Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 6. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so danes kot nadomestni člani na seji: namesto Gregorja Periča je gospa Monika Gregorčič in namesto dr. Franca Trčka je na seji gospod Primož Siter.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O EVROPSKEM SKLADU ZA PRILAGODITEV GLOBALIZACIJI.

Gradivo k vsem točkam dnevnega reda smo prejeli od Vlade 12. septembra letos na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo je 28. september letos.

Gradivo k 1. točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matičnemu delovnemu telesu; slednji ga je obravnaval na 2. nujni seji, 20. septembra 2018, in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Prosim gospo Bredo Božnik, državno sekretarko Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Zahvaljujem se za besedo.

Spoštovani, lepo pozdravljeni! Danes sem z vami prvič v taki sestavi in se veselim nadaljnjega sodelovanja.

Če dovolite, bi najprej kratko predstavila zgodovino ESPG in hkrati z njo tudi namen te uredbe.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (krajše: ESPG) je bil ustanovljen leta 2007 z namenom izkazovanja solidarnosti in zagotavljanja podpore delavcem, ki v nekem trenutku postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, kasneje, leta 2009, pa tudi zaradi posledic finančne in gospodarske krize. Sredstva iz ESPG so namenjena izključno financiranju ukrepov in dejavnosti na trgu dela, ki bi presežnim delavcem lahko pripomogel k lažji ponovni vključitvi v trg dela. Poleg tega navedenega so morale države, ki so za pomoč zaprosile po prvotni uredbi, izpolnjevati tudi pogoj vsaj tisoč presežnih delavcev v podjetju ali v sami panogi; tega pogoja pravzaprav skoraj nobena izmed članic ni mogla izpolnjevati, med njimi seveda tudi Slovenija, ker je pa ta pogoj tisočih delavcev dejansko previsok. Zato je leta 2009 v veljavo stopila začasna uredba, ki je področje delovanja sklada razširila na posledice finančne in gospodarske krize, znižala prag števila presežnih delavcev s tisoč na petsto, zvišala pa se je tudi stopnja sofinanciranja s 50 na 65 %. Slednji pogoji so tako ostali v veljavi tudi v trenutni uredbi 2014-2020.

Na podlagi začasne uredbe je pogoje za pridobitev sredstev izpolnila tudi Republika Slovenija, ki je vlogo na Evropsko komisijo oddala 28. 4. 2010. Vloga je bila pripravljena za pomoč presežnim delavcem družbe Mura, d.d., in sicer za sofinanciranje aktivnosti, ki so jih izvajali Sklad dela Prekmurje in Regionalni sklad dela za Pomurje v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Slednji izvaja aktivnosti usposabljanja na delovnem mestu, medtem ko sta sklada dela izvajala vrsto različnih aktivnosti, ki so bile namenjene lažji ponovni vključitvi delavcev na trg dela. Vlogo je Evropska komisija ocenila kot zelo dobro ter nas ob tem prosila, če jo lahko kot zgleden primer, primer dobre prakse, predstavi tudi drugim državam članicam; to je v bistvu zelo pohvalno, kajne.

Kar se tiče predloga nove uredbe na ravni Evropske unije, pa bi dejala takole. Predlog nove uredbe, ki bo stopila v veljavo s 1. januarjem 2021 in naj bi veljala do nadaljnjega, razširja področje uporabe na zagotavljanje podpore delavcem, ki postanejo presežni zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj, ki so posledica globalizacije, sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinskih sporov, finančne in gospodarske krize, prehoda na nizkoogljično gospodarstvo ali posledic globalizacije ali avtomatizacije. Poleg navedenega se v predlogu nove uredbe spreminjajo tudi merila za pomoč, in sicer se predlagani prag števila presežnih delavcev niža s sedanjih 500 na 250 presežnih delavcev, kar ni zanemarljiv podatek in pravzaprav za Slovenijo ugoden. Nadalje predlog navaja, da je za razliko od sedanje uredbe med ukrepe obvezno vključiti širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. Tehnična pomoč je namenjena državam članicam kot podpora pri izvajanju vseh ukrepov, ki so potrebni za izvajanje predlagane uredbe. Standardno obdobje za izvajanje ukrepov ESPG ostaja 24 mesecev, vendar pa predlagana uredba določa, da se obdobje 24 mesecev šteje od sprejetja sklepa za uporabo ESPG in ne od same predložitve vloge za podporo iz ESPG. Kljub temu država članica lahko začne z ukrepi za presežne delavce že prej, pred samim sklepom in tudi pred oddajo vloge na Evropsko komisijo, saj je bistvenega pomena, da so presežni delavci deležni ustreznih ukrepov takoj oziroma čim prej, ko se jim zgodi izguba zaposlitve.

Pogoji za oddajo vloge. Poleg že navedenega pogoja izpolnjevanja namena uredbe bo morala država članica v primeru oddaje vloge izpolnjevati tudi enega od naslednjih štirih pogojev: prvi pogoj je vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, vključno z delavci, ki ostanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi; naslednji pogoj, vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju šestih mesecev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju; tretji pogoj, vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju štirih mesecev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnem gospodarskem sektorju; in četrti pogoj, na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah, kadar odpuščanje delavcev resno vpliva na zaposlenost in na lokalno gospodarstvo - tu lahko ta prag 250 tudi znižamo, seveda ob upoštevanju določenih pogojev, ki jih je treba izpolnjevati. Izvajanje ukrepov se v začetku financira iz državnega proračuna, natančneje, iz domače proračunske postavke resornega ministrstva, šele po potrditvi vloge s strani Evropske komisije država članica prejme pomoč iz ESPG. Predlog nove uredbe skrajšuje čas potrjevanja vloge s strani Evropske komisije za 6 tednov. Tako bi potrjevanje vloge v najslabšem primeru trajalo nekje 20 tednov.

Kar se tiče stopnje sofinanciranja iz ESPG, naj bi bila v novi uredbi enaka stopnja sofinanciranja iz ESSS plus. Zdaj je manjša, torej, iz EGF smo imeli 60 %, ESSS je bilo pa zdaj nekje 85 oziroma 80 %.

To bi bilo okrog te razlage zgodovine in pravzaprav pogojev, ki jih postavlja ta uredba.

Kar se tiče stališča Republike Slovenije, bi kratko povzela. Republika Slovenija podpira cilj predloga uredbe, ki je zagotavljanje solidarnosti in podpore delavcem v EU, ki postanejo presežni zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj, ki so posledica zlasti globalizacije, sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinskih sporov, finančne in gospodarske krize, prehoda na nizkoogljično gospodarstvo ali posledic globalizacije ali avtomatizacije. Tako Republika Slovenija načeloma podpira predlog nove Uredbe za prilagoditev globalizaciji, vendar bo posebej pozorna pri pogajanjih o določbah, ki se nanašajo na opredelitve pojmov meril za pomoč, izračun števila presežnih delavcev in prenehanja dejavnosti, upravičence in upravičene ukrepe s ciljem zagotavljanja pomoči tega sklada tudi na majhnih trgih. Prav tako si bo Republika Slovenija prizadevala, da predlagane spremembe uredbe, zlasti tiste vezane na spremljanje izvajanja ukrepov, ne bodo pomenile dodatnega nesorazmernega finančnega in administrativnega bremena za države.

Ob koncu bi želela samo še seznaniti, da je stališče Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede Predloga uredbe o ESPG dejansko komuniciralo in se uskladilo s še štirimi drugimi ostalimi ministrstvi. Hvala lepa.

Hvala lepa gospe državni sekretarki.

Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim podpredsednika odbora, gospoda Primoža Siterja. Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo.

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 2. nujni seji, 20. septembra 2018, kot matično delovno telo obravnaval Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, torej ESPG.

Pri delu odbora so sodelovali tako predstavniki Vlade kot predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z državno sekretarko Bredo Božnik. V razpravi so razpravljavci podprli stališče Vlade do Predloga uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji. Ob tem je bilo izpostavljenih več vprašanj. Med drugim, kakšni so parametri predlaganega znižanja praga presežnih delavcev s sedanjih 500 na 250 presežnih delavcev, ali je ta prag v izjemnih primerih lahko še nižji; ali ta uredba predvideva pomoč samo za presežne delavce; kakšna je časovnica prehoda na nizkoogljično družbo in ali to pomeni nova odpuščanja; kakšno bo obveščanje podjetij o upravičenosti in možnostih za podporo iz ESPG ter kako bo to potekalo; globalizacija in drugačne oblike dela; kakšne bodo prilagoditve; zakaj Slovenija že v preteklosti ni oddala več vlog za podporo ESPG; ali je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na to pripravljeno, saj smo, po mnenju nekaterih razpravljavcev, premalo izkoriščali te možnosti; kako potekajo regulacije in koliko sredstev je v proračunu namenjenih za črpanje iz omenjenega sklada.

Državna sekretarka je na zastavljena vprašanja odgovorila, ob tem pa izpostavila, da je črpanje sredstev možno za vse vrste ukrepov, primerno je tudi za mlade. Slovenija ni mogla črpati, kolikor bi želela, saj za to niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Poudarila je, da se je treba v prihodnosti pri izvajanju ESPG spoprijeti z več izzivi oziroma da so potrebne določene spremembe na področju uporabe uredbe, spremembe meril za upravičenost ukrepov tehnične pomoči. Slovenija pozdravlja zagotavljanje tehnične pomoči, a bo v pogajanjih pozorna, da bo ta pomoč dejansko v korist držav članic, ki se odločijo za vlogo za pomoč.

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je v skladu s prvim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednje mnenje: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Hvala lepa. No, veseli me, da je bila razprava na odboru res vsebinska in tudi temeljita, ker to prispeva k temu, da je tudi delo na našem odboru bolj učinkovito. Vedeti moramo, da imamo danes rezervirano tole sobo do 13. ure, potem nadaljuje delo drug odbor, in če ne končamo do 13. ure, bomo sejo prekinili in jo nadaljevali jutri.

Odpiram razpravo o tej točki dnevnega reda. Se kdo javi k razpravi? Dr. Brglez, gospod Siter. Še kdo? Če ne, imamo dva razpravljavca, pa še sam se bom potem prijavil, torej tri. In potem, ko zastavimo vprašanja, boste, gospa sekretarka, odgovorili. Izvolite, gospod Brglez.

Zdaj je bom blazno razpravljal, ampak bi predvsem zastavil tista vprašanja, iz katerih sem nekako razbral, da do zdaj še niso bila odgovorjena.

Najprej me splošno zanima, katere so dejansko bile tiste panoge, ki so bile deležne največ pomoči, tudi na ravni Evropske unije, iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Drugo vprašanje je, ali je takšna pomoč delavcem na kakršenkoli način lahko omejena z obliko oziroma trajanjem zaposlitve. Ali bi lahko do nje dostopali tudi tisti, ki so zaposleni zgolj za določen čas, ali obstaja kakšna minimalna doba zaposlitve oziroma tudi samozaposlenih.

Tretje vprašanje je, kdo so predvideni izvajalci projektov ter do katere mere so ti projekti in oblike pomoči združljivi s storitvami, do katerih bi bili delavci upravičeni, na primer, s strani Zavoda za zaposlovanje, torej, ali je tu kakšna kombinacija pravzaprav mogoča ali ni mogoča.

In končno me zanima nekaj, kar je bilo po mojem napol že vprašano na odboru, ampak ker me ni bilo tam, me zanima, na kakšen način se ti kriteriji za spremljanje učinkov pomoči spreminjajo in ali imamo že razvite mehanizme, ki bi zadostili izpolnjevanje teh kriterijev ter sistemov poročanja oziroma kako bo s prilagajanjem na to. Torej, ali je kakšna časovnica predvidena ali karkoli podobnega, ker vem, da se zadeve potem, ko so enkrat sprejete na zakonodajni ravni, vedno na izvedbeni lahko zakomplicirajo, tudi iz številnih drugih zadev, celo iz naše zakonodaje, kaj šele evropske.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem še gospodu Primožu Siterju.

Hvala lepa.

Kot smo že na Odboru za delo jasno povedali, v Levici smo podprli spremembo te uredbe, predvsem v luči smiselnosti nižanja tega praga, torej s 500 na 250. Tudi na odboru, če se, gospa Božnik, spomnite, smo izpostavili to specifiko Slovenije, ki je geografsko majhna in demografsko prav tako. In odpustiti 500 delavcev v slovenskem podjetju, mora biti to res že veliko podjetje in malo je takšnih slovenskih podjetij, zato smo veseli, da se ta krog upravičencev, da rečem, lahko širi z znižanjem praga.

Bi pa prosil samo še za razlago - malce ste v uvodni predstavitvi že nakazali -, kateri so pogoji, točni pogoji, za še nižanje tega. Govorili smo tudi, ali obstaja možnost za še nižanje tega praga, ker tudi številka 250 je za Slovenijo vseeno velika. To je ena stvar.

Druga stvar. Če gremo na eno od smernic, torej eden od pogojev je razogljičenje. Če se ozrem na vsebinski koalicijski sporazum peterice strank, je en oddelek… Vam bom prebral: »Čim prej bomo sprejeli in pripravili trajnostno usmerjen energetski koncept Slovenije, z ambicioznimi vzdržnimi cilji za gospodarstvo in prebivalce, ob upoštevanju trajnostnih načel na področjih razogljičenja ter primerjalne zanesljivosti in kakovosti oskrbe ter dostopnosti energentov do leta 2050, in sicer ob upoštevanju dviga stopnje samooskrbe ter načel pravičnega prehoda ob zagotovitvi konkurenčne proizvodnje energije za državljane in gospodarstvo.« Potem pa na področju podnebnih sprememb: »Vzpostavili bomo horizontalne povezave ministrstev in služb, ki bodo omogočile koordinirano pripravo Strategije za prilagajanje podnebnim spremembam.« Zaradi vseh teh nujnih sprememb lahko pričakujemo, da bo na dolgi rok prišlo do odpuščanja delavcev v tem ogljičnem delu energetike. Na kakšen način je Slovenija pripravljena na te scenarije? In tudi v luči dejstva, da do zdaj nismo izkoriščali tega programa oziroma ukrepa, kot bi ga kanili, ali je Slovenija zdaj pripravljena, ali bo izkoristila vse možnosti, ki so dane, da bomo lahko prešli k nekemu bolj pravičnemu prehodu v brezogljično družbo, ne samo iz okoljskega, tudi iz socialnega vidika.

Še eno stvar bi osvetlil kot dodatek k tistemu, kar smo na odboru že, nismo dobili nekega nedvoumnega odgovora, ali se presežni delavci, za katere se vloge štejejo, torej, jih seštevamo, te številke 250 ali manj na ravni države, na ravni neke gospodarske panoge, na neki drugi, geografski, morebiti regije, občine ali kakorkoli, ali na ravni podjetja.

Potem pa še en velik pojem v celi tej zgodbi je globalizacija. Na odboru je bilo rečeno, da nismo uspeli dokazati povezave, v preteklosti povezave med odpuščanji in globalizacijo. Zanima me, kateri so parametri ugotovitve, da gre za odpuščanje na podlagi globalizacije, kaj so merila, kako vemo, da je prišlo do odpuščanja zaradi globalizacije.

Najlepša hvala.

Hvala lepa za vprašanja.

Zdaj pa še moje vprašanje. Jaz sem bolj operativec po duši, veliko smo delali na projektih. Iz tega nekako razumem, da organ upravljanja je ministrstvo, tega programa. In zdaj, če imam jaz težave v podjetju in mi nastane ta tehnološki višek, kot se je včasih reklo, ali pa odpuščanje iz poslovnih razlogov, napišem mail na ministrstvo in dobim novce, ali ne. Skratka, če malo opišete, kako poteka, čisto operativno, na kratko, ta postopek. Izvolite, gospa državna sekretarka, imate besedo.

Hvala lepa za besedo.

Hvala lepa za razpravo in vaša vprašanja. Bom poskušala, kar se da najbolje odgovoriti na vaša vprašanja.

Če grem najprej na vprašanja gospoda Brgleza. Kar se tiče panog, kjer se je ta zadeva v bistvu že nekako pokazala kot potrebna, gre tu v prvi vrsti za avtomobilsko industrijo, za računalniško industrijo, tekstilno, gradbeništvo in tudi trgovino na drobno. Kar se tiče predvidenih izvajalcev teh projektov, moram reči, da v tem trenutku še niso izbrani. Kar se tiče vprašanja o upravičenosti upravičencev s strani Zavoda za zaposlovanje, vam moram pritrditi, da ja, predvsem ljudje, ki bodo na Zavodu za zaposlovanju, so upravičeni do teh sredstev. Kako se pa ti kriteriji spreminjajo, je pa tako, v bistvu merila nekako ves čas ostajajo ista, to, kar je bilo, pravzaprav zdaj tudi ostaja, po tej novi uredbi ni zdaj nekih sprememb ali nekih dodatnih možnosti kot nek pogoj ali merilo za možnost vključitve in koriščenja sredstev ESPG.

Vprašanja gospoda Siterja. Kot ste že sami povedali, je možno nižati tudi prag 250 presežnih delavcev, gre pa za posebne in izredne okoliščine, ki pač vplivajo v tistem trenutku na neko lokalno področje, to se potem od primera do primera presoja in o tem odloča. Kar se tiče nizkoogljičega gospodarstva, ne nazadnje tudi podnebnih sprememb, o tem ste govorili, moram reči, da je to predvideno tudi za okoljsko problematiko in da pravzaprav v sklopu tega dejansko uresničujemo tudi že s programi iz ESS. Vprašali ste, ali je Slovenija pripravljena; to je vprašanje, ki ga zadnje čase pogosto dobivam, moram priznati. Jaz bi rekla tako - nikoli nismo dovolj pripravljeni, je pa res, da moramo v tem trenutku storiti popolnoma vse, da smo kar najbolje pripravljeni, tudi na situacije, ki jih mogoče v tem trenutku ne predvidevamo. Govorili ste tudi o merilih, in sicer bi jaz tu morda na kratko ponovno povzela te pogoje. Gre za vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, to je ena možnost. Druga, vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju šestih mesecev, zlasti v malih in srednjih podjetjih. Naslednja možnost vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju štirih mesecev, zlasti v malih in srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali na različnih gospodarskih sektorjih, tako da jaz mislim, da je ta spekter kar precej odprt in širok, tako da se lahko vključi kar čim več ljudi. Če sem vam s tem odgovorila na vaša vprašanja. Hvala.

Zdaj bi pa še vam razložila ta postopek, tako plastično, če lahko povem. Gre za to, da Ministrstvo za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti bo te zadeve spremljalo. Zavod je tisti, ki dejansko sprejme te presežne delavce in potem ministrstvo v sodelovanju z zavodom v nekem časovnem okviru pripravi vso to podlago za potem prijavitev tega projekta za naprej, oziroma za pridobitev sredstev. Gre za roko v roki ministrstvo in Zavod za zaposlovanje ter konec koncev vsi ljudje, ki se jim zgodi to, pravzaprav pristanejo na Zavodu za zaposlovanje. Tako da, če sem tudi vam odgovorila, se vam najlepše zahvaljujem.