4. redna seja

Komisija za narodni skupnosti

7. 2. 2019
podatki objavljeni: 7. 2. 2019

Transkript

Spoštovane dame in gospodje, spoštovani vabljeni! Pričenjam 4. redno sejo Komisije za narodni skupnosti. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! / Pozdrav v italijanskem in madžarskem jeziku/. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in sicer se je opravičil gospod Marijan Pojbič. Eno nadomestilo pa imamo in sicer poslanca Nika Prebila, ki je nov član naše komisije, pa bo danes nadomeščala poslanka Nina Maurovič. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem ste prejeli dnevni red. Ker v posredniškem roku nisem prejel predlogov za širitev dnevnega reda seje, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem. Obveščam vas, da so na sejo vabljeni mag. Stanko Baluh, direktor Urada Republike Slovenije za narodnosti, predstavniki vlade in ministrstev, krovna organizacija italijanske in madžarske narodne skupnosti, občinske organizacije italijanske in madžarske narodne skupnosti ter Italijanska unija. Vse navzoče še enkrat lepo pozdravljam! Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NAČRT DELOVANJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODROČJU ZAGOTAVLJANJA POSEBNIH PRAVIC AVTOHTONE ITALIJANSKE IN MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI. K tej točki ste tudi prejeli gradivo, ki ste ga upam prebrali. Najprej bi prosil oziroma vabim k besedi gospoda Stanka Baluha, direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti. Izvolite.
Stanko Baluh
Hvala lepa, gospod predsedujoči! Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani kolegi Vlade Republike Slovenije! Vlada Republike Slovenije se je na to odzvala – kot veste, da je bil 18. oktobra 2018 sprejet k 3. točki sklep, ki je pozival Vlado, da vsa ministrstva predložijo načrt delovanja na področju zagotavljanja posebnih pravic avtohtone italijanske, madžarske narodne skupnosti, ki izhaja iz 64. člena Ustave Republike Slovenije. Mi kot nosilni organ, Urad za narodnosti smo skladno z zaprosilom, ki ga je Komisija Državnega zbora posredovala, obvestili oziroma informirali tudi vsa pristojna ministrstva. Mislim, da ste gradivo prejeli v roku. Naj podam kratek opis celotnega gradiva. Kot resno upam, tako kot je gospod predsednik tudi izrazil, da ste ga tudi prebrali. Naj rečem, da se v tem dokumentu nakazujejo sistemske rešitve, ki potekajo v okviru pristojnih ministrstev, ki skrbijo za izvajanje posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti. To je kot prvo. Kot drugo, da je v smislu implementacije omenjene zakonodaje ali pa podzakonskih aktov ali določil Ustave, dejansko prihaja do bi rekel implementacije v praksi, da se sproti ugotavljajo tudi nekatere stvari, ki se nadgrajujejo, tako da so ministrstva v svojem delu tudi zelo podrobno na te stvari opozorile oziroma so jih tudi v samem besedilu nakazale. Tako da jaz bi se na tem mestu res zahvalil vsem, tudi pristojnim ministrstvom, ki so zelo eksplicitno poročala. Seveda so po nekaterih stvareh, o katerih se bomo danes še tudi po vsej verjetnosti pogovarjali – je še potrebno oziroma je še prostora za napredek, ampak kot jaz pravim, vedno v skupnem sodelovanju,  (nadaljevanje) Tako s predstavniki narodne skupnosti, kot tudi s pristojnimi državnimi organi. Dovolite mi, da ob tem končam moj uvodnik, da v nadaljevanju, ko se bodo odprla, če bodo kakšna vprašanja, tudi spregovorijo kolegi iz pristojnih ministrstev. Hvala lepa.
Najlepša hvala gospod direktor. Želi besedo mogoče kateri od predstavnikov od ministrstev? Če ne, potem prosim oziroma predajam besedo predstavnikom obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Mogoče najprej gospod Scheriani, predsednik obalne Samoupravne italijanske narodne skupnosti. Izvolite.
Alberto Scheriani
Hvala lepa. Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj! Hvala lepa tudi za povabilo. Res mi smo natančno prebrali tudi poročilo in vidimo, da vsaj enkrat letno se dobimo v taki sestavi tukaj v Državnem zboru Republike Slovenije in se pogovarjamo o tisti situaciji, ki je oziroma položaju italijanske in madžarske narodne skupnosti oziroma narodne skupnosti tukaj v Sloveniji. To, kar je zelo pomembno predvsem za italijansko narodno skupnost, kar predstavlja italijansko narodno skupnost – sigurno je zelo pomembna kultura in financiranje samih kulturnih programov. mi menimo, da že precej let, več let finance za kulturo ostajajo nespremenjene in težko govorimo o razvoju same kulture na obali, tam kjer mi živimo. In naš projekt je tudi arhiv italijanske narodne skupnosti. Smo ga začeli, nekako imamo ideje, kako tudi ga nositi naprej in bi želeli tudi na tej tematiki imeti tudi določene razgovore na ministrstvu, kako prav uresničiti ta program.  Pod kulturo seveda spada tudi položaj radio in televizije Koper Capodistria. Jaz mislim, da na vsaki seji, ki jo imamo mi pri vas v Državnem zboru, ne samo, tudi nekje drugje, opozarjamo vedno na to težavo. mi imamo programe, programe, kjer v bistvu vsako leto glede recimo… določeni ljudje gredo v pokoj, določeni ljudje zamenjajo službe in tako dalje – programi se ne morejo izvajati, kakor so se izvajali leta nazaj. Problem je tudi finančne narave in tukaj menim, da brez enega res konkretnega, konkretne pomoči same države, vlade, težko bomo dvignili kakovost teh programov. Mislim, da svetla točka je sigurno ta program spodbujanja gospodarske podlage italijanske narodne skupnosti. Se nekako razvija in upamo, da tudi v bodoče bodo ta sredstva še namenjena za ta program in da mogoče bodo tudi višja sredstva, tako da bomo tudi na tem delu nekaj uredili. Ker do zdaj moramo povedati, se je uredilo zelo, zelo malo.  Dvojezičnost v javni upravi mislim, da še vedno peša. Na nekih področjih je boljše, na nekih področjih je boljše – se vidi, da je nekaj boljšega, na drugi strani pa vidimo, da stvari se ne dogajajo. In vidim in če poslušamo tudi naše predstavnike na terenu, pravijo, da to je še vedno problem. Večji problem je verjetno delovanje tudi e-uprave, sam sistem e-uprave.  Glede šolstva mislim, da je pomembno tudi to povedati, da s projektom, ki ga imamo na področju šolstva – dvig kompetenc je zelo pozitiven. Se dela za šole, se dela za profesorje, se dela tudi za same dijake in to je zelo pozitivno. Opozarjam tudi, da obstaja, da je nov zakon, popravljen Zakon o posebnih pravicah in mislim, da določila 21. člena in 23. člena morajo tudi biti uresničena v celoti in tukaj, po mojem mnenju, bi rabili tudi, tako, bi morali malo bolj hitro tudi iti naprej. Opozarjamo še vedno na področju šolstva, glede investicij v šolstvo. Smo naredili, smo končali eno investicijo, recimo, v septembru lanskega leta, vendar ta isti program je predvideval še nadaljevanje drugega projekta. Tako upamo, da to se bo tudi nadaljevalo in da bomo čez leto in pol, recimo tako, imeli novo, popravljeno šolo v Kopru in gimnazija Gian Rinaldo Carli in sama šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio. Če nekako strnem te moje misli, povem, da na nekaterih področjih verjetno smo naredili korake naprej, vendar v nekaterih drugih področjih smo nekako stagnirali. Tako bi bilo treba, da mi večkrat opozarjamo na naše probleme in te probleme potem bi morali bolj, verjetno bolj aktivno, na samih ministrstvih tudi jih vzeti kot resne in bolj aktivno tudi delovat k uresničevanju oziroma »brišenju« recimo tako, te problematike, ki že veliko let v bistvu slišimo, da so in da obstajajo. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod predsednik. Dejansko se 1., pa 2. točka delno tudi prekrivata, da, ste govorili malo o tej in drugi zadevi, kar mislim, da ni nič narobe, kvečjemu potem pri 2. točki mogoče, malo krajše, kar se tega tiče. Gospa Judita, želite besedo kot predstavnica? (Ne.) Hvala. Želi kdo besedo? Gospod Maurizio Tremul, izvolite.
Maurizio Tremul
Ja, hvala gospod predsednik, za povabilo. Buongiorno a tutti. Jaz bi samo eno kratko, nekaj zelo na kratko povedal glede delovanja Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Kot vidite, je tudi noter vključen projekt PRIMIS, kjer so prisotne italijanske skupnosti, / nerazumljivo/ skupnosti italijanske unije v Sloveniji in tudi Slovenci v Italiji. Lepo bi bilo oziroma bi predlagali, da se v, ker zdaj pripravi nov program Italija-Slovenija in tudi Slovenija-Hrvaška Interreg / nerazumljivo/ 21. 02. 2027. Smotrno bi bilo, da se v tem kontekstu dajo / nerazumljivo/ noter nekatere smernice, da se tudi v bodoče vključijo v tek programov narodne skupnosti, to pomeni Slovencev v Italiji, na Hrvaškem, Italijani v Sloveniji in to bo šlo v, tudi za Slovenijo, Madžarsko, Slovenijo, Avstrijo. Kot vidite, ta PRIMIS je zelo pomemben, ker promovira prisotnost avtohtonih narodnih skupnosti Slovencev v Italiji in v Sloveniji in tudi drugih etničnih skupnosti Veneto, Toladini, Cimbri in Florani, tudi z vidika turizma, / nerazumljivo/ turizma. To je zelo pomembno in sugestije, ki jih mi imamo in lahko damo, sem prepričan, da tudi prijatelj Scheriani se bo strinjal s tem, da se je tudi v novo obdobje nekako skušal vključiti, tudi tematiko manjšin narodnih skupnosti na tem teritoriju, ne samo za kulturo in za valorizacijo kulture in jezika, ki ga imajo, ampak tudi v bolj socioekonomskem smislu, tako tudi v turizmu in v drugih področjih. Hvala.
Hvala lepa, gospod Tremul. Še želi morda kdo besedo od vabljenih gostov ali pa tudi, če se je kdo od predstavnikov ministrstev mogoče premislil? Če ne, potem bi jaz predlagal, da, kot predsednik komisije najprej povem nekaj uvodnih iztočnic. Jaz bi se načeloma strinjal s tistim, kar je gospod Baluh povedal, da iščemo skupaj z, bom rekel, ministrstvi in Vlado, sistemske rešitve. Mislim, da so to vedno najbolj pomembne, ker če se enkrat določene stvari vgradijo v sistem, potem je izvajanje le teh tudi v bodoče zagotovljeno in potem ne rabimo se z določeno problematiko vsako leto ukvarjat. Nadgradnja zakonu daje, poteka, s tem se tudi strinjam, čeprav pa moram tu tudi malo kritično povedat, da na določenih področjih to poteka - vsaj za naše pojme - prepočasi in bi želeli nekako, da se ta zakonodaja nekako hitreje nadgrajuje v tisti smeri, seveda v dialogu med Vlado, med ministrstvi in obema avtohtonima narodnima skupnostnima. Zdaj, midva sva, bom rekel, kot nova poslanca v tem dobrem pol letu.. Mislim, da imava pretežno dobre izkušnje, kar se tega sodelovanja z Vlado in z ministrstvi tiče, seveda se tudi, bom rekel, tudi odzivnost in / nerazumljivo/ različnih ministrstev različen. Ponekod so zelo pri stvari, če smem temu tako reči, ponekod pa se nekoliko zatika, ampak, jaz mislim da, vsepovsod smo več ali manj občutili neko pripravljenost za izboljšanje trenutnega stanja. Mislim, da je to najboljše in to je vsekakor potrebno cenit. Midva sva tudi podprla rebalans proračuna za 2019, čeprav z njim nisva bila v celoti zadovoljna, ampak, verjamem, tako kot se je tudi na tej prejšnji Komisiji za narodni skupnosti, nekako s strani poslancev, bom rekel, koalicije, naznanilo, da bi mogoče v naslednjem letu, da bi se mogoče ta sredstva lahko nekoliko dvigala. Mislim, da je gospod Scheriani povedal zelo obširno sliko dejanskega stanja, ki več ali manj odraža stanje tako na obali, kakor tudi v Pomurju. Z večino stvari se dejansko popolnoma strinjam. Mogoče bi jaz tudi na kratko strnil to, da so dobri projekti, ki jih seveda želimo, da se nadaljujejo. Tu predvsem mislim na ustanovitev gospodarske osnove, ki je za enkrat zagotovljena do 2020. Upam, da se bo to nadaljevalo vsaj v teh okvirih kot sedaj. Ministrstvo za šolstvo imamo tudi projekt, ki je, mislim, da zelo dober, uspešen. Tam smo že zaprosili za podaljšanje le tega. Jaz upam, da bo to nekako uresničeno. Mislim, da imamo zelo veliko rezerv, kar se evropskih sredstev tiče, različnih evropskih projektov in ravno ta projekt, ki ga imamo na Ministrstvu za šolstvo bi lahko bil neke vrste vzor, kako bi se to lahko izvajalo tudi na drugih področjih. Ta projekt na / nerazumljivo/ šolstvu poteka predvsem tudi z, kar je pomembno poudariti, tudi v sodelovanju z Porabskimi Slovenci. Jaz sem vedno bil pristaš in bom tudi pristaš tega sodelovanja med manjšinami, ki smo pač na obeh straneh meje in jaz upam, da bodo druga ministrstva tudi nekako to, ta primer dobre prakse, ki se je tudi v praksi izkazal kot res dober in učinkovit, nekako to tudi prevzela. Imamo pa seveda tudi probleme, glede tako imenovanega ribniškega sklada. Imamo probleme, kot sem že rekel, z implementacijo določenih zakonov, ampak jaz verjamem, da bomo skupaj z dialogom in dobro voljo te probleme tudi temu primerno rešili. Z moje strani mogoče toliko. Gospod podpredsednik, želite še vi mogoče kaj dodati? Izvolite.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav in dober dan vsem prisotnim / pozdrav v italijanskem jeziku/ Jaz bi, glede na poročilo vseh ministrstev, mogoče tako malo povedal, kako smo ga sprejeli in kako ga vidimo. V bistvu bi potrdil to, kar je rekel že predsednik, da sodelovanje z večino ministrstev poteka kar dobro. Smo v kontaktu, imamo kar precej komunikacije, tako da, ko potrebujemo sestanke za usklajevanje našega dela, ga dobimo kar hitro. Se uskladimo, se pomenimo in nekako tudi realiziramo to, kar se dogovorimo. Bi pa na celotno poročilo pokazal samo dva primera, kako nekatera ministrstva – mi imamo seveda pet, šest ministrstev, s katerimi sodelujemo skoraj vsakodnevno, bomo rekli; seveda šolstvo, kultura in tako naprej, javna uprava – ampak je Ministrstvo za finance, recimo, pa Ministrstvo za zdravje. To so dali res, minimalno zapisali, to kar nič ni povezano z našo realnostjo, razen tega seveda, Ministrstvo za finance da, seveda, iz proračuna dobivamo sredstva. Z druge strani seveda, niso upoštevali e-upravo, e-davek, FURS, torej zaposlene na našem območju, torej dodatek za dvojezičnost, torej sistematizacija delovnih mest z zaposlenimi, ki seveda na FURS delajo z dvojezičnimi obrazci in tako naprej. Torej manjka celo področje glede samega izvajanja dvojezičnosti na našem področju, torej v tem, kar je pristojno Ministrstvo za finance. Tako da očitno na enemu izmed naslednjih sestankov bomo zaprosili ministra oziroma zaposlene državne sekretarje na Ministrstvu za finance, za pogovor, da vidimo malo, da zaokrožimo zadevo in da se potem menimo naprej in da vidimo, da popravimo. Sicer zadeve na našem območju bom rekel niso niti tako slabe, ampak sigurno je nekaj za dodati in za popraviti tudi na tem področju. Ministrstvo za zdravje je isto napisalo, da pravice, ki jih imajo vsi državljani v Sloveniji glede samega zdravstvenega sistema, jih imajo tudi pripadniki narodne skupnosti. Tako, to je zapisano, tako da tudi tukaj vidim se zavedamo, da niti Ministrstvo za zdravje se ne zaveda, kaj so in kaj predstavlja sama Ustava in zakoni – ne bom zdaj ponavljal člene Ustave, kjer so zapisane naše pravice in naš položaj, torej narodnih skupnosti, ampak tudi tukaj imamo zdravstvene domove, kjer je cel kup težav. Borimo se vsakodnevno za izvajanje dvojezičnosti, tako kot na vidni dvojezičnosti, kot na govorni del, dodatki za dvojezičnost, sama bolnišnica, kjer je stanje… Jaz sem delal tudi v bolnišnici in menim, da je relativno dobro, ampak daleč od tega, da bi bilo optimalno – je še ogromno za narediti in za delati. Da ne govorimo o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer se obrazci skoraj ne najdejo v dvojezični obliki, v elektronski obliki tudi skoraj nič, tako da tudi tukaj je ogromno za narediti in bomo tudi z novim ministrom za zdravstvo zaprosili za sestanek, tako da tudi tam, da bomo potem nekako uredili zadevo in si začrtali pot in načrt za delo za naslednja leta. Tisto, kar bi še hotel poudariti, ker spada pod pristojnosti Ministrstva za kulturo, je sam načrt realizacije in nadzora za izvajanje predpisov na dvojezičnem področju od leta 2015 do leta 2018, ampak je v samem dogovoru nekako prilagojeno, da se bo potem načrt nadaljeval kar naprej še za naslednja štiri leta in mi tudi gospod Baluh potrdi. Tako da glede tega, nisi potrdil, ampak se mi je zdelo, da ja. / Oglašanje iz dvorane/ Je pa potrjeno, ne? To mi lahko potrdiš. / Oglašanje iz dvorane/ Ne, ne za načrt ukrepov za izvajanje postopkov glede… / oglašanje iz dvorane/ Ne, ne, ne. Torej Vlada Republike Slovenije ima načrt ukrepov glede izvajanja predpisov… /Oglašanje iz dvorane/ - Je, tako. To je to. Tako. Torej sam načrt in torej nadzori. Tako da zdaj seveda se trudimo, da bi na obeh področjih, kjer živita narodni skupnosti, ustanovili tudi mi oziroma uredili sistem samega nadzora, da bi pomagali seveda Vladi, ker vidimo, da Inšpektorat občinskih uprav je v bistvu onemogočen, da bi vse nadzoroval in kontroliral, tako da smo izpostavili sistem tako nekako, da bi naši pripadniki lahko sporočali tam, kjer vidijo, da zadeve na izvajanje dvojezičnosti in celo uporabe jezika narodne skupnosti, se ne izvaja. Predvsem seveda v javni upravi oziroma v javnem sektorju.  Tako da tukaj sigurno v naslednjih letih bo ta načrt, ker od leta 2015 do leta 2018 je bilo zelo malo pripomb in zelo malo pritožb, tako da vidimo, da iz samega potem dokumenta, ki ga dobimo vsako leto, izgleda, da vse deluje perfektno in da ni nobenih težav – to vemo dobro, da ni tako. In to bi hoteli zdaj seveda biti malo bolj udeleženi in sodelovati, da bi se res zavedali vsi – od Vlade, do ministrstev in do samih nas, da res težave so in da jih je treba sproti reševati. Lahko potrdim to, kar je rekel tudi in gospod Tremul in Scheriani in naš predsednik, da tudi seveda mi aktivno sodelujemo s Slovenci v zamejstvu, torej v Italiji na več projektih že leta in leta, kjer potekajo projekti – zdaj zadnji projekt je ta PRIMIS in tukaj si želimo to sodelovanje še izboljšati in seveda okrepiti kolikor se da.  Smo v kontaktu seveda tudi z ministrom Cestnikom, ki zelo zelo aktivno sodelujemo na tem področju in imamo kar nekaj načrtov, ki jih bo treba peljati naprej in upam seveda čim bolj uspešno. Za enkrat to, hvala.
Hvala lepa. Preden predam besedo članicam in članom komisije, bi mogoče še eno zadevo dodal, ki sem jo prej pozabil. mislim, da je potrebno tudi javno pohvaliti gospoda Medveda, ministra na Ministrstvu za javno upravo, s katerim smo v zelo kratkem in konstruktivnem dialogu rešili enega največjih problemov, kar se tiče financiranja samoupravnih narodnosti, kar se glede uredbe in mislim, da je bil to primer dobre prakse. Če drug drugemu prisluhnemo, kako se da z malo dobre volje rešiti določene birokratske zagate. Tako da jaz upam, da bodo tudi drugi ministri in pristojni na določenih področjih, imeli toliko posluha za naše probleme, kot jih je imel on. Toliko samo kot neke vrste / nerazumljivo/. Po navadi smo vedno zelo kritični do predstavnikov vlade, zato mislim, da je prav, da tudi, če se nekaj dobrega zgodi, da potem to tudi izpostavimo. Hvala lepa. Bi predal besedo članicam in članom komisije. želi kdo besedo? Če ne, potem bi se zahvalil vsem, ki ste podali svoja mnenja in bi potem, če dovolite, bi vam prebral predlog sklepa in sicer: »Komisija za narodni skupnosti priporoča Vladi Republike Slovenije, da čim prej pristopi k uresničevanju sklepov, sprejetih na sejah Komisije za narodni skupnosti ter v zvezi s tem komisiji tudi redno poroča«.  Odpiram razpravo o sklepu. Želi mogoče kdo razpravljati? Če prav vidim, želje za razpravo ni. Potem predlagam, da preidemo na glasovanje.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Hvala lepa. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – AKTUALNA IN ODPRTA VPRAŠANJA GLEDE POLOŽAJA ITALIJANSKE IN MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI OZIROMA URESNIČEVANJE PRAVIC ITALIJANSKE IN MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI. K tej točki ste prejeli gradivo in sicer gradivo obalne narodne skupnosti, italijanske narodne skupnosti, tudi Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, danes pa ste naknadno prejeli tudi gradivo Italijanske unije.  Najprej bi mogoče predal besedo gospodu Baluhu, če želi povedati stališče glede tega. Izvolite.
Stanko Baluh
Hvala lepa. Saj tako kot ste že tudi sam gospod predsedujoči ugotovil, da se to poročilo, ki je bilo predstavljeno, prepleta z nekaterimi vsebinami, ki so bile izpostavljene že s strani predsednika Obalne samoupravne narodne skupnosti in tudi vas. Bi pa res, ko naslavljajmo nekatere probleme, je potrebno vedeti, kakšne so ingerence posameznih ministrstev. Ko je gospod Žiža govoril o Ministrstvu za finance, je malo posegel na področje Ministrstva za javno upravo, pa tako naprej. Tako da je treba, kar se tiče dvojezičnosti in tako naprej – to je pod ingerenco Ministrstva za javno upravo, ampak ne glede na to – samo toliko, da vemo o čem se govori. Jaz tukaj bi samo izpostavil morda eno dejstvo, da so nekatere teme, ki ste jih odprli, že tudi zapisane v samem poročilu. Naj ponovim tudi to, kar je rekel predsednik italijanske skupnosti, da položaju Radio Televizije Koper smo namenili 1. sejo, kjer smo res zelo poglobljeno razpravljali o tej temi. Mislim, da je prejšnji ponedeljek tudi bila seja na Zavodu RTV, kar so o tej zadevi govorili in so bili tudi sprejeti nekateri sklepi. Kar bi jaz morda tudi tukaj dodal je, da, kar morda nismo izpostavili tukaj zelo močno, da je bil dejansko velik napredek narejen na posameznih področjih – tukaj bi izpostavil kar Ministrstvo za gospodarstvo. Potem, odločbo ste že tudi sam omenjal, realizacija je bila na Uradu za narodnosti. Vi ste se dogovorili, so jo realizirali in lahko povem, da bo jutri tudi obravnavana na seji Vlade, tako da bomo šli lahko v sofinanciranje direktno ali neposredno, kakorkoli že. Skratka, hočem povedati to, da so nekatere naloge, ki jih opravljajo tudi posamezna ministrstva, odvisna od aktivnosti in narodne skupnosti same. Nekatere stvari, ki so tudi v poročilu samem, so bila nekatera pričakovanja, da bodo tudi narodne skupnosti kakšno stvar naredile, pa morda potem zadeva ni bila realizirana in tudi, bi rekel, pristojno ministrstvo ni moglo tako ukrepat, kot bi lahko. In pa, še zadnjo zadevo, ki jo bom rekel – stremimo k rešitvam, seveda rešitve pa lahko dobimo na osnovi tega, da dobimo tudi konkretne probleme, ki se pojavljajo, tako da, ta konkretizacija omogoča lažje delo tudi posameznim ljudem, ki kreirajo to politiko oziroma iščejo rešitve, da se ta korak potem tudi pospeši. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod direktor. Predstavniki narodnih skupnosti? Gospa predsednica, želite z besedo? Izvolite.
Judita Vida Törnar
Hvala lepa. Dober dan želim tudi z moje strani in bi vam rada predstavila vse tisto, kar smo si glede aktualnih in odprtih vprašanj, v Pomurju – Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti - povedali, zapisali. Sicer ste dobili tudi dopis in, jaz mislim da, včasih smo pri določenih stvareh lahko zelo kritični, ampak kakor vidim, pri nas, po navadi, težimo k temu tudi, da damo kakšne rešitve, če je le možno, tako da, skušamo tudi rešiti probleme, če je le možno, na sami naši ravni, ampak vedno ni tako, pa potem podajamo tudi določene rešitve. Prvo, kar bi rada izpostavila, je poslovanje v jeziku narodnostni oziroma dvojezičnost v javni upravi. Tukaj je tudi gospod kolega že omenil tole zadevo. Mislim, da smo v podobnem problemu tako v italijanski narodni skupnosti kot tudi v madžarski narodni skupnosti. Že več let govorimo o tem, da bi bilo potrebno v praksi tudi izvajati dosledno dvojezičnost in nikakor ni dovolj to, da imamo možnost, da nam kdo pomaga, ampak so sami sodelavci taki, ki bi lahko vedeli oba jezika, nekje skoraj na enaki ravni, zato tudi predlagamo, da bi prišlo do določenih sprememb glede uporabe jezikov oziroma znanja jezika in bi bilo zelo dobrodošlo, če bi lahko zapisali nekje v bližnji oziroma daljni prihodnosti to, da jezik, madžarski jezik je tisti, dober za poslovanje v jeziku narodnosti, ki ga dobi oseba z obiskovanjem madžarščine 1 oziroma ima kandidat opravljen izpit iz znanja madžarskega jezika na ustrezni ravni. Druga zadeva, kar nas vedno teži, ampak smo nekje prišli do konca temu problemu, vsaj tako smo obveščeni in govorilo se je zdaj, tudi financiranje samoupravnih narodnih skupnosti.  (nadaljevanje) Nam je bilo zelo težko takrat, ko, prejšnja Vlada namreč je sprejela uredbo brez našega soglasja in zaradi tega tudi ne vidimo določenih sprememb, ki bi si jih želeli in financiranje zdaj počasi prihaja na dobro stran in upam, da bo v naslednjem letu, 2020 letu, tako kot ste nam obljubili oziroma se bo izvajalo tako, kakršne obljube smo dobili. Kar bi pa še rada k financiranju tudi dodala, da pri financiranju samoupravnih narodnih skupnosti ni dovolj, da imamo sredstva za izvajanje programov in za plače, ampak je nekako treba tudi investirati in vas lepo prosim, da se nekje tole tudi označi, da bi lahko tudi investicijska sredstva že vnaprej mi nekje lahko zapisali oziroma imeli v svojem programu. Tretja zadeva, kjer bi se rada ustavila, je gospodarstvo. To je tudi nekje zelo podobno kot sem prej pri kolegu tudi zasledila. Veste, Slovenski regionalni razvojni sklad je v letu 2017 črtal postavko za dodelitev nepovratnih sredstev. Prav tako v letu 2018 ni bilo predvidenih ponovnih sredstev za to postavko in menimo, da je zelo pomembno to, da avtohtone narodne skupnosti imajo določena sredstva na razpolago, kjer je zagotovljena gospodarska razvitost, veste sami tudi, da je predvsem na teh dveh območjih, zelo videno tudi nekje, da je gospodarski razvoj nekje nižji, dokaj nižji, bom rekla, kot v osrednji Sloveniji in bi takoj navezala na to tudi predplačila in zagotovitev lastnih sredstev. Predvsem je to zelo pomembno pri projektih, kjer je potrebno imeti že vnaprej določena sredstva in jih vložiti. Veste, na žalost, predplačila enostavno ne morejo izvesti samoupravne narodne skupnosti, zato ker nimajo dovolj sredstev in zato bi bila ta sredstva zelo dobrodošla. Tudi pri evropskih projektih, kredite enostavno ne morejo dobiti, zato ker ne ustvarjajo dohodkov oziroma zelo težko bi se s tem ubadali in enostavno bi bilo zelo dobro, če bi imeli kakšna sredstva za tole postavko oziroma za predplačila. Kar bi še rada izpostavila – pridobitev narodne volilne pravice. V naši skupnosti smo mnenja, da je potrebno omogočiti tudi tujim državljanom, predvsem državljanom Madžarske oziroma Italije, ki imajo stalno prebivališče na narodnostno mešanem območju, v Sloveniji, da ob izpolnjevanju ostalih kriterijev pridobijo narodnostno volilno pravico. Splošno volilno pravico namreč te osebe že imajo. Pri tem bi bila zelo dobrodošla sprememba Zakona o evidenci volilne pravice. In zadnje, kar že nekaj časa tudi govorimo, je sovražni govor, ki je zaskrbljujoč v našem delu in mislim, da bi to bilo treba vzeti vsekakor resno in tudi sankcionirati. Želim si, da bi imeli posluh za reševanje naštetih in upam, da tako kot je bilo tudi zapisano v prvem delu oziroma, kar smo dobili, gradivo za 1. točko dnevnega reda, mislim da je zelo dobro, če imamo nekoga na naši strani in vidim, da je vse več posluša, ampak, določene stvari pa se ves čas ponavljajo in mislim, da se je treba tukaj usesti še večkrat, da pridemo skupaj do uspeha. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Scheriani, boste temu kaj dodali?
Alberto Scheriani
Hvala lepa za besedo. Jaz mislim, da sem že povedal prej. Mogoče se opravičujem tukaj, da sem malo preskakoval, vendar mislim, da je ena stvar vezana na drugo, nekako tako, da sem to povedal. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi še kdo besedo od vabljenih? Prej nisem bil dovolj pozoren, nisem prosil za stališče od ministrstev oziroma predstavnikov ministrstev, ki so prisotni – če želite morda k temu kaj dodati?  Izvolite. Se opravičujem.
Mojca Ramšak Pešec
Hvala lepa. Mojca Ramšak Pešec, Ministrstvo za javno upravo. Jaz bi želela mogoče spregovoriti nekaj o dvojezičnosti v upravi, kar je bilo že izpostavljeno kot področje, ki mu ta – pa verjamem, da v fazi izvajanje zakonodaje, ki je problem. Ker zakonodaja na tem področju je že dosti stara, se pravi stabilna. Do nekih sprememb na tem področju v zadnjih letih ni prišlo. To je tako zakonodaja, ki zahteva na eni strani v celotnem javnem sektorju, da za delovna mesta javnih uslužbencev, kjer zakon zahteva, da je uradni jezik tudi jezik narodne skupnosti, da kot pogoj za zasedbo tega delovnega mesta, določi znanje tega jezika. Če pogledamo samo Zakon o upravi. Tudi Zakon o upravi govori, da je na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, uradni jezik poleg slovenskega tudi jezik te narodne skupnosti. In po drugi strani plačna zakonodaja določa tudi posebno nagrajevanje, poseben dodatek za dvojezičnost, kjer so določene tako višina, kot tudi pogoji, pod katerimi se ta dodatek lahko pridobi. Se pravi zakonodaja na tem področju je urejena, Ministrstvo za javno upravo večkrat podaja tudi sistemska navodila v posameznih vprašanjih, odgovarja na vprašanja posameznih – bodisi strank, bodisi subjektov javnega sektorja. Za lažjo preglednost je v lanskem letu ministrstvo izdalo dosti obsežno takšno informacijo, na svoji spletni strani objavilo, kjer je normativno urejenost dvojezičnega poslovanja pogledalo v celem javnem sektorju, ne samo v upravi, in navedlo vse zakone in vse normativne akte, ki urejajo dvojezično poslovanje v javnem sektorju.  Izpostavljena je bila tudi javna uprava glede dvojezičnih obrazcev. Zdaj tisti obrazci, ki so splošni obrazci in so na e-upravi objavljeni, so po podatkih, ki so na dan zadnjega v letu 2018… večino obrazcev, ki so tam objavljeni, se pravi te obvezni obrazci, predpisani, ki so v slovenskem jeziku, jih je 146, jih je večina tudi prevedenih – tako v italijanski jezik 136 in v madžarski jezik 120. Niso še vsi. Določeni obrazci, ki so v slovenskem jeziku, so potem namenjeni tudi samo prav tujcem in tisti se niso prevajali. So bile pa izpostavljene tu posebne e-aplikacija, kot je e-zdravje, kot je e-davki, za tisto pa posamezni resorji skrbijo.  Ampak tisto, kar bi na koncu želela poudariti je to, da seveda kot sem na začetku rekla, da verjetno v praksi pa so težave in prihaja do nedoslednosti pri spoštovanju predpisov, tako kar se tiče dvojezičnega poslovanja, kot verjetno tudi nagrajevanja z dodatkom za dvojezičnost. Tu pa imamo inšpektorat za javni sektor. Ta inšpektorat – tako Inšpekcija za plače, kot uslužbenska inšpekcija, v končni fazi upravna inšpekcija, ki v svojih inšpekcijskih nadzorih vedno pozornost namenja tudi pravilnosti v smislu dvojezičnega poslovanja, v smislu pravilne sistemizacije delovnih mest, v smislu pravilne določitve in izplačila dodatka za dvojezičnost. Zdaj ta inšpekcija deluje tako po sistemskih nadzorih in tudi na podlagi prijav. In seveda vedno, ko dobi inšpekcija prijavo za neko nepravilnost, nedoslednost, se na to tudi odzove in potem izreče posamezne ukrepe tudi glede nespoštovanja predpisov, ki se nanašajo na dvojezičnost. Zdaj, zadnja informacija, ki jo imamo v okviru evidence izplačanih plač zaposlenih v javnem sektorju – to so dokončni podatki za mesec januar, plače letošnjega leta. Kaže, da je število prejemnikov dodatka za dvojezičnost, kar pomeni, da imajo v sistemizaciji določen pogoj, da znajo znani jezik narodnosti in da izkazujejo tudi z določenimi verodostojnimi listinami(?), da ta jezik tudi znajo. Da je ta dodatek pri plači za januar letos prejelo 4 tisoč 668 javnih uslužbencev, skupna masa za vse te dodatke pa je bila 346 tisoč evrov. Se pravi v sistemu so javni uslužbenci, ki imajo pogoj, da znanje jezika narodnosti obvladajo in zato tudi dobijo izplačan posebni dodatek. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi še kdo besedo?  Gospod Tremul, izvolite.
Maurizio Tremul
Hvala za besedo. V bistvu želim samo na kratko izpostaviti naše predloge oziroma sugestije, ki mislimo, da bi lahko pomagali pri reševanju nekaterih problemov. Začnemo s financiranjem skupne ustanove italijanske narodne skupnosti. To je tema, ki smo jo že obravnavali na seji pri rebalansu 2019. To, kar smo si takrat želeli oziroma povpraševali(?), bi želeli, da se to uresničuje v letu 2020(?). To pomeni povišanje sredstev za italijanski program RTV Koper-Capodistria, Agencija L´aia La Voce el Popolo edit Italijanska unija, Center zgodovinsko raziskovanje in italijanska drama. Skušali smo tudi obrazložiti, zakaj je nekaj več denarja treba in tudi glede na to, da nivo financiranja je ostal na isti ravni kot v zadnjih desetletjih, čeprav je bila tudi inflacija in tudi ekonomija v Sloveniji hvala bogu… je zdaj boljše, kot je bila pred desetimi leti. Dosti se je govorilo v prejšnjem mandatu – verjetno nekateri, ki ste že bili poslanci se boste spomnili na sprejetje sistemskega zakona za uveljavljanje pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti. Bila so tudi narejena, pripravljena neka izhodišča z zakonom. Mogoče bi lahko bilo pomembno, da se ponovno ta tema odpre in da se nekako skuša v tem mandatu priti do enega sistemskega zakona, ki bi urejal pravice avtohtone narodne skupnosti. Glede jezikovne pravice, tudi jaz želim izpostaviti, da so se nekatere stvari izboljšale, lahko pa bi še boljše bile in če spustimo to, kar funkcionira in deluje dobro, lahko povemo recimo, da pri AJPES ali pri Zavodu za zaposlovanje, razen table dvojezične… in to, da resno uslužbenci več ali manj dobro obvladajo italijanski jezik, pa ne bomo dobili nobenega gradiva, nič v dvojezičnem, nič v italijanskem jeziku. To je vse v slovenskem jeziku. Lahko izpopolniš prijave, lahko pošlješ tudi mail v italijanskem jeziku, govoriš pri / nerazumljivo/, ampak težko, da dobiš dokumente, obrazce, da so dvojezični. Tudi včasih občinski inšpektorati delujejo tako – vsaj delovali so v Kopru pred nekaj meseci, kjer se lahko pritožiš na kakšen odlog, ki ga dobiš. Da se pritožiš, da ni dvojezično in odgovor je, da je tvoja pritožba neutemeljena. Ne v to, kar se gre ta odlok oziroma neutemeljena, ker si si želel dvojezično, mislim italijansko verzijo, ampak tega se ne da nikoli dobiti. Zelo pomembno pa bi bilo to poglavje sožitje in spodbujanje vrednosti večkulturne večjezičnosti. Posebno v uvajanje v programih, v šolah – elemente zgodovine, kulture in poznavanje identitete jezika narodne skupnosti. To mislim, da je bilo zelo pomembno za, da bi šel v tem smislu vrednote večkulturnosti. Tudi učenje italijanskega jezika - vem, da se tudi to kar precej zadnjič govorilo, ampak, če gledamo pred nekaj leti, je bilo učenje italijanskega jezika na narodno(?) mešanem območju v slovenskih šolah zelo bolj efikasno kot je zdaj in res bi se morali učenci v slovenskih šolah učiti dosti boljše italijanskega jezika, kot pač učijo. Če jaz gledam moja otroka – 7. in 5. razred. Učita se slovenskega jezika iz učbenikov 5., 7. razreda osnovne šole slovenskih šol. Če pa gledamo, kako se učijo italijanskega jezika v slovenskih šolah dijaki istih razredov, pa ne bodo normalno uporabljali knjig, učbenikov iz 7., 5. osnovnega razreda italijanskih šol.  Dosti je bilo že povedano – se popolnoma strinjam s tem, kar je rekel gospod predsednik Scheriani in tudi gospod poslanec Žiža, glede italijanskih programov RTV Koper- Capodistria. Samo to bi izpostavil, problem satelita. Vemo, da za italijanski program je to zelo pomembno, da te programi ostanejo še naprej na satelitu, tako da se lahko vidijo v Italiji in tudi v sosednji Hrvaški. Pri evropskem, čezmejnem sodelovanju sem že prej nekaj povedal - tukaj bi se zahvalil, sogovornica, ki je pač prej govorila v imenu madžarske skupnosti, se opravičujem, nisem razumel ime, se opravičujem,.. Res, tu bi bilo pomembno, da se nekako zagotovi sredstva za predplačila, ker vemo, da evropski projekti, pač, moraš / nerazumljivo/ denar in to se lahko zgodi, da moraš kar precej dosti denarja avansirati(?), preplačati, pa / nerazumljivo/ to / nerazumljivo/ vrnjen čez 12, 18 mesecev. To je lahko velik problem in tudi problem je za sofinanciranje evropskih projektov, čeprav v ekonomski osnovi tudi ta problem nekako je bil rešen, pomembno je, da se bo tudi tako nadaljevalo vnaprej. Potem pa so nekatere pobude glede zakonodaje, ki verjetno se bo, »tretirale« v nadaljevanju seje Komisije za narodnosti. Za enkrat hvala.
Hvala lepa. Besedo je želel gospod Drofenik, z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Izvolite.
Marko Drofenik
Hvala za besedo. Da na kratko še opišem naše instrumente, ki jih izvajamo. Glede na zadnjo spremembo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, smo v 14. členu predvideli tudi program spodbujanja gospodarske osnove posameznih narodnih skupnosti. K temu smo pristopili že v letu 2017, tako da v letu 2017 je bil sprejet program za madžarsko narodno skupnost, za italijansko narodno skupnost je bil pa program sprejet v lanskem letu, tako da, programa se trenutno izvajata, oba. Tako da, mislim da, prvi razpisi na madžarski strani bodo objavljeni, mislim da, že naslednji teden. Podobno teče, mislim da, tudi na italijanski strani, tako da mi računamo, da se ta projekt izvaja tako, kot je bilo dogovorjeno no. Glede enega vprašanja, kaj bo po letu 2020. No, zdaj, program je do leta 2020, seveda, če bodo sredstva zagotovljena, lahko ta program tudi potem tudi podaljšamo. Pojavilo se je pa tam eno vprašanje glede Ribniškega sklada in nepovratnih sredstev. Tu moram ponovno, saj jaz to vsako leto, mislim da dvakrat ali trikrat ponovimo, ne? Slovenski regionalni sklad ima sredstva za spodbujanje gospodarske osnove, torej, madžarske in italijanske narodnosti, po zakonu o uporabi sredstev iz naslova kupnin, na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. To je en zakon, ki je bil sprejet, mislim da, leta 1995 in delež teh sredstev gre za, v namensko premoženje sklada in je namenjen za sofinanciranje te gospodarske osnove. To, da gre pa v namensko premoženje, pa pomeni, da mora ostati na skladu in ohranjati svojo velikost. To pomeni, da je lahko namenjen samo za kredite in temu je trenutno tako. V preteklih letih je res sklad iz svojih lastnih presežnih prihodkov na tem območju dodeljeval, mislim da letno okrog 200 tisoč nepovratnih virov, ki jih pa lansko leto, pa v letu 2017 ni, zato ker jih pač več ni imel, no. Torej, prej je dodeljeval lastna sredstva, ki jih je pridobil na podlagi obresti, zdaj teh sredstev nima več, zato dobiva(?) samo še kredite, mislim da po poslovnem načrtu je to letno okrog 2 milijona evrov. Mislim, da je ta program ravno v potrjevanju na obeh komisijah na narodnostih, ne? Je pa bil danes tudi dogovor, da se bomo usedli skupaj s preostalimi ministrstvi, pa da dorečemo, kako s tem instrumentom naprej. Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo besedo od vabljenih? Če ne, potem bi jaz, mogoče, nekaj uvodnih stavkov povedal. Seveda, gospod direktor, mislim da je dobro sodelovanje obeh avtohtonih narodnih skupnosti z Uradom za narodni skupnosti / nerazumljivo/ in mislim, da je to sodelovanje - več ali manj – tudi dobro in mislim, da smo videli tudi, poskušamo biti partnerji tudi, kar se aktivnosti tiče. Jaz sem skoraj prepričan, da ji bom rekel tu aktivnosti, na strani obeh avtohtonih narodnih skupnosti, malo večja, kot pri določenih ministrstvih, ampak, strmimo pa za, kot sem že prej omenil, tudi za dialogom in ponujamo tudi določene rešitve za naše probleme. Mislim, kar se problematike avtohtone narodne skupnosti madžarske narodne skupnosti tiče, je gospa predsednica večino stvari povedala, jaz temu ne bi veliko dodal, seveda se z njo strinjam in mislim, da je eden izmed poglavitnih problemov v Sloveniji in to seveda vsako leto večkrat tudi ponovimo, je ta razkorak med, bom rekel, kar se tiče pravno formalne ureditve in izvajanjem same zakonodaje. Torej na tem področju smo tudi naredili določene korake naprej, ampak, mislim da pri izvajanju še na marsikaterem področju škripa, med drugim tudi pri izvajanju dvojezičnosti v javni upravi oziroma poznavanje madžarskega jezika. Menim, da je tu potrebno izvesti izobraževanje javnih uslužbencev. To na slovensko madžarski mešani komisiji vsako leto nekako poudarimo, potem se ne najdejo sredstva za to, čeprav sem skoraj prepričan, da se tu ne gre za ne vem kako velika sredstva, ker mislim, da bi bilo res zelo pomembno, da se stanje na tem področju izboljša. Gospod Drofenik je tudi omenil problematiko, kar se tega tako imenovanega Ribniškega sklada tiče. Jaz tudi mislim, da zdaj nima smisla, da se preveč v to tematiko poglabljamo, ampak tudi pač, s pristojnimi resornimi ministrstvi se na to temo tudi posebej dogovorimo, ampak, bom rekel, v vseh vprašanjih, kjer se pojavljajo problemi oziroma kjer jih mi zaznavamo, je nekako največji problem ta, da je zakonodaja mogoče premalo dorečena in zaradi tega jo lahko tako ministrstva, kakor tudi seveda pripadniki avtohtonih narodnih skupnosti / nerazumljivo/ naše organizacije, zlagamo malo po svoje. Torej, jaz sem absolutno za to, kjer se bo zakonodaja spreminjala, da smo pri določitvi členov, ki se nanašajo, vsaj ki se nanašajo za obe avtohtoni narodni skupnosti, da smo bolj točni, da smo bolj dorečeni in da potem, da damo čim manj možnosti temu, da lahko, bom rekel, to zakonodajo lahko vsak malo razlaga po svoje, ker, v preteklosti mislim da je bilo, pri sprejemanju zakonodaje, predvsem v devetdesetih letih, je bilo tu veliko entuziazma, veliko dobre volje, potem pa se je izkazalo, da v praksi določene stvari, ki so zapisane, pa pač ne delujejo tako, kot bi morale. Torej, menim tudi, da je določeno zakonodajo mogoče že malo povozil čas, / nerazumljivo/ določeni zakoni so strani tudi že, skoraj 30 let in, pač, Svet(?) in tudi delovanje države v narodnih skupnostih se je spremenil in mislim, da jih je določene zadeve potrebno tudi morda malo osvežiti. Mogoče bi jaz za uvod, toliko dodal. Gospod podpredsednik, želiš besedo? Izvoliš.
Hvala, saj bom kratek. Samo glede, torej izvajanja dvojezičnosti – no, mnenja smo, da sistem relativno dobro funkcionira, ampak ne vsepovsod. Odvisno je od inštitucije, odvisno je seveda od zavoda. So na določenih področjih, zdaj ne bi jaz to menjal in ne bi izpostavljal nobene inštitucije, je, seveda, uresničevanje, torej rabe, javne rabe jezika in predvsem s strani zaposlenih, ki imajo dodatek za dvojezičnost, je zelo slabo in zato smo tudi predlagali in smo imeli sestanek z gospodom ministrom za javno upravo, Rudijem Medvedom in smo mu predlagali, da v Zakonu za javne uslužbence, da bi se spremenilo tudi to, da ni dokazilo samo seveda spričevala ali pa dokumenti, ki dokazujejo znanje italijanskega, madžarskega jezika, ampak že v zakonu in v členu piše, da je tudi možnost, da predstojnik presodi, ali se tudi, torej, se preveri, ali novozaposlen pozna jezik narodne skupnosti. Torej v jezikovni obliki in pismeni obliki, ne? In to bi bila rešitev. Za prejšnje, stare uslužbence pa, da bi se izvajalo izobraževanje v / nerazumljivo/ jezikov v narodni skupnosti in to bi bilo obvezno, na določenih področjih, ker so ljudje, ki imajo, ne vem, 40, 45 ali več let, ki so živeli v tistem času, ko - seveda, na našem področju govorim predvsem na tukaj blizu Italije, pa je verjetno tudi na vaši strani bilo podobno – so bile bolj, seveda, gledane italijanske televizije, pa se je tudi učenje italijanskega jezika v slovenskih šolah nekako drugače uresničevalo in znanje jezika pri ljudeh, ki imajo srednje ali starejša leta, govorijo odlično, nove generacije pa zelo slabo, ne? Predvsem je pa tudi mešana populacija, ki prihajajo tudi iz seveda, iz drugod iz Slovenije in ne poznajo jezika, ali pa naredijo en hitri tečaj, pridobijo dokumente, diplomo, ne znajo ga govoriti v praksi, ampak seveda imajo dokumente in potem s tem dokazujejo in dobijo dodatek za dvojezičnost. In to se nam ne zdi prav, tudi v primerjavi s tistimi, ki obvladajo in dobijo ta denar – če že država plača, naj plača tam, kjer je res to možno. Tako da tukaj upamo, da bomo res te spremembe in dopolnitve zakona izpeljali in pripeljali tudi do konca. Tukaj bi samo še enkrat ponovil – to kar je bilo že večkrat rečeno, ker je zadeva zelo pomembna – glede Radia in televizije Koper v italijanskem jeziku. Tudi v dogovoru glede sodelovanja z koalicijo, je zapisano, da že v letošnjem letu bomo stabilizirali seveda kadre in finance. Žal zdaj v marcu – mislim žal, no to je tudi v redu, da finančni načrt za RTV Slovenija, zdaj v marcu mesecu je bil sprejet, ampak seveda niso upoštevali naše zahteve glede samega zaposlovanja novih uslužbencev pri upokojitvi treh novinarjev letos in dva tehnika. Tako da tukaj imamo že težave od prej. V zadnjih letih smo izgubili 20 novinarjev in več tehnikov, tako da smo večkrat rekli, da smo že na dnu, tako da ne moremo več zagotavljati programov in oddaj, tako kot so bili zastavljeni do sedaj. Tako da tukaj res insistiramo, da že v letošnjem letu bo treba ukrepati bo treba ukrepati nekako na Ministrstvu za kulturo. Kako se bo to realiziralo ne vemo, ampak to je zelo pomembno in vitalnega pomena za nas.  Jaz bi tako zaključil, ne bi se ponavljal. Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo od članic in članov komisije besedo? Če prav vidim potem ne. Bi se želel zahvaliti tistim, ki ste podali svoja mnenja in če dovolite bi prebral potem predlog sklepa k 2. točki dnevnega reda in sicer sklep se glasi takole: »Komisija za narodni skupnosti priporoča Vladi Republike Slovenije, da v sodelovanju s predstavniki italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, izhajajoč iz veljavne zakonodaje ter upoštevaje dogovor o sodelovanju poslancev italijanske in madžarske skupnosti z Vlado Republike Slovenije z dne 16. oktobra 2018, oblikuje seznam aktivnosti in ukrepov v odgovorih na aktualna in odprta vprašanja glede položaja italijanske in madžarske narodne skupnosti, oziroma uresničevanja pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji«.  Želi mogoče kdo razpravljati o predlogu sklepa? Ker vidim, da ne, zato predlagam, da o predlogu sklepa glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. točko dnevnega reda – predlog programa in načina dela Komisije za narodni skupnosti za mandatno obdobje 2018-2022. Gradivo ste prejeli. Midva z gospodom podpredsednikom sva se nekako dogovorila, da bova predlagala, da nama določene seje tudi na terenu, tako na Obali, kakor tudi v Pomurju, ravno zaradi tega, da bi določeno problematiko tudi tam spoznali. Današnja seja je mogoče… oziroma seja današnje… je mogoče s tega vidika malce specifična, ker smo jo zastavili nekoliko bolj široko. V bodoče pa bi se nekako želeli osredotočiti na vedno eno ali dve problematiki in potem mislim, da obstaja večja možnost, da se bomo vsake problematike, ki smo jo zaznali, lahko bolj podrobno obdelamo, predelamo in naredimo tiste korake, ki so potrebni za rešitev le-teh. Jaz bi mogoče za uvod samo toliko povedal. Ne vem, če želi kdo od članov in članic komisije k temu kaj dodati. Če ne, potem bi jaz prebral predlog sklepa k 3. točki dnevnega reda in sicer ta se glasi takole: »Komisija za narodni skupnosti potrjuje in sprejema predlog programa in načina dela Komisije za narodni skupnosti, za mandatno obdobje 2018-2022«.  Želi kdo razpravljati o predlogu sklepa? Če ne, potem predlagam, da dam sklep na glasovanje.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Potrjujem, da je sklep sprejet.  S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda in hkrati 4. redno sejo Komisije za narodni skupnosti. Sodelujočim se lepo zahvaljujem in vas prav lepo pozdravljam!