podatki seveda dostikrat olajšajo dostop do razumevanja in nenazadnje tudi ugotavljanja politične odgovornosti kadar gre seveda za ugotavljanje političnih oseb oziroma organov ki so vpleteni v tisto sfero, kjer seveda danes preiskovalna komisija bistveno težje pridobiva podatke.  Mi vsi vemo, da parlamentarna preiskava zelo enostavno lahko pridobi podatke od Vlade, ministrstev, od vseh organov, ki delujejo v javni sferi in tukaj sploh ni nobenih dilem, seveda ta zadeva se pa bistveno bolj zakomplicira, ko gremo ven iz te sfere. Dejstvo je, da mora tudi parlamentarna komisija, preden zahteve takšne podatke, seveda to utemeljiti s preiskovalnim dejanjem in zato ne vidim razloga, zakaj ne bi podobno, tako kot smo v primeru ZBana seveda tudi na tem področju v bistvu olajšali delo parlamentarni komisija zato, da pride predvsem do tistega, kar je pravzaprav nenazadnje tudi v javnem interesu. Javni interes se izkaže tisti trenutek, ko pravzaprav je parlamentarna preiskovalna komisija, kako se jo ustavno določa poslovnik, zakon in nenazadnje sam verjamem, da je to samo v prid večji transparentnosti in nenazadnje tudi samemu rezultatu same preiskovalne komisije, zato verjamem in upam, da seveda nenazadnje, da bo na koncu tudi z politično odločitvijo seveda sprejeta odločitev, da seveda omogočimo bolj kvalitetno in lažje delo preiskovalni komisiji. Kolega Breznik, kar se tiče vrstnega reda je poslovnik le zelo jasen, tako da v vsakem primeru verjamem, da bo predsednik naredil tako, kot je v skladu s poslovnikom. V vsakem primeru, če pa ne bi odložil tega amandmaja, bi pa zagotovo podprl tudi vašega, samo nisem vedel, da ga boste vložili, tako da sem pač pripravil ta amandma. Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Möderndorfer. Preden dam besedo naprej še čisto kratko pojasnilo glede samega vrstnega reda. Torej po vsebini sta zdaj tretji in četrti amandma, torej amandma, ki sta ga vložila Jani Möderndorfer in pa Poslanska skupina SDS vsebinsko zelo podobna, zaporedje je pa tako, ker se amandma kolega Möderndorferja navezuje na že obstoječe poglavje, amandma SDS pa dodaja novo poglavje, zaradi tega se je rangiralo na tak način, zgolj v neko nomotehnično oziroma proceduralno pojasnilo. Zdaj pa dajem besedo kolegici Kociper, izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani kolegi! V današnji razpravi sodelujem prav v zvezi s temi amandmaji. Ko smo se v Poslanski skupini SAB pogovarjali o teh amandmajih nam pravzaprav ni bil čisto jasen namen vložitve obeh amandmajev. Morda je po teh pojasnilih malo bolj jasen, poleg tega pa imamo tudi mi, tudi sama, določene pomisleke, ki so bili že izraženi s strani zakonodajno pravne službe, da gre za podvajanje oziroma predvsem, da gre za sistemsko neprimerno umestitev, ker bi to bolj spadala v matični zakon, pri čemer tudi nomotehnično, če že, menim, da je morda bolj ustrezen amandma SDS.  Kakorkoli, želela sem sodelovati v te razpravi in povedati svoje mnenje. Pogovarjamo se o Zakonu o poslovni skrivnosti, katerega namen je zagotoviti zadostno raven varovanja poslovne skrivnosti in odreagirati na morebitne kršitve. Gre zlasti za civilno pravno varstvo, to je tudi že bilo povedano in če govorimo o konkretni zadevi, govorimo o členu v katerem je taksativno določeno v prvem odstavku, kako je mogoče pridobiti poslovno skrivnost na zakoniti način, to je prvi odstavek, nato pa drugi odstavek pravi, da je zakonita tudi pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, če tako pridobitev, uporabo ali razkritje zahteva ali dovoli zakon, ali ga stranki nalaga pravnomočna in izvršljiva sodna odločba. Se pravi gre za znan demokratični standard, da se tudi pri določenih zaščitenih kategorijah, kot je poslovna skrivnost, lahko pridobitev v tem primeru, uporaba in razkritje omogoči, kadar je to zakonsko določeno in ali določeno s sodno odločbo.  Kar mi še vedno tudi po teh dveh razlagah ni jasno in bi prosila morda stališče Zakonodajno-pravne službe, če se vam zdi, da se lahko do tega opredelite je, ali ta dva amandmaja pomenita, da bi bile preiskovale, vsakokratna preiskovalna komisija neposredno imela možnost dostopati do nekaj, kar bi bilo nekje v nekem poslovne subjektu civilnega prava recimo, opredeljeno kot poslovna skrivnost brez kakršnekoli presoje in ali se vam zdi to sporno? Gre vendarle za politični organ, gre seveda za politično odločitev, se strinjam. Osebno in tudi na naši poslanski skupini pa si prizadevamo za ohranjanje visokih vzpostavljenih standardov varovanja določenih inštitutov, tudi poslovne skrivnosti, kot je bilo dane že rečeno, poslovna skrivnost ima tržno vrednost, je lahko za podjetje izjemnega pomena in kot vemo živimo v svetu kjer so ravno informacije in poslovne skrivnosti, imajo največjo vrednost.  Sprašujem se, ali razpolagamo z dovolj varovalkami, da v okviru take določbe, ki bo tudi sistemsko kot rečeno, ali pa celo nomotehnično kar malo vrinjena v en zakon, ne odpiramo vrat preveč na široko, da bi se brez prave utemeljitve in dodane presoje lahko v te poslovne skrivnosti vpogledovalo.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Če sem prav videl, imate repliko, kolega Möderndorfer.  Izvolite.  Razprava, razprava - izvolite.
Razprava, izvolite.   JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SMC): Razen, če ni še kdo pred mano.
Pa potem še - okej.   JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SMC):Hvala lepa. Ja, zdaj razmisleki kolegice Kociper seveda so lahko na mestu, absolutno, vendar dajmo se fokusirati na četrti člen in pa na namen amandmaja in dajmo pogledati praktičen primer, kaj je to v resnici pomenilo, zato nenazadnje tudi slovenski javnosti, ki pravzaprav niti ne pozna zakona, niti člena in niti ne vedo o čem govorimo. Gre za primer Logarjeve komisije, kjer je v resnici želel pridobiti določeno dokumentacijo in je ni mogel pridobiti in ko se je, seveda, šel po sodno odredbo, je prvič sodišče reklo ne. In potem smo se, »ping pong« se je dogajal in se je čas izgubljal. Na koncu je moralo o tem odločati Ustavno sodišče, ki je nesporno povedalo in jasno odločilo, kaj to pomeni. Zato, iz tega vidika ta bojazen in strah seveda odpade, se pa strinjam, da, seveda poslovna skrivnost ima za gospodarski subjekt lahko tudi tržno vrednost, vendar Preiskovalne komisije v tem primeru to sploh ne zanima. Zanima jo javni interes preiskovalnega dejanja in pa same preiskave, to je pa nekaj drugega in preiskovalna komisija je dolžna, še enkrat ponavljam, dolžna v skladu z zakonom, Poslovnikom, varovati vse te podatke in ni, mislim, pravila veljajo enako kot za vse ostale subjekte, ki pravzaprav morajo enako varovati ta podatek. Zato v tem primeru, gospodarska družba pravzaprav ne bo oškodovana, saj noben drug gospodarski subjekt ne bo prišel do teh podatkov, razen Preiskovalna komisija za potrebe svojega dela in ugotavljanje politične odgovornosti. Ponavljam, to je glavni namen in, bom rekel, cilj Preiskovalne komisije in zato, seveda, v tem primeru mi prav zato v izogib zlorabe, zelo jasno definiramo, bom rekel, kaj pravzaprav se pričakuj. Če citiram, »..da se v drugem odstavku, na koncu odstavka pred piko doda besedilo ali za namene preiskave zahteva Preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije, kadar v skladu z zakonom, ki ureja parlamentarno preiskavo, izvaja preiskavo.« Pika je, na koncu. Zelo jasen namen, ne, se pravi, zato v tem primeru smatramo, da gre tako podobno kot pri ZBan, ko smo v preteklosti sprejemali in to določbo dodali, pravzaprav gre res za politično odločitev, da seveda olajšamo delo Preiskovalne komisije. In samo za to gre, za nič drugega. Hvala.
Hvala lepa. Predno dam besedo kolegu Brezniku, je želela še gospa Sosič iz Zakonodajno-pravne službe, besedo, za določena pojasnila. Izvolite.
Janja Sosič
Hvala za besedo. Jaz bi se odzvala na vprašanje. Kot smo že prej omenili v svojem nastopu, mi mislimo, da tudi že po Zakonu o parlamentarni preiskavi, komisija lahko zahteva predložitev dokumentov in to mislim, da tudi ni sporno v pravni teoriji, vendar, če pač podjetje teh oziroma pravna oseba ali drug subjekt, tega ne želi izročit, morajo iti preko sodišča in to je tudi četrti odstavek 13. člena Zakona o parlamentarni preiskavi, ki pravi, da se lahko prisilni ukrepi izvajajo samo prek sodišča, torej vključno z zasegom predmetov in zato smo tudi rekli, da ne vidimo, v čem bi to pospešilo hitrejše pridobivanje dokumentov, da če pač podjetja ne želi dati, bi tudi po sprejemu takega amandmaja, po našem mnenju, moralo se iti prek sodišča in prek sodne odredbe, kjer se zagotovi tudi presoja z načelom sorazmernosti, ker navsezadnje, na eni strani imamo javno korist oziroma zasledovanje javnega interesa, na drugi strani pa lahko trčimo v človekove pravice in omejevanje tega, / nerazumljivo/ če je to dovolj, hvala.
Najlepša hvala. Kolega Breznik, želite? Izvolite.
Ja, tukaj moram nekako urgirati. Glejte to, ta argumentacija v primeru, ko ima ustavna preiskovalna komisija, ustavni primat, je neenakomerna obravnava ene veje oblasti. Gre za podcenjujoč odnos, ki ste ga pravkar povedali, do vladavine ljudstva. Predvsem morate se zavedati v praksi, da se poslanci in poslanke Državnega zbora, dobivajo v skrivnostih(?), kjer je, kjer je recimo v nacionalni varnosti do takega tipa, kjer resnično lahko škoduje zdravju, življenju, sodržavljanu, kjer so nevarnosti in tukaj ne moremo govoriti o nekem testu sorazmernosti, kjer sta pred sodiščem dva subjekta, kjer trčita v koliziji neki dve človekovi pravici, ampak ga moramo obrazložit popolnoma, na zelo enostaven način. Preiskovalna komisija Državnega zbora je ustavna kategorija. V ustavni kategoriji izrecno napišemo, da, če želi, mora te dokumente dobiti, zato, da tisti subjekti, ki so se, tako kot je rekel kolega Möderndorfer, že do zdaj izogibali in iskali čas, ker sem povedal, da gre za, poslanci smo, za enkrat nimamo trajnega mandata, mogoče ga, upam, da si ga nikoli ne bomo pridobili, potem pomeni, da smo odšli iz demokracije, ampak, ravno zaradi tega, ker je čas omejen in ker so se številni v praksi temu izogibali in ker ima tudi stavba službe in delavci v Državnem zboru, tudi tehnična podstat(?), da vse te dokumente lahko v skladu z vso znanostjo, zadržijo, zaradi tega, da te skrivnosti ne pridejo tudi do medijev, do ostalih, ki s tem ne bi mogli ravnati. Veste, da v praksi so se do zdaj dokazala(?), da od tukaj ni od teh skrivnosti do zdaj še zbežala nobena, je pa zbežala iz številnih drugih institucij. Ravno iz tistih, kot so Vrhovno tožilstvo, sodišča in so novinarji dobivali številne, do zdaj, številne poslovne skrivnosti in informacije zasebnega značaja in tako naprej. S te institucije, s ponosom lahko povem, da do zdaj ni zbežala nobena od teh skrivnosti. In ravno zaradi tega, ravno zaradi tega zaupanja in ravno zaradi tega ker(?) sem povedal, kaj govori Ustava v 93. členu, da gre za ustavno kategorijo, mi tega ne moremo primerjati. To je lahko dodatna zgodba ali pa dodatna možnost tega ustavnega varstva, torej tega sodnega varstva, kjer nekdo, ki noče izročit, pač treba je izpeljat nek postopek, kjer pač sodišče še enkrat določi, ampak glede na prakso, do zdaj, številnih preiskovalnih komisij, glede na omejen čas, glede in predvsem, glede na to, na izogib neki interpretaciji, ki so jih do zdaj dovoljevali številni odvetniki, številnih ljudi, češ da naj o tem odloči sodišče, katere dokumente bomo dali in tudi na argument, da smo celo pri bančni skrivnosti ta člen določili, jaz mislim, da ni nobenega dvoma, da tega ne bi nekako vstavili(?) v, torej tega dela besedila v 4. člen Zakona o poslovni skrivnosti in mislim, da sploh ne rabimo dvomit v to. Če dvomimo v to, dvomimo v ustavno demokracijo Republike Slovenije, dvomimo v izbrance ljudstva in mislim, da je zadeva na mestu. Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Prosim? Aha, kolegica Kociper, pa še potem sledi kolega Möderndorfer. Izvolite.
Za sprostitev, najprej malo, kolega Breznik, vi že skoraj imate stalni mandat, toliko časa ste že tukaj. Ampak to je samo za šalo, mislim, da ste po nepotrebnem dramatični, ker, to kar jaz hočem povedati je to – in to vam je tudi potrdila predstavnica Zakonodajno-pravne službe – da svojega namena vi s tem členom ne boste dosegli. Nič, da ne zaupamo parlamentu pa ne vem kaj pa ne vem kaj. Tega namena ne boste dosegli. To je zapisalo svoje mnenje isto tudi Ministrstvo za gospodarstvo, ki je napisalo: »Namen predlagatelja amandmaja, da se Preiskovalni komisiji v parlamentarni preiskavi zagotovi pravica zahtevati vso to dokumentacijo, vključno s tisto, ki vsebuje poslovne skrivnosti, s predlaganim amandmajem ne bo dosežen.« To sem šele zdaj videla, ampak točno to sem tudi jaz pomislila in točno to je potrdila predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Za nobeno zaroto ne gre, za nobeno nezaupanje, gre se samo za en člen, dodatek, ki ne bo imel nobene veljave, ker še vedno velja 13. člen, četrti odstavek, kjer je pač vse(?), da ne bom se ponavljala, povedala tako kot je. Tako da, glejte, mi itak imamo tu samo en glas, menim in mislim, da je bilo potrjeno, da s tem amandmajem(?) nikakor ne bo doseženo to, kar sta predlagatelja mislila, da bo doseženo. Če(?) pa, če mislite, da je podvajanje, glede na to, da je v enem členu prej že povedano, da je razkritje možno, če tako določa zakon, če je podvajanje še en člen kasneje, da se to ponovi, potrebno, ne vem, jaz mislim, da ni.
Hvala lepa. Kolega Möderndorfer, izvolite.
Jaz moram reči, da tisti poslanci, ki so vsaj enkrat sedeli v Preiskovalni komisiji in se srečali s tovrstnimi zapleti, bi potem seveda tudi lažje razumeli, v čem je pravzaprav dimenzija tega predloga oziroma problem. Ne nazadnje, sklicevanje na Zakonodajno-pravno službo in na ministrstvo seveda je upravičeno, vendar ne eden in ne drugi, pravzaprav, pravzaprav niso nasprotovali temu. Zato sem posebej poudaril, da gre za politično odločitev. Zdaj, jaz sem bil deležen kot predsednik preiskovalne komisije pritiskov večih odvetniških zbornic kaj naj zahtevam in kaj naj ne zahtevam in kako bodo branili pravice svojih gospodarskih družb. Seveda sem to gladko ignoriral. Ampak dejstvo je, da govorimo o časovni dimenziji, ki je pa ključna in jo seveda preprosto branje člena zakona seveda ne bo zadržalo. Še enkrat ponavljam, koliko mesecev je izgubil gospod Logar predno je lahko prišel do dokumentov v prejšnjem parlamentu oziroma sklicu parlamenta? Nekaj mesecev. Nekaj mesecev. V tem primeru seveda tako kot v primeru ZBan, kjer smo to določbo dali, sam ocenjujem, pa bom zdaj tudi povedal, verjetno v 90, 95 % pravne službe več ne bodo imele dileme v teh gospodarskih družbah ali to posredovati ali ne. nekateri pa bodo ocenili in bodo iskali svojo pravno pot, de facto. V tem primeru, tako kot je zdaj, piše, pa je ta odstotek bistveno večji. O tem govorim. Zato pravno varstvo za gospodarske družbe še vedno ostaja in še vedno lahko iščejo svojo pravico. Nesporno dejstvo bo pa preiskovalni komisiji glede na to, da je limitirana na čas svojega delovanja, naj omenim, da sem prejšnjo preiskovalno komisijo imel časa samo sedem mesecev in nič več. Sedem mesecev, ne štiri leta, ne tri leta, ne dve leti ali eno leto. In v teh sedmih mesecih, oprostite, preden se zavrtijo sodni mlini, minejo štirje, štirje meseci in jaz lahko zaključim z delom. O tem govorim in tega pač nekateri ne morejo razumeti, ker niso tega delali. Ali pa, preprosto bom rekel, zmanjka ta praktičen občutek na kakšne težave lahko parlamentarna komisija naleti. Drugače pa seveda se strinjam, da je lahko pomislek iz pravnega vidika, nomotehničnega, umeščenosti ali pa sistemskosti urejenosti lahko seveda na mestu in ne oporekam ne Zakonodajno-pravni službi ne ministrstvu, vendar niti eden ne drug se ni opredelil, da je to protizakonito kar počnemo ali neustavno.
Najlepša hvala.  Kolegica Kociper, izvolite. Še enkrat ponovim, potem bom pa obupala. Mislim, da to kar želite doseči, ta člen, ne omogoča. In diskreditacija, ali je kdo bil v preiskovalni komisiji ali ne, so popolnoma nepotrebne, ker smo neodvisno, različni pravniki imeli isti pomislek. Poslovna skrivnost, gre za pravzaprav za vsebino. Poslovna skrivnost je za vsak pravni subjekt tako pomembna in zato je označena s poslovno skrivnostjo, da jo skoraj zagotovo ne bo posredoval prostovoljno. Ne bo je posredoval prostovoljno. In ta amandma nič ne določa o tem primeru, ko je ne bo prostovoljno, niti nič ne določa o časovni dimenziji o kateri govorite. Ta amandma na nobeno od teh dilem ne odgovarja. Na to dilemo odgovarja samo četrti odstavek Zakona o parlamentarni preiskavi, ki pravi, da ukrepi zoper preiskovance, pričo, itn., se pravi, tudi v primeru, da poslovni subjekt ne bo želel posredovati poslovne skrivnosti, kar je na tem členu, nič kaj bolj ne bo na tem amandmaju, se v postopku parlamentarne preiskave lahko izvajajo le preko sodišča, ustrezno zahtevo za obrazložitve, itn. O tem vam govorim. Ne mislite, da bo zaradi vašega amandmaja katerikoli poslovni subjekt dal, razkril poslovno skrivnost ali jo razkril hitreje. Edino kar pa je, in to me pa zdaj začenja skrbeti, je pa, da bo prihajalo v tem primeru do zlorab, če se bo to tako tolmačilo. Jaz bom tukaj zaključila in se ne bom več odzivala. Če člani, spoštovani člani odbora menijo, da to sem sodi, da zlorabe niso možne, in da bo v čemerkoli prispevalo, seveda izvolite ta amandma podpreti, jaz tukaj zaključujem.
Hvala lepa.  Imamo še želje po razpravi. Najprej kolega Möderndorfer, pa potem kolega Breznik.  Izvolite.
Kolegica Maša Kociper, seveda ne bom polemiziral, ker nima smisla, ker mislim, da smo si že vse povedali. Ampak sem pa občutljiv kadar mi nekdo omenja zlorabe pri preiskovalni komisiji. Zlorabe so možne vsepovsod, v kateremkoli subjektu v katerihkoli organih, itn. Ampak kadar jih uporabljamo, prosim če navedete en primer zlorabe preiskovalne komisije v takšnem primeru o katerem zdaj govorimo. Ker če tega ni se prosim dajte vzdržati teh komentarjev, ker potem na koncu bom razumel, da ustanavljamo preiskovalne komisije z namenom zato, da bomo delali in da bomo zlorabljali določene člene. Oprostite, to je pa za mene overdose. Če je to razmišljanje z namenom zakaj smo vložili ta amandma, potem se pa diskusija neha. Privoščim pa vsakemu poslancu, da enkrat ugrizne v parlamentarno preiskavo, da bo razumel o čem govorimo. Če teh izkušen nimaš pač ne veš.
Hvala lepa. Koleba Breznik, izvolite.
Jaz se moram pridružiti kolegu Möderndorferju, da gre za zelo podcenjujoče, zdaj je kolegica Kociper govorila o nekih zlorabah, ki se naj zgodile. Jaz sem povedal, da naj nekdo našteje zlorabo, ki se je dogajala in v bistvu, če kdo razume mojo prejšnjo in vse prejšnje dve razprave lahko ugotovi, da sem v bistvu pohvalil čisto vse poslance do zdaj, ki tega niso nikdar zlorabile in pokazale visoko profesionalnost, vsi kolegi, ki so sedeli iz leve ali desne ali sredine zadnjih 25 let v tej hiši. Najbolj profesionalna je ravno tukaj ravnala. Zakaj pa to dajemo notri? Ravno zaradi pravosodja, gospa Kociper, zaradi črkobralstva, zaradi tega… Kaj mislite zakaj imamo 900 zakonov in 20 tisoč podzakonskih aktov v Sloveniji? Ko je vaš profesor, mislim, da je bil, napisal ali predpisal Zakon o gospodarskih družbah smo v Sloveniji mogli 20-krat razširiti pa popraviti, ker so si sodniki črkobralsko iz starih socialističnih časih razlagali zakone in zdaj dobesedno črkobralstvo napišemo notri. Kaj pomeni status preiskovalne komisije parlamenta? In kje je mesto poslanca, poslanke in kje je mesto te preiskovalne komisije? Točno to napišemo. Lahko me citirate črkobralstvo napišemo, zato se ne bo več nihče izgovarjal, ker moramo, ker na drugi strani imamo celo vrsto ljudi, ki to pišejo. Če bi bil to normalni sodni sistem, normalno sodno-izobraževalni proces, če bi tekel zadnjih 15 let v Sloveniji, potem tega ne bi rabili pisati. Vsem je bilo jasno kakšen status ima preiskovalna komisija Državnega zbora. Zdaj pa ravno želimo poudariti ta pomen, ki je, zato, da se izogibamo in ta pomen govori, da zaupamo, zaupamo tistim, ki jih je ljudstvo izbralo v ta parlament. Kakršnokoli imajo ljudje mnenje v tem trenutku o nas, ampak ravno o tem, tega si ne bom dal vzeti in mislim, da tudi številni kolegi in kolegice, ki so tu notri. In mislim, da je moja razprava šla v smeri tega, da zaupam vsem svojim kolegom, kolegicam ne glede na njihovo nazorsko prepričanje, versko in ostalo in njihov politični program. To je cela zgodba tega kar je pripravila Slovenska demokratska stranka, kar je podobno pripravil kolega Möderndorfer in mislim, da tukaj nekih večjih razprav in da tudi tukaj v Slovenski demokratski stranki ne dramatiziramo. Želimo pa poudariti praktične vidike. Jaz sem poslanec 3 mandate, sem redni poslanec, nisem nadomestni in verjamem, da sem tu sedel in da sem nekaj teh preiskovalnih komisij videl in mislim, da je to praktičen vidik tega kar sledi. Mislim, da noben od kolegic in kolegov ne dvomi in tudi ne dvomi Zakonodajno-pravna služba, strokovnjaki Zakonodajno-pravne službe. Torej še nekaj v tem delu veja oblasti, ki jo imenujemo zakonodajna veja oblasti, se pa meša tako imenovani politično pravni proces, to pa govori teorija in tukaj kot je rekel kolega Möderndorfer, tu se spet moram strinjati, se naše politične želje nekako poskušajo preko pravnega procesa, zakonodajnega procesa spraviti na ta list. Zakonodajno-pravna služba je tukaj, da nas izrecno opozori ali neka stvar ni v skladu z Ustavo ali pa v koliziji s številnimi zakoni, ki so morda specialni ali pa so v sorodu s tem zakonom. Tega dvoma ni. In zaradi tega ne vidim dvoma, da ne bi potrdili ta člen, ta amandma mislim. Najlepša hvala.
Hvala lepa. Kolegica Kociper je želela repliko. Izvolite.
Vendar moram, si ne morem pomagati. Te žalitve vaju obeh so popolnoma nepotrebne, jaz nisem niti slučajno rekla, da bodo zlorabe kakor sta vidva zdaj to lepo politično obrnila. Jaz sem samo hotela poudariti in zato sem prišla na to sejo, da tega kar mislim in sta vidva povedala, da želita doseči s tem amandmajem, ne bosta dosegla. To ne pomeni, da ne nasprotujem taki ureditvi na konkreten način in tako naprej, tako da vse te insinuacije kaj jaz hočem preprečiti ali ne ali pa da sem rekla, da je kdo zlorabil, nisem rekla, da je kdorkoli kaj zlorabil, nisem tega rekla. To, gospod Breznik, če pa vam gre na živce, da sem jaz diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom je pa pač vaš problem. Moj pravni občutek je hotel samo povedati, da bo tukaj ena določba v zakonu, ki ne bo dosegla tega kar je verjetno predlagatelj mislil, da bo dosegla. In upam, da me zdaj ne boste v naprej več žalili in diskreditirali, ker sem povedala svoje mnenje. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Razprava. O.K. Najprej kolega Trček, pa potem gremo dalje. Izvolite.
Hvala za besedo.  Najkrajši cinični odgovor bi bil, da imamo v Ustavi napisano, da smo pravna in socialna država in družba, pa to četrt stoletja stara politika ni dosegla. Je tudi sporočilna vrednost nekih zakonov. Nekako to kar je ubesedovala kolegica iz SAB se je dalo tako razbrati kot sta kolega pred mano povedala. Sam sem bil zelo aktivno vključen v tako imenovano Janijevo komisijo. Ob vsem nekem rednem delu v Državnem zboru je to še neko dodatno garanje. Kolega Hanžek v prejšnjem mandatu je v bistvu bil zgubljen za poslansko skupino za karkoli drugega, je delal v bistvu TEŠ. Če se dotaknem nekih takih zadev so tudi to neke prijetne grožnje. Iranska shema, Italijanska tipologija, SDV/paravomovci, to bi rad tudi kakšne maile in pisma in sporočila in tako naprej dajal. Enkrat edinkrat med to preiskovalko sem nekako rekel "stališče Levice je to pa to", pa me je Jani opozoril "čakaj ustavi se, to je preiskovalka", kar mu dejansko štejem v plus. Seveda ima vsak predsedujoči preiskovalne komisije malo diskrecijske pravice ali malo več, ampak recimo v prejšnjem mandatu jo noben ni zlorabil, je gospod Grims zlorabil KNOVS glede neke zadeve, kar je tudi preiskovalka ugotovila, to so navsezadnje tudi NSi potrdili, smo enoglasno takrat sprejeli, ampak ne bi te zgodbe razširjal. Nekako ja, pa tudi kolega pred mano si ne pusti nekako nekoliko preveč pavšalen pogled na pomen preiskovalk ne glede na to ali je nekdo diplomiral pravo ali ni ali ima pravosodni izpit ali nima. Je pa navsezadnje to tudi neka sporočilnost tega zakona, seveda pa moramo strmeti neki družbi, ki bo vključujoča in ki bo, idealno bi bilo, da ne bo kleptokratsko koruptivna, ampak od tega ideala smo žal še daleč. Hvala.
Hvala lepa. Kolega Breznik, izvolite.
Jaz sem navajen, kolegico Kociprovo sem zdaj že kar nekajkrat poslušal, mislim, da je šestkrat povedala v Državnem zboru, da je diplomirana pravnica. Jaz vam čestitam. Mene je pač oče poslal študirati na tehnično fakulteto, ker mi je šla matematika in logika, torej šli so mi mali krožci v velike kroge, pa sem vedel, da velikega v malega težko spraviš, malega v velikega pa menda lahko spraviš. Potem, ko sem diplomiral na tehnični fakulteti, sem še diplomiral na ekonomski fakulteti, bom pa v kratkem magistriral na pravni fakulteti, ker sem se šel ravno enkrat staviti s takšnim pravnikom kot ste vi, da lahko tudi pravo končam. In bo še letos, evo pred javnostjo bom magistriral, imam pa ravno iz primerjalnega prava magistrsko nalogo ravno na temo tako imenovanega socialističnega prava in vidikov tega posocialističnega prava napram germanski pravni skupini. Tako, da kolegica Kociprova, ko bo končano, upam, da bo letos, če mi bodo predsednik in kolegi dali malo več prostega časa, da bom to dokončal, potem boste lahko o tem govorili. Ampak jaz se s tem ne hvalim, ker mislim, da je nekoč tu sedel kolega Ivan Oman, ki se je pa pohvalil recimo, da ni končal nobene šole, pa v času vojne za Slovenijo je za ORF1 25 minut na intervjuju govoril v perfektni nemščini in dokazal, da je izredno načitan človek in da mu dela zdrava kmečka logika in je ravno sam sebe v bistvu samokritično kljub temu na drugi strani se dokazal, da je velik intelektualec, velik človek. Upam, da posluša še kakšno razpravo in da ravno ugotavlja in on je meni bil nek vzornik, da se s takimi stvarmi kaj je kdo končal ali ni končal, glejte s tem se jaz ne hvalim. Sem pa tudi mislim, da so tu večkrat dokazali ravno poslanci, ki so prišli bolj iz prakse pa manj iz akademskih vod, so ravno v Državnem zboru pripravili ali naredili tiste najboljše zakone ali pa tiste najbolj logične življenjske zakone, ki so kasneje živeli v praksi in kateri ljudje niso doživljali številnih krivic. Toliko z moje strani. Najlepša hvala.
Hvala lepa.  Bi želel še kdo razpravljati o 4. členu in pripadajočih amandmajih? V kolikor te želje ni, kratko pojasnilo pred glasovanjem. In sicer, imamo, kot sem uvodoma že omenil, 4 amandmaje, glasovali bomo o prvih treh, v kolikor tretji amandma potrdimo, potem pomeni, ker sta vsebinsko zelo sorodna, da o četrtem amandmaju ne glasujemo, ker je brezpredmeten. V kolikor tretji amandma zavrnemo, potem se glasuje tudi o četrtem amandmaju.  Tako, da zdaj prosim, da preidemo na glasovanje o prvem amandmaju, torej amandma Levica.  Glasujemo. Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (8 članov.) Amandam ni potrjen. Prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju, koalicijskem amandmaju.  Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandam je potrjen. Prehajamo na glasovanje o tretjem amandmaju. Predlagatelj amandmaja je Jani Möderndorfer. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče..) Amandam je potrjen. In kot sem rekel v tem primeru o četrtem amandmaju ne glasujemo. Zaključujem razpravo o 4. členu.  Prehajamo na razpravo o 5. členu in o pripadajočih dveh amandmajih. Želi kdo razpravljati o 5. členu in obeh amandmajih? V kolikor ni želje po razpravi, prehajamo na glasovanje najprej k prvemu koalicijskemu amandmaju. Prosim, da glasujete. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Prvi amandma k 5. členu je potrjen. Prehajamo k drugemu amandmaju k 5 členu, predlagatelj tega amandmaja je Levica.  Glasujemo. Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (8 članov.) Amandam ni potrjen. Zaključujem razpravo k 5 členu. Odpiram razpravo k 6. členu zakona, kjer imamo en amandma. Bi želel na to temo kdo razpravljati? V kolikor želje po razpravi ni, prehajamo h glasovanju k prvemu in edinemu amandmaju koalicije na 6. člen.  Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandam je potrjen. Prehajamo k razpravi o 7. členu zakona in pripadajočem amandmaju, ki ste ga prejeli najprej na začetku, torej v okviru gradiva, ki ste ga dobili v sklopu pregleda amandmajev in naknadno še predlog amandmaja odbora. Torej glasujemo oziroma razpravljamo o obeh amandmajih. Želi kdo razpravljati o 7. členu in obeh amandmajih? V kolikor te želje ni, glasujemo najprej o prvem koalicijskem amandmaju. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma potrjen.  Prehajamo na glasovanje k drugemu amandmaju k 7. Členu, predlog amandmaja, predlagatelj amandmaja je odbor. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je tudi ta amandma potrjen. Zaključujem razpravo k 7. členu.  Prehajamo na razpravo k 8. členu. Želi kdo razpravljati o 9. členu in pripadajočem amandmaju? Želje po razpravi ni. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma potrjen. Zaključujem razpravo k 8. členu.  Prehajam na razpravo k 9. členu in pripadajočemu amandmaju. Želi kdo razpravljati? V kolikor ne, glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma potrjen. Zaključujem razpravo k 9. členu.  Prehajamo na razpravo k 10. členu in pripadajočem amandmaju. Želi kdo razpravljati? V redu. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma potrjen.Zaključujem razpravo k 10. Členu.  Prehajamo na obravnavo 11. člena in pripadajočega amandmaja. Želi kdo razpravljati? V redu. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Zaključujem razpravo k 11. členu.  Prehajamo na razpravo o 12. členu. Želi kdo razpravljati o 12. členu? Zaključujem razpravo o 12. členu.  Prehajamo na razpravo o 13. členu. Tudi ni želje po razpravi.  Prehajamo na razpravo o 14., zadnjem členu. V kolikor ni želje po razpravi, zaključujem tudi razpravo o 14. členu.  Na tej točki tudi zaključujem razpravo o členih in amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (1 član.)  Ugotavljam, da so členi sprejeti.  S tem smo zaključili drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji se vključijo v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del   poročila odbora. Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega zbora. Predlagam, da sem to kot predsednik jaz.  S tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda. Se zahvaljujem vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi. Hvala lepa in želim lep dan.  Prehajamo na obravnavo 1.A TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA Republike SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE, TOREJ SPORAZUMA O PROSTI TRGOVINI MED EVROPSKO UNIJO IN SOCIALISTIČNO REPUBLIKO VIETNAM.   Predlagatelj stališča Republike Slovenije je Vlada. Odbor je matično delovno telo za obravnavo te točke, ki jo bo obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so bili vabljeni tako Vlada kot Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in na tej točki prosim predstavnika Vlade za dopolnilno obrazložitev predloga stališča.  Gospod minister Počivalšek, izvolite imate besedo.
Hvala spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci!  Dovolite, da vam na kratko predstavim predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa sveta o podpisu v imenu Evropske unije sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in socialistično Republike Vietnam.  Uvodoma poudarjam, da Slovenija nima vsebinskih zadržkov glede sporazuma o prosti trgovini z Vietnamom in podpis zadevnega sporazuma ter njegovo sklenitev podpira. Pogajanja so potekala med letoma 2012 in 2015. Državni zbor je bil o poteku pogajanj večkrat seznanjen v okviru izhodišč za zasedanje Sveta za zunanje zadeve v sestavi ministrov za trgovino. Evropska komisija je 19. oktobra 2018 v obravnavo sveta Evropske unije posredovala predlog sklepa o podpisu in predlog sklepa o sklenitvi. Obravnava oziroma podelitev sklepov s strani Sveta Evropske unije je za enkrat predvidena kot možna točka na zasedanju Sveta za zunanje zadeve, 28. maja 2019, datum podpisa sporazuma še ni določen. Sporazum je sporazum v izključno pristojnosti Evropske unije. Podpišeta ga Evropska unija in Vietnam. Začetek veljavnosti sporazuma je vezan na zaključek postopkov v okviru Evropske unije, potrditev v Svetu in evropskem parlamentu in v Vietnamu ne bo predmet nacionalnih ratifikacij, in v Vietnamu, ne bo pa predmet nacionalnih ratifikacij v državah članicah Evropske unije. Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Vietnamom obsega preambulo ter 17 poglavij s pripadajočimi prilogami. Zadevni sporazum poleg zniževanja carin za blago zajema tudi storitve, javna naročila, netarifne ovire in zaščito intelektualne lastnine vključno z geografskimi označbami, varstvo konkurence, trajnostni razvoj in pa preglednost. Sporazum o prosti trgovini ne vključuje zaščite naložb in reševanje sporov med vlagatelji in državo ICS. V zvezi z naložbami obravnava samo dostop do trga. Zaščita naložbe in ICS urejeni v ločenem sporazumu o zaščiti naložb, ki bo predmet ločenega vladnega gradiva.  Dovolite, da vam predstavim še predvidene ekonomske učinke sporazuma. Vietnam je drugi najpomembnejši trgovinski partner Evropske unije v združenju ASEAN in operativni center Mekonga in sosednjih legij za tuja vlaganja v Evropsko unijo. Ob zaključku pogajanja z Vietnamom, leta 2015, je Evropska komisija pripravila študijo gospodarskih koristi sporazuma. Študija napoveduje, da bo odprava dvostranskih tarif in izvoznih dajatev skupaj z znižanjem netarifnih ovir znatno spodbudila dvostransko trgovino, izvoz Evropske unije v Vietnam naj bi se po oceni študije do leta 2035 povečal za skoraj 29 %, izvoz Vietnama v Evropsko unijo pa za skoraj 18 %. Študija pri tem ne upošteva predvidenih koristi povezanih z okrepitvijo varstva in izvrševanja pravic intelektualne lastnine ali liberalizacijo neposrednih tujih naložb v proizvodnih sektorjih in javnih naročilih. Zato se lahko šteje, da rezultat omenjene analize podcenjuje dejanski vpliv sporazuma. Za potrebe ocene gospodarskih učinkov na Slovenijo, je bila februarja 2019, s strani Centra za poslovno odličnost Ekonomske fakultete univerze v Ljubljani pripravljena analiza za države ASEAN, ki zajema tudi Vietnam. Končno besedilo bo v kratkem. Obseg slovenske trgovine z državami ASEAN znaša let približno 0,5 % zunanje trgovine Slovenije, pri čemer je obseg blagovne menjave z Vietnamom v letu 2017 znašal 51,5 milijonov evrov, od tega izvoz 32 milijonov evrov in uvoz 19,5 milijonov evrov. Po vseh scenarijih analize, ki bo objavljena v kratkem, naj bi se BDP Slovenije zaradi posledic sporazuma z državami ASEAN v desetih letih modelske napovedi dvignil za približno tretjino odstotka, nekoliko manj, za približno četrtino odstotka naj bi se povišal agregatni izvoz. Tudi te ocene lahko sicer štejemo kot zadržane, saj bo uporabljeni model, na primer ne upošteva dobaviteljskih verig 60 % podjetij z zadevno regijo je dobaviteljev in slovenska podjetja v večini pričakujejo pozitivne učinke liberalizacije na podlagi sporazuma. Pričakujejo pa tudi večje zavedanje države o pomenu bolj oddaljenih trgov ter povezano določeno strategijo in podporo. Sporazum o prosti trgovini z Vietnamom bo izboljšal pogoje dostopa evropskih in s tem tudi slovenskih podjetjih na vietnamski trg, s tem pa bo ustvaril tudi nove priložnosti za povečanje relativno skromne trgovinske menjave in investicije med državama. Glede na navedeno predlagamo, da odbor podpre predlagan sklep, ki se glasi: »Republika Slovenija podpira podpis in sklenitev sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Socialistično republiko Vietnam.  Hvala.
Hvala lepa gospod minister.  Odpiram razpravo o tej točki dnevnega reda. Bi želel kdo razpravljati? V kolikor ni želje po razpravi, tudi zaključujem z razpravo. Ker v predlogu stališča ni bilo vloženih amandmajev, dajem v razpravo in na glasovanje naslednji predlog mnenja:  »Odbor za gospodarstvo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa sveta o podpisu v imenu Evropske unije, sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Socialistično republiko Vietnam, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  Določiti moramo še poročevalca za sejo pristojnega odbora. Predlagam, da sem to jaz. In s tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na obravnavo 2. TOČKE DNEVNEGA REDA - RAZNO. Želi besedo še kdo od članov odbora v okviru točke razno oziroma želi kdo razpravljati? Ni te želje. Hvala lepa.  Zaključujem tudi to točko dnevnega reda in današnjo sejo in se vsem lepo zahvaljujem in želim lep dan.