Spoštovane kolegice in kolegi!

Začenjam 4. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da je zadržana gospa Alenka Jeraj in da kot nadomestni član namesto Borisa Doblekarja nastopa Jožef Lenart. Potem namesto Andreja Rajha je z nami Vojko Starović. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KONKURENČNOST, KI BO V BRUSLJU 27. IN 28. SEPTEMBRA LETOS.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, 13. 9. 2018. Lahko prosim, za mir v dvorani, kolegica, gospa! Hvala lepa. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, 13. septembra, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije.

Prosim, mag. Aleša Cantaruttija, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Potem gospo Martino Vuk, državno sekretarko na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da nam predstavijo izhodišča.

Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik!

Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Dovoli mi, da predstavnim nekaj bistvenih poudarkov iz dnevnega reda zasedanje kot ste omenili Sveta Evropske unije za konkurenčnost in rast, ki bo prihodnji četrtek v Bruslju. V rednem delu zasedanja bodo ministri obravnavali dve točki. Pod 3. točko dnevnega reda je že redna točka zasedanja ministrstvo Evropske unije torej pristojnih za industrijo sicer točka preverjanje konkurenčnosti, kjer predstavniki Evropske komisije izpostavijo določeno tematiko, običajno, potem temu sledi spontana razprava ministrov. Kolikor nam je sedaj znano bo komisarka, pristojna za to področje, gospa Bienkowska, uvodoma podala prezentacijo o regionalni dimenziji in vključenosti torej bo razprava ministrov nekje potekala v smeri pomena regionalnih politik in konkurenčnost torej tudi za samo konkurenčnost Evropske unije.

Četrta točka v rednem delu zasedanja pa bo posvečena izzivom in priložnostim, ki jih evropski industriji ponujata umetna inteligenca in robotika. Področje je tudi ena izmed prednostnih nalog avstrijskega predsedovanja oziroma predsedstva Svetu Evropske unije. Pri tej točki bo ministrom uvodoma spregovoril tudi Michael Herbrich, ki je pomemben strokovnjakov s področja umetne inteligence. Spregovoril bo o vlogi digitalnih inovacijskih vozlišč v eko sistemu umetnega inteligence. In kot običajno bo tudi po tej točki sledila izmenjava mnenj ministrov. V preostalem delu zasedanja sveta za konkurenčnost pod točko razno bo najprej na dnevnem redu predstavitev avstrijskega predsedstva z informacijami neformalnega zasedanja sveta konkurenčnosti, ki je potekal julija letos na Dunaju. V nadaljevanju bo komisija podala informacije v zvezi z izvajanjem strategije digitalnega enotnega trga v delu, ki se nanaša na e-trgovino ter informacije v zvezi s komunikacijo o sektorju trgovine na drobno, ki jo je sprejela aprila letos. Češka delegacija bo v zadnji točki predstavila izsledke konference v Pragi, ki je potekala 8. junija in je bila posvečena 25. obletnici enotnega trga Evropske unije.

Če želite vam takoj predstavim še 3. in 4. točko malo podrobneje ali pa morda potem po razpravi, kot …

Kar sedaj …

Kar sedaj, hvala lepa. Torej, najprej pomen regionalnih politik za konkurenčnost Evropske unije. V Sloveniji smo mnenja, da je zmanjševanje razlik med regijami v Evropski uniji v vseh pogledih, ne samo glede konkurenčnosti, izrednega pomena za dobrobit za nadaljnjo rast, za delovanje kot take, torej Evropske unije. Razprava ministrov pristojnih za industrijo na to temo se nam zdi zato zelo pomembna, tudi v luči pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru in s tem tudi v prihodnji kohezijski politiki Evropske unije. Ta politika je namreč med ključnimi stebri močne unije, delovanje katere mora temeljiti na jasni viziji, seveda na konkurenčnem in inovativnem gospodarstvu, trajnostnimi, če želite tudi zeleni usmerjenosti, ustvarjalnosti, družbeni mobilnosti in ne nazadnje tudi skupnostni solidarnosti. To je neposredno povezano s polno izkoriščenimi zmožnostmi vseh držav, regij, mest in podeželskih območij. Razprava o prihodnosti kohezijske politike poteka v času, mislim, da vsi to vemo in občutimo, svetovnih sprememb, med katerimi je treba posebej poudariti prehod v četrto industrijsko revolucijo, demografske izzive s katerimi se seveda sooča tudi Slovenija ali pa ves razvit zahodni svet in ne nazadnje podnebne spremembe, ki jih tudi lahko občutimo na lastni koži. Evropa mora te spremembe sprejeti, prepoznati, sprejeti proaktivno in ambiciozno in v duhu evropskega povezovanja in se z njimi seveda tudi jasno soočiti. Slovenija razume kohezijsko politiko kot nosilno. To je finančno močno evropsko naložbeno politiko, ki mora biti jasno usmerjena v pospešeno uvajanje novih tehnologij in družbenih sprememb ter s tem povezanih infrastruktur oziroma tako imenovano strukturno transformacijo. Pri alokaciji sredstev mora imeti ključno vlogo BDP, saj odraža sposobnost investirati v potrebne spremembe. Ko govorimo o BDP ne mislimo zgolj na bruto družbeni proizvod v ekonomskem, torej makroekonomskem smislu, ampak tudi osebnostnem, človeškem. Upoštevati moramo seveda tudi rast ljudi. Sredstva kohezijske politike morajo ostati namenjena za krepitev dolgoročnih dejavnikov produktivnosti, še posebej inovacijska sposobnost in človeški kapital sta ključna. Opolnomočenje prebivalstva z znanjem, s kompetencami in s spretnostmi ter za preoblikovanje družb in gospodarstev. Torej, ob recimo tistih trših elementih same gospodarske rasti, ki so pomembne, je tudi v tej razpravi pričakovati precejšnjo težo, tudi izkoriščanju človeškega potenciala v tem, seveda, pozitivnem smislu, raznolikosti med regijami Evropske unije. Kajti, nič novega ne bom povedal, če vsi prepoznavamo to kot eno izmed ključnih prednosti, ki jih ima Evropa oziroma Evropska unija.

Pri točki 4 bo razprava potekala o izzivih in priložnostih, ki jih evropski industriji ponuja digitalizacija, še konkretneje, kot sem že uvodoma omenil, umetna inteligenca in robotika. Napredovanje Slovenije na področju digitalizacije se odraža v rezultatih kompozitnega indeksa, digitalnega gospodarstva in družbe, tako imenovani digital economy society index - DESI, ki ga je za potrebe spremljanja digitalizacije po državah članicah oblikovala Evropska komisija. V letu 2018 je Slovenija po omenjenem indeksu uvrščena na 15. mesto in spadamo v skupino srednje uspešnih držav. Dosežen je bil znaten napredek pri vključevanju digitalnih tehnologij v podjetjih, izboljšala so se digitalna znanja, spretnosti, veščine ter vključenost prebivalcev v različne spletne dejavnosti kot je recimo prebivanje e-novic, e-bančništvo in izvajanje nekaterih tudi recimo e-nakupov, e-storitev. Javne e-storitve napredujejo po zaslugi prizadevanj za odprtost podatkov. Znatno smo napredovali pri uporabi internetnih storitev kot so uporaba družbenih omrežij in opravljanje digitalnih javnih storitvah recimo e-zdravstvo. Na področju umetne inteligence je na ravni EU zastavljen glavni cilj in sicer povezovanje deležnikov in priprava na družbeno gospodarske spremembe, ki jih bo prinesla umetna inteligenca. Ta se v takšnih ali drugačnih oblikah že pojavlja in postaja vse bolj stvarnost, realnost okoli nas. Slovenija je sopodpisnica evropske deklaracije o sodelovanju na področju umetne inteligence iz aprila 2018, ki predvideva povečevanje finančne podpore ter spodbujanje javnega in zasebnega sektorja, pripravo gospodarstva in družbene spremembe, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence ter predvideva zagotovitev ustreznega etičnega in pravnega okvira za te spremembe. Na področju umetne inteligence in robotike v Sloveniji deluje eden raziskovalec na 7 tisoč prebivalcev, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Institut Jožef Štefan je ena izmed vodilnih institucij na področju umetne inteligence in Big Data, kar so podredili tudi vodilni svetovni mediji. Pomen umetne inteligence se zaveda tudi slovensko gospodarstvo, ki s pridom uporablja znanje zbrano v raziskavah. Slovenija pa je zaznana tudi kot prostor, ki omogoča investicije v robotiko. Poznate primer Yaskawa, ki bo ena ključnih tovarn industrijskih robotov v tem delu svetu in najbrž boste slišali tudi za prizadevanja Slovenije, Vlade, ministrstva, da postanemo eden izmed evropskih centrov industrije robotike. Tukaj vam lahko delim kasneje še kakšno informacijo kaj počnemo na tem področju.

Umetna inteligenca bo znatno vplivala na gospodarsko rast in blaginjo državljanov. O pospešeni digitalizaciji pa ne smemo pozabiti seveda na kibernetsko ravnost. O tem je bilo tudi na svetih za konkurenčnost v preteklosti, kar precej govora. Prav izraba umetne inteligence na področju kibernetske varnosti lahko omogoči bolj varen in zanesljiv digitaliziran svet. V Sloveniji že potekajo aktivnosti z oblikovanja nacionalnega ekosistema ter priprava osnutka strategije oziroma definiranje uporabniških primerov s tega področja. Skratka sledimo ne samo sledimo na nekaterih področjih poskušamo seveda tudi orati ledino, ker se tiče že tako omenjene robotike in umetne inteligence kot tudi nekaterih drugih področij s področja digitalizacije, vse to, kar nas že obdaja oziroma čemu smo že priča.

Toliko morda z moje strani v pojasnilo 3. in 4. točke, za katero mislim, da so tudi ključne tokratnega zasedanja Sveta za konkurenčnost.

Hvala.

Hvala lepa, gospod državni sekretark.

Besedo dajem še državni sekretarki, gospe Vuk.

Izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Lep pozdrav prvič v tem sklicu zagotovo ne zadnjič. Drugi del tega zasedanja Sveta za konkurenčnost bo potekal tudi na področju raziskovanja, katerega se bo udeležil naš minister, dr. Jernej Pikalo, kar bo glavna tema tega zasedanja je posebni program za izvajanje Obzorje Evropa. To je program, glede katerega pogajanje poteka že nekaj časa in soglasja držav članic še nimamo predvsem zato, ker je Evropska komisija program nekoliko spremenila glede na dosedanje izvajanje kakor je potekalo.

Kar je za Slovenije pomembno je to, da se okvir državnih pomoči v okviru tega programa razume tako, da bo to omogočalo enako obravnavo vseh raziskovalnih in inovacijskih projektov, ki so tekmovali in prestali ocenjevanje na ravni EU ne glede na njihov končni vir financiranja ter v tem kontekstu predlog tega Obzorja Evrope ocenjujemo kot pozitiven korak v tej smeri.

Prav tako pozdravljamo tudi nove določbe o komplementarni uporabi sredstev strukturnih skladov in Obzorja Evrope za financiranje raziskav in inovacij, vendar bomo v postopku pogajanj prosili za dodatna pojasnila in se zavzemali tudi za širitve, ki bodo predstavljale najmanjšo možno administrativno breme za države članice, pa seveda da bodo rešitve pravične.

Eno najpomembnejših vprašanj za Slovenijo je sodelovanje med Evropsko komisijo in državami članicami pri upravljanju tega programa. Slovenija ocenjuje, da je predlagan posebni program Obzorja Evrope vsebinsko zelo splošen in da iz njega ni mogoče dovolj zanesljivo razbrati političnih vsebinskih ciljev programa. Predlog Evropske komisije, da se to opredeli posebej v strateškem programu, ocenjujemo kot zanimiv… / nemir v dvorani/

Samo trenutek, gospa državna sekretarka. Tišina, prosim, v dvorani. Lepo prosim, tišina v dvorani, sicer bomo sejo prekinili, da se to razčisti, in potem nadaljevali.

/ oglašanje v ozadju/

Ja, prosim.

Prekinjamo sejo za 15 minut, da ugotovimo status poslanke, ki nadomešča poslanca, ki ga ni. Hvala lepa. Prekinjam za 15 minut, nadaljevali bomo ob 9.30.

Kolegice in kolegi, nadaljujemo prekinjeno sejo.

Besedo smo vzeli gospe državni sekretarki. Vmes smo v bistvu razčiščevali dilemo glede poslanke Mateje Udovč. Zaplet je nastal zaradi tega, ker so nekateri poslanci postali ministri, nadomestnih poslancev pa še ni, zato smo preverjali, kako se poslanci, ki zasedajo njihovo mesto, vpeljejo v sistem. No, in smo preverili, tako gospa Mateja Udovč zdaj zaseda mesto poslanca Stranke modernega centra, in to je bil tisti razlog, da smo sejo prekinili.

Izvolite, gospa državna sekretarka.