3. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

27. 9. 2018

Transkript seje

Matjaž Nemec

Spoštovane kolegice, dragi kolegi, spoštovani vsi prisotni, dober dan! Your Excellency, wellcome! / medsebojni pogovor/ Spoštovane kolegice in kolegi, začeli bomo, prosim za pozornost. Hvala lepa.

Še enkrat in ponovno, spoštovane kolegice, dragi kolegi, dobrodošli in dober dan vsem skupaj na 3. seji Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: namesto gospe Lidije Divjak Mirnik je danes z nami gospa Andreja Zabret, namesto mag. Branislava Rajića je danes z nami gospod Gregor Židan, opravičuje pa se gospod Zmago Jelinčič Plemeniti in gospod Ferenc Horvath.

Pozdravljam goste, ki ste danes z nami, še posebej njeno ekscelenco, kot sem že uvodoma omenil, gospo Sigrid Berka, veleposlanico Republike Avstrije - wellcome, Your Excellency, again -, dr. Zorana Stančiča, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Na sejo smo povabili še predstavnike Urada predsednika republike, Kabineta predsednika Vlade, Ministrstva za zunanje zadeve, Državnega sveta ter poslanke in poslance iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu. Naj omenim, da je na današnji seji zagotovljeno simultano prevajanje iz nemščine v slovenski jezik in obratno.

Besedo predajam kolegu dr. Dariju Krajčiču, predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije.

Darij Krajčič

Hvala lepa za besedo.

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 5. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da se seje ne more udeležiti gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Kot nadomestni člani pa so danes z nami: namesto gospoda dr. Franca Trčka je Primož Siter in namesto Gregorja Periča Monika Gregorčič.

Naj takoj na začetku pozdravim njeno ekscelenco mag. Sigrid Berko, veleposlanico Republike Avstrije v Sloveniji, dr. Zorana Stančiča, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Pozdravljam tudi goste z Ministrstva za zunanje zadeve ter vse ostale prisotne!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje obeh odborov. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Odbora za zunanjo politiko nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDOVANJA REPUBLIKE AVSTRIJE SVETU EVROPSKE UNIJE V ČASU OD 1. 7. DO 31. 12. 2018.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli program avstrijskega predsedstva za predsedovanje Svetu Evropske unije.

Besedo dajem njeni ekscelenci mag. Sigrid Berka, veleposlanici Republike Avstrije v Republiki Sloveniji, da nam predstavi ključne prednostne naloge avstrijskega predsedovanja Svetu. Izvolite, gospa veleposlanica, imate besedo.

Sigrig Berka

Hvala lepa.

Spoštovana gospoda predsednika, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Zahvaljujem se vam za priložnost, da vas seznanim s poudarki letošnjega avstrijskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

Ker ima Državni zbor za nemščino lastne tolmače, ki se jima že zdaj za njuno delo najlepše zahvaljujem, današnjega srečanja po mnenju pristojnih služb ni bilo mogoče izpeljati v angleškem jeziku, zato se veselim današnje razprave v slovenščini in nemščini. Hkrati pa tolmačkama že danes čestitam k njunemu prazniku 30. septembru, mednarodnemu dnevu tolmačev.

Kot vam je znano, je Avstrija 1. julija letos od Bolgarije prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. To je po letu 1998 in 2006 za nas tretje predsedovanje Svetu. Geslo letošnjega avstrijskega predsedovanja se glasi »Ein Europa das Schützt«, »Evropa, ki ščiti«. Zakaj smo izbrali to geslo? Evropska unija se je v preteklih letih soočala s številnimi krizami, ki so omajale zaupanje državljank in državljanov v Uniji kot dejavnika varnosti in miru. Zato se nam zdi potrebno, da dodatno krepimo Evropsko unijo, da Unijo še bolj približamo državljankam in državljanom in da ponovno vzpostavimo zaupanje, in sicer zaupanje državljank in državljanov v sposobnost Unije za ukrepanje, medsebojno zaupanje med državami članicami ter zaupanje v Unijo kot zanesljivega dejavnika stabilnosti v svetu. Skratka, Evropska unija mora biti sposobna, da zagotovi mir in varnost, in to za vsakega posameznika konkretno in oprijemljivo. Zato smo se za naše predsedovanje Svetu odločili za sledeče vsebinske poudarke: prvič, varnost in boj proti nezakonitim migracijam; drugič, zagotoviti blaginjo naših državljank in državljanov ter našo svetovno konkurenčnost s pomočjo digitalizacije; tretjič, stabilnost v našem sosedstvu, kar pomeni približevanje držav jugovzhodne Evrope oziroma zahodnega Balkana Evropski uniji. V teh poudarkih in tudi okoliščinah našega predsedovanja vas želim v nadaljevanju podrobneje seznaniti v nemščini. / smeh/

Torej, okvirni pogoji našega predsedovanja so seveda zelo daljnosežni in ambiciozni. Gre za intenziviranje mednarodne konkurenčnosti, kajti Evropska unija je pod vplivom globalnega pritiska in vidimo tudi številne pritiske in spore v našem sosedstvu. Gre za podnebne spremembe, ki nas postavljajo pred velike izzive, in ne nazadnje velja enako tudi za terorizem in radikalizacijo. Seveda pa čutimo tudi spremembe od zadnjega predsedovanja, ki smo ga imeli leta 2006. To je nova različica pogodbe iz Lizbone. Tako gre dejansko za Evropski parlament, ki je soustvarjalec in soodločevalec pri zakonodaji Evropske unije. Gre za zelo pomembne naloge in za zelo majhno državo, kot je Avstrija, seveda pomeni predsedovanje oziroma prinaša predsedovanje tudi velike organizacijske izzive. Pri avstrijskem predsedovanju govorimo o tako imenovanem delovnem predsedovanju. Zakaj je to tako? Maja naslednje leto bodo potekale volitve v Evropski parlament. To pomeni, da bo marca Evropski parlament razpuščen. In Avstrija je tako zadnja država, ki lahko pod to legislativno periodo dela z Evropskim parlamentom. To pomeni, da gre za velika pričakovanja tako s strani držav članic kot tudi s strani Evropske komisije in zlasti s strani Evropskega parlamenta, tako da bi lahko kar največ legislativnih, zakonodajnih zadev izpeljali do konca. Poleg tega pa gre tudi za številna pogajanja za naslednjo finančno perspektivo, torej po letu 2020, ki je odločilna za Evropsko unijo. Z izstopom Velike Britanije izgubljamo tudi velikega neto plačnika, to je zelo boleča luknja in vrzel, ki bo zazijala v našem proračunu, v evropskem proračunu, in to je treba seveda zapolniti. Tako smo zdaj že nekako sredi teh pogajanj za finančno perspektivo. Ne nazadnje, Brexit pogajanja, ki naj bi jih zaključili v naslednjih tednih, povzročajo še dodaten izziv. Bili smo skupaj na Blejskem strateškem forumu v Sloveniji, tudi Michel Barnier je bil tam, in seveda (nadaljevanje) je dejal, da gre tukaj za »lose lose game without added value«(?), seveda pa moram kljub temu nekako spoštovati demokratično odločitev Britancev. Jasno je, da bo Velika Britanija tudi po 30. marcu 2019 ostala naš partner, vendar pa potrebujemo pravni dogovor kako bomo to razmerje, te naše odnose oblikovali v nadaljevanju, torej po 30. marcu 2019. Gre seveda za številne interesna področja, tudi recimo na področju Erasmus programa, potem notranjih zadev, smo z našimi pogajanji že zelo daleč in dogovori. Toda so pa še teme kjer nas čaka še veliko dela, denimo področje Severne Irske ali pa tema notranjega trga, kjer so stališča Velike Britanije in Evropske unije še zelo daleč vsak v sebi. Zagotavljam vam, da bo avstrijsko predsedovanje svetu seveda preprečilo tako imenovani »hard Brexit«, mislim, da to ni niti v smislu Evropske unije, niti v smislu in v duhu Velike Britanije, to ni naša želja, hkrati pa je seveda pomembno, da tukaj nastopimo strnjeno in veseli me, da nam je v Salzburgu na neformalnem srečanju predstavnikov oziroma predsednikov držav in vlad uspelo nekako tudi stopiti v ščit Michelu Bernierju pri tej strnjeni drži glede Brexita.

Zdaj pa iz samih okoliščin v katerih smo k vsebinskim poudarkom. Naše, torej naš program avstrijskega predsedovanja gradi na trojki, torej na trojnem programu, se pravi predsedovanja z, skupaj z Estonijo in Bolgarijo, tako, da to že spremljamo skoraj leto in pol, skupaj smo si zadali prioritete kot so zaposlovanje, rast, konkurenčnost, potem unija državljanov, energetska unija in seveda unija svobode, varnosti in prava in tudi unija močnega globalnega akterja deležnika, torej to so teme, ki so za nas pomembne.

Zdaj pa k našim prvotno omenjenim težiščem podrobneje, prvo je torej varnost in pa boj proti ilegalnim migracijam, nezakonitim migracijam. Spomnimo se še leta 2015/16, ko je k nam v bistvu prišlo nekontrolirano več kot pol milijona ljudi preko Slovenije v države, torej Avstrijo, Nemčijo, Švedsko in so tam zaprosili za azil. Samo v Avstriji je od leta 2015 več kot 165 tisoč azilantov, prosilcev za azil in drugače kot v Sloveniji, ki je bolj ali manj tranzitna država in kjer v bistvu 90 % prosilcev za azil nekako v prvih petih tednih najde svoje mesto, pa ti ljudje v Avstriji ostajajo trajno. In k temu je treba dodati tudi še dodatno težavo, da namreč tisti katerih vloga za azil je bila zavrnjena ostajajo v Avstriji zato, ker nekako te države s katerimi sodelujejo, ne želijo teh ljudi sprejeti nazaj. Kot si lahko predstavljate je to seveda velik izziv za Avstrijo, torej integracija, vključevanje teh ljudi, ne nazadnje tudi za to, ker je Avstrija soočeno v bistvu tudi z velikim pripadom delovnih sil zlasti iz evropskih držav, delovne sile in delavcev iz evropskih držav. V začetku septembra je potekal ekspertni svet za integracijo in podal tudi nove številke v Avstriji in sicer v Avstriji je trenutno 25 % dijakov takšnih, ki imajo drug izvorni materin jezik kot nemščino, na Dunaju jih je kar 51 %. Torej drug materin jezik kot nemščino. Na dunajskih, torej ljudskih šolah oziroma osnovnih šolah jih je celo 58,5 %, v novih srednjih šolah pa 72,8 %. Brezposelnost pripadnikov tretjih držav je, znaša 17,8 %. (nadaljevanje) To je trikrat toliko kot brezposelnost v Avstriji tistih tujcev, ki prihajajo iz evropskih držav. Ta znaša v Avstriji 7,5 % oziroma 7 % za pripadnike drugih držav, pri Sirijcih znaša brezposelnost 62 %, Iračanih 46 %, Afganistancih 34 % in Čečenih 33,4 %. In trajno seveda naš socialni sistem ne more vzdržati takega pritiska. In mislim, da smo si vsi enotni, da se takšna nekontrolirana situacija kot se je zgodila 2015 ne sme še enkrat ponoviti. Skupaj se moramo boriti proti nezakoniti, ilegalni migracijam in seveda nekako zagotoviti tudi ukrepe za to. V nekako ospredju je tudi reforma skupnega evropskega azilnega sistema in seveda tudi krepitev evropske Agencije za mejne kontrole Frontex, tako, da bi imeli res učinkovito mejno stražo oziroma mejne kontrole na zunanjih mejah.

In zunanje meje, varstvo zunanjih meja je toliko bolj pomembno, da nekako okrepimo tudi prehodnost na notranjih mejah Evropske unije. Poleg tega je potrebno okrepiti tudi močnejše sodelovanje z tretjimi državami in nekako pomagati tistim ljudem, ki potrebujejo pomoč že zunaj meja, zunaj področja Evropske unije in seveda tudi pomagati, da vrnemo te ljudi nazaj, se pravi, če so jim bili zavrnjeni vloge za azil. Evropski svet junija je nekako vpeljal nov mejnik, ki ga želimo tudi konkretizirati pri tem podpiramo predlog predsednika Junckerja za krepitev Frontexa na 10 tisoč oseb do leta 2020 in, da bo ta mandat nekoliko, se pravi robustnejši. Seveda pa moramo krepiti tudi sodelovanje naših držav in držav s tranzitnimi državami, naš zvezni kancler Kurz je pred dvema tednoma že dvakrat se srečal tudi z predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in egiptovskim predsednikom Asizijem, gre za ustvarjanje obsežnega sodelovanja Evropske unije in Egipta in gre za to, da seveda nekako tudi pridemo do tega trenutka, da ne bo več toliko pribežnikov iz Egipta in od leta 2016 je to tudi tako. Torej predsedniki vlad in držav so na srečanju pretekli teden v Salzburgu to tudi podprli, zlasti gre seveda za razvoj poslovnega modela, da se razbijejo tihotapske mreže.

Naša druga težiščna tema je zagotovitev blaginje in konkurenčnosti Evropske unije s pomočjo digitalizacije. Evropska unija je še vedno vodilna trgovska sila in seveda največji notranji trg na svetu. Vendar pa se delež našega bruto domačega proizvoda manjša, in kako bi lahko v Evropski uniji nekako zagotovili blaginjo in pa konkurenčnost? Za to potrebujemo vendarle digitalizacijo in pa se pravi krepitev področja inovacij. Digitalno gospodarstvo je danes že nekako odgovoren, gospodarstvo je odgovorno za pomemben delež rasti in seveda je to povezano tako z digitalizacijo poslovnega življenja pa tudi z privatnim življenjem mnogih ljudi. In menimo, da lahko z inteligentno politiko, transformacijo seveda povečamo konkurenčnost in pa trajnost evropskega gospodarstva v prihodnosti in, da bo lahko ne nazadnje tudi dokončanje digitalnega notranjega trga ustvarilo tudi okvirne pogoje za digitalne poslovne modele in za storitvene dejavnosti. Da bi lahko digitalno gospodarstvo se razvilo v vseh potencialih, ki jih ponuja pa seveda potrebujemo sodobne in pa nekako uravnotežene ureditve in okvirne pogoje. Gre za javne proračune in za preprečevanje nelojalne konkurence. Začeta dela Evropske unije za pošten prispevek digitalnemu gospodarstvu želi nadaljevati tudi avstrijsko predsedstvo Evropski uniji. Gre za ustvarjanje dobičkov. In na neformalnem srečanju finančnih ministrov se v začetku septembra, na Dunaju smo prišli korak naprej in želimo doseči sporazum do konca tega leta.

Še tretja osrednja točka je stabilnost v sosedstvu Evropske unije in sicer tudi v jugovzhodni Evropi in vzhodnem Balkanu Evropske unije. Torej, najprej povem, da raje uporabljamo izraz jugovzhodna Evropa, kot zahodni Balkan, kot je naša zvezna zunanja ministrica povedala. Beograd in Sarajevo sta evropski mesti in zato je izraz Balkan tehničen izraz, ki so ga izumili birokrati in ima negativen prizvok. In v kolikor želimo evropske državljane in državljanke prepričati o tem, da je širitev Evropske unije dobra, potem je bolje, da smo pozitivno naravnani. S to osrednjo točko Stabilnost v sosedstvu nadgrajujemo delo našim kolegov iz Bolgarije in za Slovenijo je seveda ta regija zelo zanimiva in pomembna. Ni slučaj, da je predsednik parlamenta, gospod Židan, izbral prav Makedonijo, državo te regije, kot svoj prvi obisk v tujini. Avstrija je vsekakor prepričana, da je Evropska unija, ki svojim državljanom nudi stabilnost in varnost in pa svobodo le takrat možna le takrat, kadar je stabilna njena soseska. In te države jugovzhodne Evrope so se v času migracijske krize izkazale kot zelo dobre partnerice. Seveda je jugovzhodna Evropa z gospodarskega in varnostnega vidika en del Evrope in je pomembna za prihodnost Evropske unije. Gre pa tudi za to, da države jugovzhodne Evrope vključimo že tudi v druge teme, ki so pomembne v Evropski uniji, ne zgolj širitev, in kot je naša zunanja ministrica, doktor Karin Kneissl na srečanju zunanjih ministrov Evropske unije tudi povedala, da jih je treba povabiti k sodelovanju in z njimi razpravljati. Tako jih je povabila tudi k debati: Critical infrastructure and digitalization. Poleg teh treh osrednjih točk pa obstaja še eno vrsta centralnih dosjejev in izzivov o katerih bom spregovorila zgolj na kratko. In sicer: Prihodnost agrarne politike in kohezijske politike. Dokončanje bančne in kapitalske unije. Energetska unija in priprava na klimatsko konferenco v Katovicih in pogajanja o paketu mobilnosti komisarke za promet Violeta Bulc, ki vključuje ureditev izpustov in enotni elektronski način cestninjenja na avtocestah. Potem pa še pogajanja na področju ribištva za kar je Avstrija kot država brez morja še posebej primerna. Pristop, ki ga je Avstrija izbrala za dosego ciljev je krepitev načela subsidiarnosti, to je ena zelo obširna in težko razumljiva beseda, ampak mi smo prepričani, da to pomeni, da se Evropska unija mora skoncentrirati na velika vprašanja za katere potrebujemo skupne rešitve in tako dosežemo eno Evropsko dodano vrednosti in se istočasno potem vrnemo tudi k tem manjšim vprašanjem, ki so pomembna za vse države članice in regije. Menimo, da je geslo Evrope Združenje v raznolikosti ustrezno in da bo Evropska unija močna skozi to raznolikost svojih držav članic in regij samo takrat kadar bo imela tudi dovolj manevrskega prostora za iskanje lokalnih rešitev in rešitev za manjša vprašanja. Pa še na koncu nekaj besed o organizacijskih izzivih. Leta 2021 bo tudi Slovenija predsedovala Svetu in bo tudi pred temi izzivi. Na zadnjih dveh predsedovanjih smo za zasedanja in vrhe uporabili Hoffburg na Dunaju, ampak to žal ni možno, ker naš parlament trenutno generalno sanirajo, in zato ima parlament svoja zasedanja v Hoffburg. Zato moramo svoje predsedovanje Svetu izzvajati v modernem konferenčnem centru na obrobju Dunaja, ampak mislim, da vseeno zelo dobro poskrbimo za svoje goste. Skupno bomo v času predsedovanja izvedli približno tristo dogodkov, 13 informacijskih srečanj ministrov in pa informacijskih srečanj Sveta Evrope. Neformalno srečanje predsednikov držav in vlad smo že imeli prejšnji teden v Salzburgu in zelo sem vesela, da je slovenski predsednik vlade, gospod Šarec, šel na prvo pot v tujino ravno v Salzburg. 13 neformalnih srečanj ministrov bo potekalo na Dunaju, zgornji Avstriji, spodnji Avstriji, na Štajerskem in Tirolskem. Za nas je pomembno, da se ta srečanja ne odvijajo zgolj v naši prestolnici, ampak tudi v drugih regijah, kajti tako bo to predsedovanje tudi nekoliko bližje našim državljanom, po drugi strani je pa to tudi odlična reklama za naš turizem. K temu pa še številna zasedanja, koordinacijski sestanki v Bruslju, Luksemburgu, v Strasbourgu, dve srečanji Sveta EU, 36 formalnih srečanj Sveta. Eno neformalno srečanje ministrov, 7 plenarnih zasedanj Evropskega parlamenta. To vse je za eno majhno državo kot je Avstrija veliki organizacijski zalogaj. Imamo tudi zelo vitka ministrstva in to je tudi ena možnost, da napeljemo naprej tiste teme, ki so za nas pomembne.

Sigrig Berka

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. /nerazumljivo/ center European Council and Foreign Relations iz Bruslja je letos objavil študijo o sodelovanju oziroma o koalicijah med posameznimi težavami članicami Evropske unije za uresničevanje skupnih interesov. Takoj sem si podrobneje pogledal podatke za Avstrijo in Slovenijo in pri tem ugotovila, da obstaja velik obojestranski interes za sodelovanje. Obe državi imata sosednjo državo za zaveznico, saj na vseh področjih obe na lestvici druge zasedata eno od prvih treh mest. Prepričana sem, da so naše prednostne naloge varnosti in boj proti nezakonitim migracijam, digitalizacije in približevanje težav jugovzhodne Evrope Evropski uniji tudi v interesu Slovenije. Zato se že na tem mestu najlepše zahvaljujem za podporo Slovenije Avstrijskemu predsedstvu v Svetu. Na koncu želim še poudariti, da Avstrija svoje predsedovanje Svetu Evropske unije Razume kot vlogo poštenega posrednika. Za uspešno predsedovanje je potrebna enotnost Evropske unije in njenih članic, ki pa ni vedno dana in samoumevna. A kljub temu si po svojih najboljših močeh prizadevamo, da v naši tradicionalni vlogi graditelja mostov prispevamo k enotnosti Unije, saj smo globoko prepričani, da različna nasprotja – bodisi med Zahodom in vzhodom ali med Severom in Jugom – ne prispevajo k splošnemu napredku in zaupanju. Zato moramo tudi prisluhniti morebitnim pomislekom vseh držav članic in se na njih odzvati, namesto da jih, prepričani v lasten prav, enostavno prezremo. Zahvaljujem se vam za vašo pozornost in sem vam z veseljem na voljo za morebitna dodatna vprašanja. Hvala.

Darij Krajčič

Hvala lepa gospe veleposlanici za tole predstavitev.

Naj vam povem, da je naš Državni zbor, prav tako ta dva odbora, obiskal gospod Barnier, takrat v času blejskega foruma, kjer smo imeli tudi zelo poglobljeno razpravo o Brexitu. Tudi mi smo se uskladili v tem, da mora pri tem biti Evropska unija enotna in tudi odločna. Mislim, da so teme, ki so prednostne v vašem predsedovanju res aktualne. Tudi naša država in Državni zbor varnost umeščata visoko na to agendo. Tudi razmere na zahodnem Balkanu, zato ni slučaj, da je visoka delegacija ta teden obiskala Makedonijo, v torek. Obisk je bil zelo odmeven, moram reči, vemo, da smo v tednu pred referendumom v Makedoniji, ki je izjemnega pomena za varnost v našem okolju, in da, na primer poleg tega, da vodijo tam pomembne inštitucije Slovenci, tako predstavništva Evropske unije kot tudi Nata, tudi kontingent slovenske policije, ki pomaga makedonski pri obvladovanju migracijskih izzivov. Tudi po tej seji bomo obravnavali programe Evropske unije, ki povečujejo sredstva za te izzive, prav za izzive migracij in za izzive digitalizacije v naslednjem finančnem okviru, tako da ocenjujemo, da gredo ti dosjeji tudi v pravi smeri in tudi s pravo dinamiko naprej.

Za kratek komentar k programu bi še prosil gospoda doktorja Zorana Stančiča, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Izvolite, imate besedo.

Zoran Stančič

Hvala lepa, spoštovana predsednika odborov, spoštovane poslanke in poslanci, cenjena veleposlanica, spoštovani predstavniki vlade in gostje.

Najprej bi se rad veleposlanici zahvalil za predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Avstrije Svetu Evropske unije. Prvi dve avstrijski predsedovanji v letih 1998 in 2006 sta zares poželi velik uspeh in prepričan sem, da bo tokrat ravno tako. Če pogledamo to obdobje, bi rad to obdobje predsedovanja postavil v kontekst tega, kaj se bo dogajalo v naslednjem letu. Veste, volitve v Evropski parlament bodo potekale maja naslednje leto, nova Evropska komisija bo predvidoma začela delati novembra 2019 in do takrat je za Evropsko komisijo najpomembnejše sprejetje zakonodajnih predlogov, ki so sedaj že v obravnavi. Prednostne naloge, ki jih je pravkar predstavila veleposlanica, in slogan avstrijskega predsedovanja so popolnoma v skladu z aktivnostmi Evropske komisije. Avstrijski slogan »Evropa, ki varuje« kliče Evropsko unijo k približevanju ljudem, prizadevanja za tovrstno Evropsko unijo, zmožno varovati, opolnomočati in tudi braniti državljane in državljanke zaradi čedalje bolj nestanovitnih svetovnih razmer so za Evropsko komisijo pomembnejša kot kadarkoli prej. Od prvega dne je motiv Evropske komisije osredotočanje na velike izzive, ki zahtevajo skupne rešitve, manjše izzive bolj začutijo in se z njimi spoprijemajo države članice ali tudi same regije. In prav zaradi tega je Komisija se osredotočila na sprejemanje, torej tudi zmanjšanja števila zakonodajnih predlogov in je do zdaj jih pravzaprav s približno 120 na leto, jih sprejemamo približno okoli 20 na leto. Varnost in preprečevanje ilegalnih migracij sovpadata s komisijsko prednostno nalogo trajnostne dolgoročne migracijske politike. Komisija je sveženj sedmih predlogov za reformo skupnega evropskega azilnega sistema predstavila že leta 2016. Znaten napredek je bil dosežen pri petih predlogih, ki pa bodo sprejeti samo kot del celotnega svežnja. Najtežavnejši je dogovor o Dublinskem sistemu, ki tako ali drugače določa, katera država članica bi morala obravnavati posamezno prošnjo za azil. Z njim je pa tudi zelo tesno povezan predlog o azilnem postopku. Naj omenim samo, da smo nedavno podali tudi predloge za okrepitev zunanje evropske mejne obalne straže z 10 tisoč evropskimi mejnimi policisti že do leta 2020M; danes jih imamo samo tisoč 300. Predstavili smo predlog za nadaljnji razvoj Evropske agencije za azil, ki bi državam članicam nudila evropsko podporo pri obravnavi vseh prošenj za azil. Ker vsi prosilci ne dobijo azila, predlagamo tudi pospešitev vračanja migrantov brez urejenega statusa. Kljub različnim pogledom nekaterih držav članic moramo dokončati delo na področju migracij in čim prej vzpostaviti dobro delujoč skupen evropski azilni sistem, ki bi pa hkrati temeljil na načelih odgovornosti in solidarnosti. Močno si želimo, da bi avstrijski pogajalci dosegli napredek zlasti pri dogovoru o Dublinskem sistemu, ki bi sprostil pot k potrditvi celotnega migracijskega svežnja.

Če grem naprej, trajnostna stabilnost na zahodnem Balkanu. Kot veste, je odvisna od širitve Evropske unije. Evropska komisija je s sprejetjem Strategije za verodostojno širitveno perspektivo in okrepljeno sodelovanje Evropske unije z Balkanom v začetku tega leta pokazala, da si želi širitve na zahodni Balkan. Seveda morajo pred tem kandidatke izpolniti vse pogoje za članstvo. Komisija meni, da se morajo države članice enkrat za vselej odločiti glede pridružitve držav zahodnega Balkana Evropski uniji; v nasprotnem primeru bodo evropsko neposredno sosedstvo oblikovale tako ali drugače druge velesile. Veseli nas, da avstrijsko predsedstvo zaradi tega deli poglede Evropske komisije do zahodnega Balkana.

Poudarek zagotavljanju blaginje, konkurenčnosti preko digitalizacije je tudi zelo pomemben za prihodnost Evropske unije. Naj poudarim, da zgolj Evropa s povezanim enotnim digitalnim trgom lahko tako ali drugače obvlada izzive svetovne digitalizacije. Veste, da je Evropska komisija predstavila 29 zakonodajnih predlogov za izboljšanje in okrepitev enotnega digitalnega trga, do zdaj je bilo sprejetih 17. Digitalizacija je tudi področje, kjer državljani zelo konkretno čutijo koristi, čeprav teh koristi, žal, pogosto ne predpisujejo zakonodajnim pobudam Evropske komisije. Naj omenim zgolj, da po lanski odpravi stroškov gostovanja lahko Evropejke in Evropejci od aprila letos tudi naročnine za film, šport, glasbo, videoigre in e-knjige uporabljajo na potovanjih povsod po Evropski uniji. Od 3. decembra letos pa bomo lahko kupovali preko spleta brez tako imenovane neupravičene diskriminacije, ne glede na to, kje v Evropski uniji se nahajamo. Naslednje leto bomo tudi lažje primerjali stroške dostave paketov, cene čezmejne dostave paketov pa bodo tudi ugodnejše. Evropska komisija si tudi prizadeva, da bi Evropa postala svetovno središče na področju super računalništva. Zakaj je to področje pomembno - pomembno je zaradi tega, ker bo prineslo izboljšave na celi vrsti področij, recimo, od zdravstvenega varstva, zgodnjega odkrivanja bolezni, odzivanja na kibernetske napade, zmanjšanje proizvodnih stroškov, pa tudi načrtovanje področij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov in podobno. Evropska komisija si zato želi, da bi avstrijsko predsedstvo napredovalo s sprejetjem preostalih 12 zakonodajnih predlogov za dokončanje enotnega digitalnega trga. Ob tem bi se navezal na predlog komisije glede naslednjega proračuna za obdobje 2021-2027. Predlog prvič vključuje namenski program za financiranje digitalnega področja, Digitalna Evropa se imenuje, za katerega smo predvideli 9,2 milijarde evrov. Celoten predlog večletnega finančnega okvira v skupni višini okoli 1 % skupnega bruto domačega dohodka, v trenutno 28 državah članicah pa je odziv na tehnološke in demografske spremembe, na migracije, podnebne spremembe in tudi na omejene naravne vire, ne nazadnje pa tudi na brezposelnost in varnostne grožnje. Zaradi tega Evropska komisija verjame, da bo avstrijsko predsedstvo predlogu posvetilo primerno pozornost. Načelni politični dogovor o proračunu do evropskih volitev bi tako ali drugače omogočil, da se novi finančni programi, ki so usklajeni s prednostnimi nalogami Evropske komisije, začnejo izvajati brez kakršnekoli vrzeli že s 1. januarjem 2021.

Spoštovana veleposlanica, avstrijskemu predsedstvu želim nadaljevanje uspešnega in učinkovitega dela. Hkrati pa zagotavljam tudi nadaljnjo polno podporo Evropske komisije v vseh vaših dosjejih. Hkrati se tudi veselim nadaljnjega odličnega sodelovanja v drugi polovici vašega predsedovanja. To je sicer, gospe in gospodje, prvo srečanje predstavništva Evropske komisije v Ljubljani s članicami in člani Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko v novem mandatu Državnega zbora. V Evropski komisiji si resnično želimo nadaljnjega tesnega sodelovanja z odborom, z Državnim zborom. Nacionalni parlamenti ste hram demokracije v Evropski uniji. Predstavitve ključnih komisijskih pobud in razprave s poslankami in poslanci nacionalnih parlamentov so tako ali drugače vedno sestavni del obiskov komisarjev v državah članicah. Člani komisije so nacionalne parlamente v zdajšnjem mandatu komisije obiskali skupaj 837-krat. Slovenija je tu na vrhu, v Sloveniji je v prejšnjem sklicu bilo skupaj 29 obiskov na ravni komisarjev v vaši hiši. V preteklem sklicu so Državni zbor obiskali vsi trije po rangu najvišji predstavniki Evropske komisije. Torej, tu je bil predsednik Jean-Claude Juncker, tu je bil prvi podpredsednik, gospod Timmermans, ter podpredsednica in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini. Obiski komisarjev se bodo nadaljevali tudi v tem sklicu. Naj zgolj najavim, da bo evropska komisarka za promet Violeta Bulc sejo obeh odborov prvič obiskala že 5. oktobra, ko bo predstavila poudarke iz septembrskega govora o stanju v Uniji, ki ga je imel gospod Jean-Claude Juncker.

Hvala lepa za pozornost in želim si uspešno sodelovanje z obema odboroma. Hvala lepa.

Darij Krajčič

Hvala lepa, dr. Stančič.

Besedo dajem predstavniku Vlade, državnemu sekretarju Ministrstva za zunanje zadeve mag. Dobranu Božiču, če želi podati komentar k polletnemu programu predsedovanja. Izvolite, imate besedo.

Dobran Božič

Spoštovana predsednika, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci, spoštovana gospa veleposlanica ter spoštovani gospod predsednik delegacije Evropske komisije!

Rad bi poudaril slovenske izzive, ki jih vidimo in jih ravno avstrijsko predsedovanje v pravilni meri naslavlja. In sicer vidimo izzive na petih področjih v evropski skupnosti. Prvi je vsekakor Brexit, ki je pred nami. Cilj Slovenije in mislim, da tudi Avstrije in evropske skupnosti mora biti, da se bo zgodil izhod brez posledic za naše gospodarstvo in za vse nas, ki smo na tej strani, ter za tiste, ki bodo na drugi strani, torej v Združenem kraljestvu. Druga zadeva, ki je odprta in je verjetno vedno bolj aktualna, ki se poraja ne samo v evropski skupnosti, ampak mislim, da tudi spremljamo po celem svetu, je spoštovanje vladavine prava, torej vladavine prava, ki smo jo mogoče v marsikaterem smislu postavili pod vprašaj. Mislim, da je potreben ponoven pregled in se truditi za ponoven skupen pregled vrednot, ki nas vse družijo, ki so nas družile, in vse tiste, za katere smo si prizadevali vedno, da gremo v evropsko skupnost in zahodne integracije ravno zato, ker nas vladavina prava druži in daje pravo smer za naprej. Tretje področje je tisto, ki vse nas zadeva, to so migracije. In mislim, da je avstrijsko predsedovanje zastavilo pravilno pot za migracije in je predvsem pomembno to, da je integracija tistih, ki potrebujejo zaščito in vrnitev vseh nas na Schengenski režim, torej predvsem si želimo, da nekako pride v bližnji prihodnosti do ukinitve notranjih nadzorov znotraj držav Schengenskega območja.

Vsekakor je pri nas novi izziv večletni finančni načrt. Mi želimo nadaljevati ekonomsko kohezijo v evropski skupnosti, predvsem gremo, da zagotavljamo hrano, torej kvalitetno hrano za vse naše državljane, predvsem pa govorim o kmetijski in ribiški politiki, ki jo moramo skozi kohezijsko politiko ustrezno urediti in predvsem se moramo skozi ta večletni finančni načrt spopasti z novimi izzivi, ki pa jih predstavlja predvsem notranja varnost in predvsem varnost zunaj naših meja v regiji, ki je.

In verjetno 5. področje, ki je za nas tudi zelo pomembno in tudi avstrijsko predsedstvo ga je naslovilo in me veseli, da gremo v JV Evropo, torej gremo k našim prijateljem, partnerjem in je predvsem stabilizacija regije in predvsem lahko rečemo temu evropeizacija regije, torej kako države, ki so v naši soseščini pripeljati nazaj regijo.

Ne glede na vse to si mi želimo in prosimo za zgledno sodelovanje in mislim, če bi se preslikalo sodelovanje Avstrije in Slovenije na celo evropsko skupnost, bi bilo zelo lepo in mi želimo naprej tudi sodelovati bilateralno, predvsem v luči našega, pripravi našega predsedovanja za Evropsko skupnost, ki je pred vrati tudi nam.

Želimo vam, gospa veleposlanica Avstriji in vem, da boste uspešni, želim vam uspešno predsedovanje in vem, da boste uspešni, tako kot ste bili že dvakrat do sedaj.

Gospod predsedujoči, hvala lepa za besedo.

Darij Krajčič

Hvala lepa, mag. Božič za komentar. Sedaj pa odpiram razpravo. Do sedaj so se prijavili štirje poslanci, naredili bomo tako, da se najprej zastavijo vprašanja, potem bo pa gospa veleposlanica odgovorila po sklopih na vprašanja. Prijavili so se dr. Milan Brglez, gospod Jožef Horvat, mag. Andrej Rajh, gospa Nataša Sukič. Še želi kdo zastaviti vprašanje? Če ne, prehajamo na vprašanja, izvolite dr. Milan Brglez, imate besedo. Gospod dr. Milan Brglez je tudi podpredsednik našega odbora.

Milan Brglez

Najlepša hvala gospod predsednik in lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu. Najprej se zahvaljujem za to predstavitev prednostnih nalog avstrijskega predsedstva v tem Državnem zboru. Mislim, da je to res tudi dobra priložnost, da se še enkrat bolj ali pa, da je neka spodbuda tudi Republiki Sloveniji, da začne razmišljati o svojem predsedovanju leta 2021(?)in v bistvu, da se zave tega, kako so logistične in organizacijske zadeve povezane tudi s samo vsebino.

Drugače imam pa, bom rekel tako tri… niti niso pripombe, bolj komentarji na katere se lahko odzovemo ali pa tudi ne.

Najprej, razumem v bistvu, da je predsedovanje v marsičem odvisno seveda od zunanjih okoliščin in da so te tiste, ki so precej zaznamovale že samo pripravo in torej so ukvarjanje z migracijskimi težavami že v samem – že v pripravah na samo predsedovanje je bilo odločilno, zato kako pomembno je to vprašanje na prioritetni listi avstrijskega predsedovanja. Moramo se zavedati, priprave so bile ravno takrat, ko je ta zadeva bila dejansko najbolj akutna in si znam predstavljati, da tako akutna nikoli več na tak način ne bo, oziroma, da smo tokrat drugače pripravljeni na to. Zaradi tega bi se glede same te prioritete kazalo v bistvu posvetiti tudi nekaterim drugim zadevam, kot je v osnovi dejanska integracija oseb z mednarodno zaščito in seveda tisto, kar je tudi državni sekretar izpostavil – ukinitev nadzora na notranjih mejah Evropske unije, še zlasti to vztrajamo tudi v prijateljskih bilateralnih odnosih z Republiko Avstrijo. Ker res sodimo, da na tej meji te potrebe ni. Hkrati pa se je treba zavedati tudi nečesa – migracije bodo z nami ostale in tukaj je potrebno tudi Evropsko unijo, pravzaprav znotraj Evropske unije ključno, da se oblikuje načrt vzdržne migracijske politike z upoštevanjem temeljnih pravil in vrednot, ker neodvisno od tega bomo to pravzaprav zelo težko naredili.

Drugo – zavedamo se tudi tega, da se je glede na Lizbonsko pogodbo spremenila tudi vloga predsedujoče države in seveda je to vedno priložnost za državo, da se afirmira, da nekako pokaže svoje prednost, da promovira to in tukaj je Avstrija zelo lepo izbrala ali pa upoštevala svojo geografsko lego in tudi svojo tradicijo nevtralnosti, ki ji omogoča v bistvu, da nekako povezuje in nekako tudi odpira in se odpira ali pa promovira območje zahodnega Balkana. Zato seveda pozdravljamo cilj zagotavljanje jasne evropske perspektive zahodnega Balkana in tukaj tudi pozdravljamo gesto, ki jo je kancler Kurz z obiskom v Republiki Makedoniji izrazil, glede podpore napredkov pri njenem vključevanju evroatlantske integracije. Sta pa tukaj dva dodatna pomisleka, na katera je pravzaprav dobro vedno opozoriti. Ena stvar – kakšna je dejanska vloga teh držav zahodnega Balkana? Ne smemo jih reducirati zgolj na enke vratarje Evrope. Dejansko te države zaradi svoje tranzicije potrebujejo pomoč in potrebujejo pomoč tudi za reševanje problemov iz preteklosti, ker samo to jim lahko omogoča dejansko perspektivo integracije v evroatlantski… no, torej perspektivo vključevanja v evroatlantske integracije. To je prva.

In druga je, mogoče tudi recimo rahlo ne namenoma ali pa tudi zaradi tega, ker prvi pomisel, asociacije, ko rečeš varnost ali karkoli podobnega, je to redukcija na ozek koncept varnosti, dejansko pa v Evropski uniji potrebujemo tudi širši koncept varnosti, ki vključuje človekovo varnost, oziroma osebno varnost vseh in je na takšen ali drugačen povezan tudi s človekovim pravicami. Je pa to, to pa moram povedati, ni v prvih prioritetah, ampak je pa to vsebovano v področnih strategijah v ukrepih znotraj tega, tako da ja, je tukaj deloma, so nastavki za to tudi tam, ampak običajno se toliko ne izpostavijo.

Tretja je pa v bistvu bolj usmerjena, tretje področje, ki bi ga hotel glasiti, je pa bolj usmerjeno v slovensko predsedovanje. Mi ostajamo dejansko v isti trojki, tudi nismo bili vezani še zlasti takrat na uveljavitev Lizbonske pogodbe in tudi strategije, imeli smo celo medkulturni dialog in podobne zadeve kot del samega predsedovanja. Vsekakor so bile zadeve vezane na takratni čas, mislim pa, da so na nek način še vedno aktualne, zaradi tega jih bo treba tako ali drugače, kljub vsem spremembam upoštevati in pričakujem, da jih bo Slovenija skušala nadgraditi, ko se bo začela pripravljati, oziroma, ko se pripravlja na predsedovanje Sveta EU. Torej vsebinsko in ne zgolj organizacijsko oziroma logistično, kjer bo pa tudi zadeva veliko bolj komplicirana, kar najverjetneje vidimo že tudi to, da pa »up grade-amo« svoj kompleks, kjer smo dejansko večino predsedovanja takrat izvedli.

Hvala lepa za besedo.