Torej, spoštovani zbrani, pričenjam prvo sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana, ter vas vse vabljene in druge navzoče, ki ste se udeležili današnje seje lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji članice in člani odbora: Kolegica Violeta Tomič in pa kolega Boštjan Koražija.

Na seji, kot nadomestni član in članica odbora s pooblastili sodelujeta: namesto kolegice Nine Maurovič, jo nadomešča gospod Jože Lenart.

Torej, prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem deje 25. oktobra 2018 ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka: Informacija o stanju v sadjarstvu po dveh zaporednih pozebah.

1. točka: Pobude in vprašanja članov Odbora.

Ker včeraj do 12. Ure nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od točk je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Torej, pričenjamo s 1. TOČKO - INFORMACIJA O STANJU V SADJARSTVU PO DVEH ZAPOREDNIH POZEBAH.

K tej točki sem vabil: Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij. Kmetijski inštitut Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, podjetje Eurosad d.o.o. Krško, Sadjarstvo Mirosan, zvezo sadjarskih društev Slovenije, profesor doktor Metko Hudina, katedra za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo biotehniške fakultete univerze v Ljubljani. Iztoka Kojšerja, strokovnjaka Sadjarskega društva Slovenije in Alajza Mlakarja - Sadjarsko društvo Slovenska bistrica.

Kor gradivo, ste s sklicem seje prejeli informacijo zbornice kmetijskih in živilskih podjetij s pobudo za sklic seje odbora in informacijo Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano glede problematike prodaje jabolk letine 2018. Naknadno, 7. 11. 2018 ste prejeli še predloge sklepov odbora, ki jih je pripravila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij o katerih bomo tudi danes razpravljali in glasovali.

Preden dam besedo vabljenim, pa vas želim obvestiti, da se bova s članom odbora gospodom Janijem Prednikom konec novembra udeležila interparlamentarne konference z naslovom: Vloga parlamentov pri oblikovanju bodočih politik na področju prehrane in kmetovanja, ki bo potekala v Zagrebu in se je bo udeležil tudi evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan. Na konferenci, torej, bom tudi sam sodeloval in aktivno razpravljal. S kolegom bova predstavila problematiko sadjarstva v Sloveniji v povezavi z ne kontrolirano politiko predelave jabolk na Poljskem, ter morebitne sprejete sklepe z današnje seje odbora.

Za predstavitev pobude za sklic seje odbora dajem najprej besedo predstavnikom Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Tukaj vidim gospoda Kozoleta, predsednika. Boste vi ali gospa Tatjana Zagorc? / govor v ozadju/ Aha, gospod Kozole, predsednik zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, beseda ja vaša. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Predsednik, najprej hvala lepa za sklic te seje. Uvodoma bi najprej ras se zahvalil prejšnjemu odboru, ki je v tej največji krizi, ki jo ima sadjarstvo kadarkoli v zgodovini slovenskega sadjarstva v zadnjih dveh letih, ko je bila resnično ta pozeba takšna, da je tudi najstarejši Slovenci ne pomnijo, odreagiralo, potem seveda tudi Ministrstvo za kmetijstvo, ki je vse te sklepe realiziralo, kajti brez tega sploh ne bi sadjarstva verjetno več bilo. Na žalost je ravno ta kriza sadjarstvu v Evropi v Sloveniji na najvišjem nivoju. Začelo se je, kot smo tudi uvodoma že tudi v tem dopisu pristavili z embargom 2014. Te posledice so trajne.

Žal je eden naših največjih trgov, Rusija, trajno zaprt. Nasprotno, tudi že mediji so ugotavljali, da tako predsednik kot premier Rusije, se pravi gospod Putin in Medvedjev skupaj hodita po sadovnjakih in prikazujeta kako Rusija zdaj sadi, po tistem, ko več ni uvoza iz Evrope in na drugi strani je pa vse to, kar se je zgodilo v Sloveniji smo že napovedovali že na prejšnjih sejah, tu v prejšnji sestavi, ko je, še posebej lanska pozaba, ki je bila preko 95 procentna, smo napovedali, da bodo tudi te posledice nekaj letne. Namreč. Drevo, sadovnjak ni tovarna, je narava in ko so naravni procesi porušeni, potrebujemo 3 do 4 leta, da se stvari normalizirajo, to se je pokazalo letos, ko je pa še dodatno zaradi drugih vremenskih okoliščin prišli do težav v pridelavi in ko se je v času sejma Agra v Radgoni so že prihajale velike pobude, tudi v končni fazi, obveščen sem, da je veliko vas poslancev bilo o tem že informiranih direktno s strani, s terena posameznik sadjarjev.

In ta pobuda, ki smo jo potem mi formalno spravili je kot odraz tega, kar je na terenu. Ljudje enostavno so že avgusta nas klicarili, da je treba nekaj storiti in s tega vidika tudi smo potem to pripravili, tako da tu želim absolutno poudariti, da to ni nikakršen nek napad, ali pa neko orožje proti ministrstvu, nasprotno. Mi smo z ministrstvom že bili tudi na sestankih v tem času. Kot sem uvodoma že rekel, tudi določene stvari so bile narejene v preteklosti, vendar panoga je v situaciji ko mislim, da potrebuje še nadaljnje aktivnosti.

Da preidem konkretno tudi k obrazložitvi teh sklepov. Kot sem omenil že, Poljska je po vstopu v Evropsko unijo, in to smo opozarjali, jaz sam to opozarjam, že leta 2010 naprej, je imela, temu lahko rečemo, nekontrolirane subvencije. Tudi dvakratne od 75 od 80 procentov. Vendar, ko je bila finančna perspektiva 2 tisoč, zadnja do 2020 sprejeta, ko lahko članica sama odloča kaj bo sadila, je seveda po enem letu, ko je Poljska malo ustavila obnove, potem pa zopet zagnala, je ta voz, ki se ni več mogel ustaviti vplival na celotno evropsko predelavo. Istočasno doživljamo, da Poljaki od lastne države dobivajo podpore, ker enostavno nimajo kam prodati.

To je tudi bil priložen neformalni dopis, oziroma v tem trenutku še neformalni, ki ga največja organizacija sadjarska na svetu, italijanska, pripravlja kot dopis za komisarja Hogana za kmetijstvo, v katerem ga opozarja na to iracionalno stanje, ki je.

Jaz mislim, da bi morala tudi Slovenija tu jasno stališče postaviti, kajti konec koncev gre tu za samomor, da delaš nekaj preveč, česar na trgu ne moreš prodati.

Druge zadeve so pa vezane na našo domačo državo. Organizacija proizvajalcev je tema, ki se vleče že vrsto let. Moram tudi poudariti, da je bil ravno pred dvemi dnevi, se pravi v torek je bila narejena prva delavnica v okviru ministrstva in spremembe, ki so bile narejene, mislim, da sedaj omogočajo, da se bi te organizacije proizvajalcev, da bi lahko zaživele, kajti pred 12 - 13 leti smo že imeli, pa so neslavno končale. Tudi na to temo sem sam bil večkrat v Bruslju in opozarjal, ko je bil še komisar Cioloş in moram povedati, da je od takrat naprej, da so te spremembe upoštevane. Kajti tista zakonodaja je bila bolj kot ne narejena samo za EU-15, za razliko od teh novih članic, ki pa imajo nekako zgodovinsko, bom rekel, preteklost, drugačno. In je tu ta sprememba zdaj pozitiven znak, da se lahko tudi na tem področju korenito spremeni in te posledice organizacij proizvajalec imajo zelo, zelo pomemben vpliv na nadaljnji razvoj sadjarstva.

Promocija, tu se zdaj pojavljajo težave z izbrano kakovostjo. To ni samo stvar kmetijskega ministrstva, mislim, da je to tako, kot je danes lepo na mizi jabolka, za jabolko je značilno, če je ponujeno na mizi, da ga marsikdo vzame. Tu obstaja veliko možnost. Se pravi šole, vrtci, javni zavodi, konec koncev Ministrstvo za zdravje, ko govorimo o promocijah zdravja. Mnoge firme se že odločajo, da svojim zaposlenim dajo in tu mislim, da je ogromno prostora in enostavno tudi naša naloga je to, da s pomočjo državnih organov naredimo več za promocijo. Imamo produkt, ki ima toliko kvalitetnega pa se zelo malo o tem govori. Tako, da jaz upam, da te zadeve se bodo pospešile že letos oziroma že v naslednjih tednih in pa še posebej v naslednjem letu, ko bi naj zaživela izbrana kakovost.

Četrta točka je pa, govorimo o znanju oziroma svetovanju. Tu pa so bile pobude konkretne že narejene, že dve leti nazaj. Tu me opozarjajo sadjarji, da je bil na žalost celo korak nazaj, da so svetovalci zelo obremenjeni z administrativnimi deli in da jim zmanjkuje časa za teren in še posebej, kot sem prej rekel, ko pride taka situacija, ko narava prevzame, če temu rečem vodilno vlogo, so bili sadjarji marsikdaj v tej sezoni prepuščeni sami sebi in temu se je potem zgodilo ta višek jabolk za predelavo in ob tem naj poudarim še to, da samih konzumnih jabolk, se pravi za svež trg niti ni pretirano več. Če bi potrošnja bila zopet takšna, kot je bila normalna, je pa treba vedeti, da je pa obrodilo vse sadno drevje, tudi tisto, ki leta in leta na vrtovih ne obrodi in zaznali smo od 1. julija, da je prodaja na sploh sadja močno padla. Tudi vreme, ki se še danes v november tako vleče ne vpliva ugodno na prodajo in nekako upamo, da bo končno nekje v decembru ta prodaja bolj stekla. Poudarjam pa še enkrat, višek jabolk je bil za predelavo, ne pa za konzum; se pravi, na področju svetovanja bo potrebno narediti to spremembo, da bodo lahko sadjarji kos vsem tem klimatskih spremembam, ki močno, močno vplivajo na predelavo sadja.

In pa še kot zadnje: Situacija po dveh takih katastrofalnih letih kljub podpori države, ministrstva, ki ga je izpeljala z manjšimi, pač tistimi, težavami na dolopčenih primerih za katere seveda je sistem kakršen je bil, ne moremo nikogar krivit, vendar se je zgodilo, da določena območja niso dobila te pomoči, vendar generalno, odziv je bil pravilen, da se je vsaj večji del pomagalo, da se tudi v tem primeru eventualno poišče neka konkretna pomoč, da bi lahko sadjarske kmetije obstale in pa da skupaj potem najdemo celovito zgodb. Se pravi, sadjarstvo v Evropski uniji, organiziranost v Sloveniji, promocija, znanje in pa podpora, da to težko krizno obdobje - sadjarstvo preživi.

Toliko iz moje strani in še enkrat hvala za besedo.

Najlepša hvala za vaše mnenje. Preden nadaljujemo, bi rad opozoril, da s pooblastilom na seji namesto poslanca Franca Kramarja, ki je član tega odbora, ga nadomešča gospod Andrej Rajh. Tako.

Sedaj nadaljujemo. Naslednja, ki vam bom dal besedo je mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, ki mislim, da vam ob povedala tudi njihov vidik razmer, problematike na tem področju. Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci in še posebej gostje sadjarji s katerimi smo dejansko v zadnjih letih na ministrstvu, tako kot je bilo že povedano v uvodu veliko delali in sicer od leta 2014. Povem, da informacija, ki smo jo dali za današnjo sejo, je bila narejena na zaprosilo odbora in preden je bila dana zahteva za sklic, zato ne odraža pač odziva na to samo zahtevo. Pa bom se zdaj v svojem uvodu odzvala tudi na – in tudi ne ustreza čisto naslovu, ker je naslov Situacija v sadjarskem sektorju po dveh katastrofalnih pozebah – skratka, zajema sektor kot sadjarstvo celovito. Tako da mi dovolite nekaj dodatnih pojasnil k informaciji, ki je bila že dana, in tudi k ukrepom, ki so bili delno komentirani že s strani predsednika sektorja za sadjarstvo pri GZZS, gospoda Boštjana Kozoleta.

Najprej, kar se tiče stanja. Za občutek, kakšne so razmere v sadjarstvu, je dobro imeti v glavi nekaj osnovnih informacij. Jaz se bom danes, če mi dovolite, spoštovane poslanke in poslanci in gostje, osredotočila samo na jablane. Mi v prvi vrsti govorimo o krizi v sektorju pridelave jabolk, tako da bom druge – druge površine pa tudi druge pridelke v tej predstavitvi izpustila. Mi imamo 2 tisoč 265 hektarov jablan v intenzivnih nasadih. Kar je 199 hektarov manj kot leta 2013. Spremljanje podatkov kaže, da število površin pada. Po drugi strani pa je pozitivno, da imamo vedno več nasadov pokritih z mreži, s protitočno zaščito, in takih je že tisoč 153 hektarov oziroma 50 % vseh površin. Ko pravim, da površina upada, hkrati še tudi povem, da povprečna letna obnova v zadnjih letih znaša samo 50 hektarov na leto, medtem ko bi potrebovali za normalno obnovo, za ohranitev obsega nasadov pri tej optimalni amortizacijski dobi 110 hektarov. Se pravi, samo polovico od tega, kar bi morali obnavljati, se v zadnjih letih obnavlja. Kar je tudi odraz seveda teh kriznih situacij ali pa teh posebnih razmer, ki so bile predstavljene v uvodu.

Drugo. Kar se tiče predelave sadja, jabolk v intenzivnih nasadih, mogoče nekaj številk, kakšna je bila v zadnjih letih in kakšna letos. Bom govorila o tisočih tonah. In še to samo v intenzivnih nasadih jabolk. Leta 2012 dobrih 55 tisoč, 2013 69, 2014 71, 2015 – izredno rodno leto – 83, potem pa 2016 – pozeba – 42, 2017 13 tisoč samo – lani je bilo katastrofalno leto in 2018 po zadnjih podatkih statistike – teh še nimate informacij – 81 tisoč 193. Statistika tudi v nedavnem poročilu pravi, da je bil povprečen pridelek na hektar letos 34,9 tone, kar je za 43 % nad desetletnim povprečjem. Ampak to desetletno povprečje tudi seveda zajema zadnji dve zelo slabi leti. Ampak gre za rekordno letino. Z vsemi problemi, ki so bili prej omenjeni – namreč, kaj je rekordna letina. Rekordna letina običajno prinaša za sabo tudi drobnejše in manj kakovostne plodove. Od zbornice ni bilo posebej izpostavljeno, ampak od Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije smo dobili tudi informacijo, da je precej nasadov letos prizadetih. Ne samo zaradi tega, ker so predrobni plodovi in večji delež industrijskih plodov, ampak tudi zaradi tega, ker je bilo več bolezni. Škrlupa.

Potem. Naslednja informacija, ki jo želim dati, je o tem, kaj smo mi, katere ukrepe smo izvajali od leta 2014, ko je sadjarstvo v Sloveniji – predhodna leta so bila dosti normalna, se boste najbrž sadjarji z nami strinjali, mi smo imeli eno obdobje stabilnih let in potem je 2014 »usekal« ruski embargo. V času ruskega embarga se je zgodilo to, na kar je gospod Kozole opozoril. Da se je zaprl trg, na katerega je bila usmerjena velikanska obnova Poljske. Tržna situacija v Evropi se je popolnoma spremenila s tem enormnim povečanje sadnih nasadov na Poljskem po njihovem vstopu v EU in še prej in ko se je ta ruski trg zaprl, je v Evropi – pa tudi zaradi trgov – nastal velik pritisk, večji pritisk jabolk. Mi smo že v 2014 izvedli kampanjo. Že v 2013 in potem 2014 kampanjo Bodite pozorni na lokalno kakovost. In potem še 2014-2015 dvoletno kampanjo Kakovost nam je blizu in Eno lokalno jabolko na dan v jeseni 2015, to so bile kampanje v višini okrog milijona, nekaj čez milijon evrov, kjer smo promovirali pretežno sadje.

Situacije za dvema zaporednima pozebama so prinesle seveda spet nove ukrepe. Ampak najprej, preden gre k temu, bi povedala, koliko je bilo v sadjarski sektor vloženih sredstev programa Razvoja podeželje. Ne govorim tukaj zdaj o neposrednih plačilih, ampak o tem obdobju programa Razvoja podeželja je bilo do sedaj izplačanih za sadjarstvo, so bila sredstva izplačana v tejle višini: Podpora za naložbena kmetijska gospodarstva je bilo izplačanih 30 vlog, milijon 290 tisoč, skoraj. Ta številka še ne vključuje zadnjega razpisa, posebnega razpisa z ugodnejšimi pogoji za prilagoditev podnebnim spremembam, ker te vloge so še v obdelavi. Razpis je bil letos pomladi in še eden bo v začetku naslednjega leta. Potem podpore za naložbe v predelavo na področju sadjarstva in trženje sta bile dve v višini 380 tisoč, za mlade kmete je bilo podprtih 23 mladih sadjarjev v višini 614 tisoč, majhne kmetije dve, ampak tam je fokus bil itak na živinorejskih majhnih kmetijah, tako da to lahko zanemarimo in potem so še ukrepi v višini 32 milijonov, ko govorimo o kmetijsko okoljskih ukrepih, ekološkem kmetovanju in OMD plačilih. In tukaj lahko povem, da tudi na podlagi sodelovanja sadjarjev, se je prvotni ta kmetijsko okoljski program KOP, tako imenovani pomembno prilagodil, bi rekla, zmožnostim sadjarjev, kar se tiče izvedbe, tako da imamo že v velikem deležu, v večinskem deležu vključene v KOP ukrep in tudi tukaj dobro črpajo.

Zdaj, to so bili redni, ki bi bili v vsakem primeru. Zdaj pa nekaj o odzivu na obe katastrofalni pozebi. Pozeba v letu 2016 je bila ocenjena na 44, skoraj nekaj manj milijonov. In pomoč je bila izplačala, sprejeli smo poseben interventni zakon za finančno pomoč, pomoč je bila izplačana v nekaj manj kot 3 milijonov in pol, toliko je omogočal zakon in zakon je omogočal še odstop od običajne ureditve opisa prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter odpis oziroma zmanjšanje najemnin pri skladu, kadar so nasadi na državnih zemljiščih. Sledila je še ena pozeba, ki je bila še hujša od prve in ki je prizadela še bolj zaradi tega, ker je bil sektor že tako ekonomsko na kolenih od prve pozebe. Zaradi tega je potem tudi lani oziroma za pozebo iz leta 2017 bilo izvedeno dosti več ukrepov. Ocenjena škoda je bila takrat 47 milijonov, izplačana odškodnina, zakon je omogočal 7 milijonov, vendar je potem bilo zaradi neizpolnjevanja pogojev izplačanih nekaj manj sredstev, okrog 6 milijonov sredstev direktne finančne pomoči pa je bilo izplačanih sadjarjem. Hkrati je bilo tudi lani omogočen odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete oziroma ta izjema glede roka vložitve. Potem, delni ali celotni odpis najemnin pri skladu. Omogočen je bil nakup sadja iz drugih kmetij za tiste, ki imajo predelavo. Potem za pomoč sem že povedala. Uvedli smo paše nekaj, namreč, sadjarski sektor je bil praktično brez likvidnostnih sredstev, zato smo na, je ministrstvo subvencioniralo obrestne mere za posojila za obratna sredstva pri skladu za regionalni razvoj Ribnica in potem še - za to smo zagotovili 180 tisoč in po tem smo se dogovorili s tem istim skladom, da je izvedel še razpis za reprogramiranje kreditov z minimalno obrestno mero, pač s tako obrestno mero, da se ne šteje za državno pomoč.

Potem, na podlagi tega smo se odločili, odločili smo se tudi za poseben podnebni razpis, jaz sem ga že omenila. Samo za sadjarje, no, ali pa tudi za druge podnebne prilagoditve, samo za namakanje protitočne mreže, rastlinjake in proti-slansko zaščito je stopnja, začetna stopnja financiranja, sofinanciranja iz programa Razvoja podeželja 50 odstotna in ne 30 in potem z raznimi pribitki za območje z omejenimi dejavniki okoljske ukrepe, potem ekološka pridelava in mlade kmete do 75 %. Razpisali smo 15 milijonov letos. Vlog je bilo za 7 milijonov, zato bo še en razpis, ker tudi nekateri niso uspeli pripraviti vlog. Še en razpis bo v začetku naslednjega leta v izogib tem podobnim situacijam, kot smo jih bili deležni sedaj.

Naslednje kar je, da smo že v lanskem letu ponovno dvignili stopnjo sofinanciranja zavarovalnih premij na 40 % in potem letos v letošnjem letu je bila že 50 %. In tudi sedaj je, to je bilo najprej za trajne nasade, sedaj bomo za vse kulture. V naslednjem letu imamo sedaj v javni razpravi in medresorskem usklajevanju uredbo, da se sofinanciranje rastlinskih pridelkov v celoti dvigne na 50 %, ko gre za zavarovalne premije. Toliko o ukrepih.

Sedaj bi se pa še malo na te predloge odzvala, če dovolite.

Najprej bi rada povedala, da vidim veliko priložnost, ko je sklicana ta seja zato, da še enkrat in še enkrat opozorimo splošno širšo javnost in potrošnike na to, da so pozorni na lokalno poreklo. Če smo poslušali kaj smo naredili v zadnjih letih, mi smo izkoristili vse možne ukrepe, tudi to, kar je gospod Kozole izpostavil, to kar nam je še manjkalo. Dokončali smo s pripravo pravnih podlag za organizacije proizvajalcev, ki se sedaj lahko pri nas registrirajo oziroma ko jih mi odobrimo se bodo lahko javili na razpis, ki je že odprt za organizacije proizvajalcev. Za podporo za 5 letno delovanje, se pravi za 5 let dobijo pomoč za svoje delovanje sadjarji, če se organizirajo bodisi na novo, bodisi v okviru že obstoječih zadrug ali organizacij, če so seveda organizirana na način, da imajo poseben račun in da ta sredstva namensko rabijo samo za trženje oziroma za sadjarstvo. To je eno. Ker namreč samo organizacija proizvajalcev, to kar je bilo izpostavljeno, cela zahodna Evropa, ki je pač že dlje časa v EU, je organizirana na ta način, da so sadjarji v organizacijah proizvajalcev. In ko pridejo take razmere, kar lahko potem, ker v organizacijo proizvajalcev moraš potem tudi sam vlagati, ampak s tem kar sam vlagaš dobiš potem še sredstva iz Evropske unije in lahko tudi izvajaš določene ukrepe skozi prvi steber, ne samo skozi program razvoja podeželja za pomoč sadjarjem, ampak da ne grem preveč v detajle. Posebej je bila izpostavljena promocija. Jaz mislim, da vsi sadjarji in mi na ministrstvu smo se točno zavedali kakšna bo letos situacija. Vsi smo vedeli, da po dveh praznih letih bodo drevesa prepolna v intenzivnih nasadih in v kmečkih nasadih. Da bo letina obilna, da bodo domače kleti polne, da bo zaradi tega povpraševanje šibko in da bodo na trgu prisotna jabolka. Dveh leti brez slovenskih jabolk, ki je odprlo prostor uvoženim cenejšim, pogosto tudi manj kvalitetnim jabolkom. Blagovne poti so se vzpostavile ali pa te tržne poti so se vzpostavile in na to se je bilo treba pripraviti. Mi smo tudi na ministrstvu zaradi tega dosti dela s sadjarskim sektorjem, da smo uspeli, za las smo uspeli to sezono, da smo prišli do izbrane kakovosti za sadje. In jaz sem vesela, da so vsaj največji sadjarski proizvajalci se že certificirali in da ta jabolka označena s tem simbolnim znakom, ki kupca opozarja na to ali pa mu daje tako izhodišče in informacijo, da gre za lokalno in bolj kakovostno sadje pomaga in ga spodbuja k nakupu lokalnega sadja in to smo ujeli. Res je, da se bodo začeli prispevki zbirati šele naslednje leto. In šele ko se bodo začeli prispevki zbirati, od sadjarjev in seveda potem še naš delež zraven, bo lahko aktivna promocija po tem zakonu v naslednjem letu. Ampak ker je letos problem na trgu s sadjem smo se na ministrstvu odločili, da bomo izvedli v novembru dve akciji. Jaz sem vam dala en letak, ki nov. Mislim, da je bil že, ali je bil od poletja ali celo od lanskega leta in tega bomo samo osvežili in ga bomo dali na ta prodajna mesta, da opozarjamo kupce. Bomo pa izvedli še nekatere druge promocijske aktivnosti za to, da bomo, mislim, da je, »Novi na jabolka« ali nekaj takega je naslov tej akcije, skratka neka akcija, ki naj bi naslovila predvsem mlade, da jim ta sadež približa in jih spodbuja k uživanju sadja, k tem tudi zdravemu načinu prehranjevanja in zdravemu življenjskemu slogu. Javno naročilo je izvedeno, pogodbe pred podpisom in ta promocijska kampanja, ne tako obsežna kot so sicer te kampanje po zakonu, bo izvedena v novembru. Ampak, mi smo zdaj v mesecu slovenske hrane, bližje nam je dan slovenske hrane, naslednji potek tradicionalni slovenski zajtrk. Naj bodo to priložnosti, ko dajmo tudi poslanci, ne vem, vsi ki smo prisotni tako ali drugače med ljudmi in v javnem življenju, dajmo ta dan, to priložnost izkoristiti zato, da potrošnike spodbujamo in osveščamo o tem, da ima v trgovini vendarle možnost po dveh letih samih tujih jabolk dobiti kakovostno domače sadje in tudi zamenjati kakšno drugo sadje za jabolko. Tako, da to se mi zdi, da je ta rezerva in pravilno smo ugotovili, da je treba tudi javne zavode, javni zavodi, bolnišnica, šola, vrtci so pomembni odjemalci sadja, ker tam seveda skrbijo za zdrave obroke in je pomembno, da nabavljajo slovensko sadje, da izkoristijo kar jim Zakon o javnem naročanju omogoča, da 20 % živil nakupijo neposredno z naročilnico od lokalnih pridelovalcev, od kogarkoli, se pravi, od lokalnih naj to kupijo. Naša ministrica je vse kolege ministre zaprosila s posebno okrožnico, da vse predstojnike teh zavodov pozove, opozori na to, da imamo po dveh letih ponovno domače sadje, in da naj to, naj nabavljajo pri domačih sadjarjih. Toliko o promociji.

Zelo je bilo izpostavljeno znanje. Ne morem se strinjati, mislim ne morem se strinjati… Drugače bom povedala. K temu kar je gospod Kozole povedal, po pomeni znanja, to se strinjam. Poglejte, tudi tako leto kot je bilo letošnje leto, mi dovolite eno subjektivno oceno, pa vam bodo sadjarji popravili. Je bil preizkus za to koliko ima en sadjar znanja. V letošnjem letu je bilo verjetno še posebej zahtevno, tako redčenje kot zaščita, so bile take razmere. In verjetno, malo je mogoče tudi od lokalnih razmer bilo odvisno, ampak veliko pa tudi od znanja. Za letošnje leto si rabil veliko znanja, da imaš kvaliteten pridelek in zaradi tega je znanje osnova. Kar se tiče, da so svetovalci zelo obremenjeni in vedno bolj obremenjeni, ta trend je bil, ampak mi smo ravno z letošnjim letom službo nekoliko drugače organizirani, ampak predlagam, da o tem kaj pove direktor zbornice, ki predstavlja tukaj tudi svetovalno službo. Mi smo vendarle v letošnjem letu namenili nekaj več sredstev za specialistično službo, se pravi, za sadjarje zato, da bi se ti ukvarjali lahko s tehnološkim svetovanjem in ne s pridobivanjem sredstev, s projekti na trgu, smo tudi dali nekaj več sredstev za strokovne naloge v sadjarstvu in tudi odprli neko dodatno mesto, razpisali dodatno mesto za nekoga, ki povezuje vse strokovno znanje v sadjarstvu med kmetijskim inštitutom, fakultetami, svetovalno službo. Zdaj, ali je to že v prvem letu zaživelo, da ste vi s tem koordinatorjem zadovoljni ali ne, to jaz ne vem, ampak korak v to smer je bil narejen z naše strani. Naslednji korak pa mora biti z vaše oziroma, prvi korak je bil narejen, tako da jaz bi samo rekla, da trend se je obrnil v to smer, verjamem pa, da rezultatov še ni v polni meri.

Potem, kar se tiče znanja. Mi smo imeli letos že prve razpise za ukrep sodelovanje, saj to sadjarji vsi za to mizo dobro veste, pa mogoče informacija samo za poslance. Skozi ta ukrep sodelovanje smo imeli razpis za evropsko inovacijsko partnerstvo – tudi na področju tehnologije, / nerazumljivo/ tehnologije, bolj konkurenčne pridelava sadjarstva pri pridelavi jabolk. Možno je tudi prijavljati pilotne projekte. Razpis bo še eden. Za vsa ta področja, za evropsko inovacijsko partnerstvo, pilotne projekte, za tehnologije, tako kot za okoljske ukrepe kot za kratke tržne verige in tudi za socialno diverzifikacijo. Skratka, za vse štiri podprograme bo še en razpis v tem programskem obdobju.

Kar se tiče klimatskih sprememb, se popolnoma strinjam, da če kateri sektor, potem sadjarski sektor je tisti, ki potrebuje nujno – prvič, izvedbo vseh teh preventivnih ukrepov in ki se mora temu prilagoditi. Zdaj, del prilagoditev na podnebne spremembe bo tudi del novega strateškega načrta. Bi moral biti za SKP po letu 2020. Omenila sem že dva specialna razpisa. Nekje v tej smeri je treba delati še naprej.

Ko smo pri klimatskih spremembah, bi vendarle povedala, da smo poleg teh razpisov, ki sem jih omenila, naredili vsaj še pomemben projekt. In sicer smo uporabili možnost, ki jo Zakon o kmetijskih zemljiščih da, da se pri velikih akumulacijah vodnih infrastrukturah, ki so državnega pomena, lahko odškodnina za spremembo namembnosti neposredno – ali pa, da se, če se izvedejo dela za pripravo črpališča, za toliko zmanjša odškodnina za spremembo namembnosti zemljišč – in smo izvedli ta projekt. Naše ministrstvo je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor in z upravljavcem ali investitorjem pri Hidroelektrarni Brežice to zagotovilo in Posavje bo dobilo do konca leta pa v začetku naslednjega leta tri nova črpališča. Za dve v občini Krško in eno v občini Brežice. Tako da tu je bil tudi en korak naprej narejen.

Za Vogršček smo tudi večkrat tukaj poročali. Za Vogršček je tudi zdaj v recenziji projekt za gradbeno dovoljenje in bo po zagotovilih Ministrstva za okolje in prostor naslednje leto investicija zagotovljena.

Če mi dovolite, da ta uvod zaključim, bi rekla takole. Da se zavedam, da je blizu resnice to, kar je gospod Kozole rekel. Sadjarski sektor je bil v preteklih letih zaradi teh naravnih katastrof in ruskega embarga v resnici na meji obstoja. Zato smo mi sprejeli dva interventna zakona. Saj to ni navaden, bi rekla, običajen odziv, da se s toliko ukrepi odzovemo, ampak menim, da smo ga v resnici morali dobesedno reševati pred propadom. Ali pa vsaj večjega dela sadjarjev. Letos situacija ni dobra, ker so tudi cene, ker je prodaja ovirana, cene so nizke, pridelka je veliko. In leto ne bi bilo tako travmatično ali pa problematično, če ne bi bilo preteklih dveh katastrofalnih pozeb. Taka leta, kot je letošnje, so se najbrž pojavlja vsake toliko leto vedno, ampak problem je slabo izhodišče in dejstvo, da je na ta – v vmesnem času na trg so vstopila tuja jabolka. Ne glede na to, menim, da s to sejo lahko samo ugotovimo, da moramo delati tako, kot je bilo rečeno. Naprej. Na intenzivni promociji. Ker če ne bo noben ukrep, nobena pomoč ne pomaga. Če ne bo dvignjena potrošnja, če ne bo slovenski potrošnik to naše osnovno sadje cenil in tudi kupil, slovensko sadje. Sektor se mora prilagoditi na klimatske spremembe. In še eno nalogo ima sektor. Sektor ima nalogo, da se organizira. V organizacije proizvajalcev in da sam prevzame tudi del tveganja. Mi imamo sicer neko delovno skupino zdaj, ki bo tudi proučila – ne samo za sadjarstvo, generalno, kakšne ukrepe za obvladovanje tveganj moramo imeti. Ampak pri tveganjih, proizvodnih tveganjih zaradi naravnih ujem, zaradi trgov, tudi zaradi tržnih nihanj je zmeraj tako – nikoli ne more država vseh tveganj nositi. Takšnega proračuna ni. Vedno je treba ta tveganja si deliti in mora biti tudi sektor za to pripravljen.

Toliko z moje strani, hvala lepa, gospod predsednik in poslanci, da ste me poslušali.

Hvala gospa državna sekretarka. Torej, naslednjemu, ki mu bom dal besedo, bi prosil, gospod Ravnik. Prosim tudi, če se za magnetogram / glas v ozadju: »Kmetijska zbornica«/, torej predstavite in imate tudi besedo iz Kmetijske zbornice, izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, Branko Ravnik, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Je kaj dodati k temu, kar sta že povedala oziroma natančno pojasnila gospod Kozole in državna sekretarka. Namreč, na področju sadjarstva inštitucije dobro sodelujemo, imamo identična stališča.

Dejstvo je, da tveganja v kmetijstvu v zadnjem desetletju se močno povečujejo in kmetovanje je postalo že neločljivo povezano s tveganji in na eni strani z višjo volatilnostjo cen in na drugi strani seveda s posledicami, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Zato je seveda nujno tudi v takih primerih in ko se sprejema informacija o stanju v posamezni panogi pogledati tudi, kakšni bi bili sistemski mehanizmi, ki bi jih bilo treba nadgraditi, zato da se bomo manjkrat pogovarjali o teh težavah.

Dejstvo je, da je tako na področju cenovnih tvegan, kot tudi tveganj zaradi naravnih nesreč aktivnost za oblikovanje teh mehanizmov - tečejo. Veliko je diskusije v prihodnji skupni kmetijski politiki, kam naj bodo naravnani. Mogoče jih samo nekaj od tega naštejem, ki so bili danes omenjeni in so tudi v predlogu sklepa, zato pravim, da smo inštitucije dokaj usklajene. Pravzaprav podpora povezovanja organizacij, proizvajalcev in pa sektorske politike, ki potem deluje v okviru tega je ena od nujnosti, ki jo kaže seveda sistemsko nadgraditi in pospeševati. Potem, urejanje razmer v agroživilski verigi je eno področje, ki je izjemno pomembno za en tak trg kot je slovenski trg. Tu je zakonodajni okvir v lanskem letu bil sprejet, ampak bo potrebno še marsikaj napravit na tem področju, da se bodo ta razmerja v agroživilski verigi, bila bolj naklonjena poštenim razmerjem v verigi.

Omenjeno je bilo, seveda, krepitev znanja in reagiranja tehnologije predelave na spremenjene vremenske vzorce. Ker sem bil / nerazumljivo/ seveda moram tudi s tega vidika kakšno besedo več reči. v zadnjem času je bilo zelo veliko prizadevanj za večjo institucionalno spremembo na področju prenosa znanja v sadjarstvu. Dejstvo je, da smo prišli do tam, ker smo in letošnja sprememba sistem je seveda pomemben korak naprej v smeri povezovanja stroke. Manjka pa še marsikaj in dva ključna faktorja sta seveda čas in denar, ki ga imajo izvajalci svetovanja na tem področju. V Kmetijsko gozdarski zbornici imamo odlične strokovnjake s tega področja. Sodelovanje med inštitucijami prenosa znanja se je pomembno izboljšalo. Mi že izvajamo okrepljeno svetovanje na tem področju. Dejstvo pa je, da bomo zelo težko, ali pa, če bomo šli po tej poti kot gremo zdaj, nikdar dosegli vseh sadjarjev. Namreč, število strokovnjakov je na tem področju omejen. Sredstva za delovanj in financiranje teh strokovnjakov so seveda omejena in nikoli ne bomo dosegli vseh, zato je seveda pomembno tudi organiziranje in da sodelujemo tudi preko organizacij, ki združujejo sadjarje, da ta prenos gre udi sistemsko preko različnih inštitucij.

Naslednji ukrepi so, kot že omenjeno, intenzivna promocija lokalne pridelave. Kot že omenjeno, tudi investicijske podpore za vse namene. S področja upravljanja s tveganji, ki so posledica podnebnih sprememb, učinkovitejše sofinanciranje zavarovanja in pa to kar predlagamo in upamo, da bo v novem programskem obdobju tudi prišlo v realizacijo: vzpostavitev rizičnega sklada. Predlagamo pa tudi vzpostavitev sheme pomoči po načelih de minimis za sektorje v težavah, kjer bi v marsikateri panogi lahko hitreje odreagirali ko pride do takih in drugačnih pritiskov na panogo. Dejstvo je, da v sadjarstvu gre res vse narobe. Obilna letina tudi pri drugih sadnih vrstah, tudi v sadnih vrtovih, kot je bilo omenjeno, v ekspanzivnih sadovnjakih. Velika količina industrijskih jabolk, ki dodatno obremenjuje trg. Naša bojazen že avgusta je bila, da bo večina industrijskih jabolk ostala na drevesih, ker cena industrijskih jabolk ne pokrije niti stroškov obiranja oziroma spravila. In v kolikor ne bi bilo oziroma ne bo pomoči s strani države pravzaprav se bo zgodila tudi škoda v sadovnjakih. Namreč, strokovno gledano ima puščanje jabolk na drevju hude posledice za zdravstveno stanje pridelkov v naslednjih sezonah, povzroča razvoj gliv, ki potem povzročajo propadanje jabolk že v nasadu. Mi smo že predlagali za to sanacijo tudi, da se zagotovi finančna pomoč za sadjarje z namenom, da se industrijsko sadje obere in odstrani iz nasada. In seveda kot tak ne bi bil ekonomski ukrep, pač pa finančna pomoč za saniranja stanja v nasadih, ki lahko povzroči povečanje pojava škodljivih organizmov, ki ogrožajo pridelavo sadja širše potem tudi v kasnejših letih. Upamo, da bomo v nadaljevanju našli nek mehanizem, ki bo pospešil oziroma preprečil temu, da bi se v naslednjem letu pa ne pogovarjali o še večji škodi v sadovnjakih. Tako da naš predlog je, sicer podpiramo vse predlagane sklepe, predlagamo pa tudi, da odbor predlaga ministrstvu, da zaradi zagotavljanja ustreznega zdravstvenega stanja v sadovnjakih izvede ukrep finančne pomoči v kolikor se bo v nadaljevanju razprave pokazalo, da tak predlog sklepa tudi podpirate. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Ravniku, predstavniku Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Želi še kdo od vabljenih besedo? Imate besedo. Prosim samo, če se predstavite, poveste iz katere institucije ste za magnetogram. Izvolite.

Kmetijski inštitut Slovenije. Predstavljam tudi javno službo koordinacijo za sadjarstvo.

Strinjam se z vsemi predhodnimi navedbami. Rad bi pa povedal tudi to, da ne samo tržni problemi, ki so res enormni zaradi poljske pridelave jabolk, imamo tudi še posebej tehnološke probleme letos. Namreč, kakor je bila posledica prejšnjih dveh let slabih, ko je bila pozeba, letošnja enormna letina, tako se bomo drugo leto srečevali z verjetno, skoraj gotovo z manjšo pridelavo jabolk, bistveno manjšo, kakor prihodnje leto. Cene oziroma pritisk na nizke cene pa bo ostal enak in rezultat bo takšen, kakršen mu sledimo, kakršen je trend že mnogo let. Torej, padec pridelave, majhno zanimanje za pridelavo jabolk, padec števila hektarjev na novo posajenih jabolk, niti ne bo približno enostavne reprodukcije pri pridelavi. Samo toliko.

Hvala predstavniku Kmetijskega inštituta Slovenije. Naslednji je prijavljen, prosim tudi če s vi predstavite za magnetogram.

Zveza sadjarskih društev Slovenije. V bistvu bi mogoče poudaril nekatere stvari, ki so jih predhodniki poudarili. Eno je da ne bi v tej tako rekoč krizni ali čudni situaciji sadjarstva prišlo do tega, do enega splošnega mnenja, da je sadovnjakov preveč in da je sadja preveč in da bi prišlo do krčenja - to zagotovo ne. Mi moramo obnove oziroma posodabljanje obstoječega stanja sadjarstva nadaljevati in tu pozdravljam, da ministrstvo nekako stoji na tej liniji. Mogoče bo treba edino malo se prilagajati okoli višine podporam. Mi se moramo z novim sortimentom, ki je prilagojen današnjemu potrošniku prilagajati intenzivnosti tudi na neki način spodbujati zamenjavo starejših sorto manj zanimivih nasadov z novimi. Vsekakor najslabše bi bilo v taki situaciji, da bi prišlo do padca kvalitetne proizvodnje.

Drugo, kar bi mogoče… Veste tudi nekatere relativno nepoštene prakse nekaterih trgovcev tudi pri samem označevanju porekla. To bi bilo pametno, da bi se ta inšpekcijski nadzor še povečal, ker resnično izredno poceni jabolka prihajajo, vemo od kod na naše tržišče in včasih je tudi označevanje porekla tako tako.

Kar zadeva svetovanje prihajam res kot sadjar iz mogoče najbolj sadjarskih krajev, kar zadeva zasebnih sadjarjev pa tudi sadjarskega podjetja iz Posavja. Mi ugotavljamo, da je situacija dostopnosti svetovanja pa ne bom nič pretiraval slabša kot je bila. Prinašam ugotovitve svetovalca, da so dodatno veliko bolj obremenjeni z delom, ki ni neposredno svetovalcu specialistu, ki ni neposredno povezano s svetovanjem na strokovnosti in tukaj se bomo morali z ministrstvom in tudi delamo na tem in se pogovarjamo, da ne bi sedaj slučajno izpadlo, da smo prišli sem ministrstvo kritizirati pač prišli smo se na neki način se seznaniti s situacijo in tudi nov odbor. Da bo potrebno veliko več narediti na tem, ker tudi starostna struktura svetovalne službe in vse je zelo zelo pereče. Tudi ne vem kaj je z izobraževalnim sistemom, ampak v tem trenutku se sprašujemo na naših sestankih v društvih, da v bistvu niti zasebnih svetovalnih služb v Sloveniji ni zasebnih svetovalcev, zasebnih strokovnjakov, ki bi bili kos izzivom ni. Mi smo se pred leti oziroma dogovarjali, da bi ustanovili neki kompetentni center, kjer bi združili vso stroko na enem mestu - vemo da imamo dve fakulteti, da imamo eden kup višjih in visokih strokovnih šol, da imamo institut zavodov osem ali koliko v Sloveniji - ker enega skoncentriranega znanja še ni. Dela se nekaj na tem in upam, da bo to šlo v pravo smer. Tako da to bo potrebno še nekaj več narediti. Promocija promocijo je treba resnično spraviti na to, da bo ta potrošnja vsaj takšna kot je včasih bila pri tem slovenskem domačnem sadju.

To bi bilo za enkrat.

Hvala lepa.