Spoštovane kolegice in kolegi, začenjamo 7. sejo Odbora za zadeve Evropske Unije. Obveščam vas, da je zadržan z današnje seje gospod Zmago Jelinčič Plemeniti in da so nadomestni člani gospod Jani Prednik namesto poslanke Metke Roh, mag. Meire Hot in Primož Siter namesto dr. Franc Trčka.

Obveščam vam tudi, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje stre prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI PROGRAMA ZA ENOTNI TRG, KONKURENČNOSTI PODJETIJ, VKLJUČNO Z MALIMI IN SREDNJI MODJETJI IN EVROPSKO STATISTIKO TER RAZVELJAVITVI UREDB ŠT. 99/2013, 1287/2013, 254/2014, 258/2014, 652/2014 IN 2017/826.

Po mojem mora biti obratno, ampak dobro. Gradivo od prve do pete točke dnevnega reda smo prejeli od Vlade 12. september 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnav v Državnem zboru je danes. Gradivo k prvi in drugi točki je bilo skladno z določili poslovnika državnega zbora, dodeljeno v obravnavo odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru, in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednje predloge stališč obravnaval na 4. nujni seji 25. septembra in sprejel mnenje, ki smo ju prejeli.

Prosim magistra Aleša Cantaruttija, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti stališče Republike Slovenije. Izvolite državni sekretar, imate besedo.

Hvala lepa spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci. Lepo pozdravljeni. Torej, dovolite mi nekaj pojasnil, glede predloga omenjene uredbe. Torej, Evropska komisija je v okviru večletnega finančnega okvirja unije za obdobje 21-27 junija predstavila predlog omenjene uredbe za nov okvirni program za enotni trg, ki bi znotraj enega okvirnega programa, torej na ravni Evropske unije združeval vsebine, ki so trenutno, ali pa se trenutno financirajo v okviru kar 5. programov na ravni EU. Cilj tega predloga za enotni trg so, ali pa cilji so naslednji: Torej, ohraniti visoko raven varnosti hrane oziroma zdravja živali in rastlin; zagotoviti še večjo varstvo potrošnikov; spodbuditi konkurenčnost podjetij, zlasti malih, srednji podjetij; izboljšati upravljanje enotnega trga in spoštovanje pravil; pripravljati in izkazovati visoko kakovostno evropsko statistiko in ne nazadnje razvijati učinkovite evropske standarde. Za realizacijo programa predlog uredbe predvideva 4 milijarde evrov proračunskih sredstev na ravni Evropske unije, največji delež od tega, 41 odstotkov je predviden za zdravje živali in rastlin, 24 odstotkov je namenjenih konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, ter 14 odstotkov sredstev za vsebine statistike. Dodatno bo k ciljem te uredbe predvsem na področju MSP znatno prispevalo še 2 milijardi evrov v okviru sklada Invest EU. Usklajevanje uredbe trenutno poteka na treh delovnih skupina v Svetu Evropske unije. Republika Slovenija sicer generalno pozdravlja prizadevanju Evropske komisije, da tudi v obdobje 21-27 nadaljuje z aktivnostmi, ki bodo še naprej krepila upravljanje notranjega trga, podpirale konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednje velikih podjetij, podpirale potrošnike, spodbujale zdravje ljudi, živali in rastlin ter vzpostavile okvir za financiranje evropske statistike. Vendar, združitvi zadevnih vsebin oziroma sedanjih programov v en skupen predhodni program nismo naklonjeni. Skrbi nas tudi za enkrat zelo ohlapno določen način sodelovanja držav članih pri pripravi in potrjevanju letnih delovnih programov za določene vsebine programa. Naprej, Slovenija ne podpira vključitve okvira za evropsko statistiko v Uredbo o programu enotnega trga. Zelo nas namreč skrbi, da bi se v tem primeru zmanjšala prepoznavnost evropske statistike in statistična neodvisnost. Podobno smo v Sloveniji mnenja, da mora program financiranja odhodkov na področju celotne prehranske verige z zdravjem dobrobit živali ter zdravja rastlin in rastlinskega razmnoževalnega materiala oziroma na področju celotne agroživilske verige ostati samostojen program in da se torej izvzame iz programa za enotno trg. Stališča Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo bi želeli predvsem poudariti, da je obstoječ program podpore konkurenčnosti malim in srednjim podjetjem, tako imenovani program COSME, trenutno edini okvirni program Evropske komisije namenjen omenjenim podjetjem, zato bi želeli, da program KOZME tudi v prihodnji finančni perspektivi ostane samostojni program in da bo programu zadovoljenih dovolj sredstev. Menimo še, da bi turistični sektor moral biti bolj izpostavljen že v besedilu uredbe. V tej smeri gredo tudi naša prizadevanja pri usklajevanju besedila, omenjene uredbe. Torej, zaključim naj s stališčem, da predlog Komisije ocenjujemo kot dokaj pomanjkljivo pripravljen, predvsem če upoštevamo, da bi se s predlogo združevale tako različne vsebine v eno uredbo. Torej to so nekje vsebinski okviri in tudi predlog stališča Slovenije. Naj še povem, poudarim da smo včeraj v okviru zasedanja Sveta za konkurenčnost Evropske unije ob kosilu imeli razpravo z komisarjem zadolženim za finance, torej komisarjem Oettingerjem in posrednja tem je bila prav ta omenjeni večletni finančni načrt, program in združevanje teh programov. Moram reči, da Slovenija pri predvsem prizadevanjih, da se statistika ne vključi v ta enotni program ni osamljena, nasprotno. Tukaj imamo kar, ali pa je temu predlogu opaziti kar precej nasprotovanja. Prav tako so se ali pa se je večina razpravljajočih držav članic EU strinjala tudi s tem, da se COMSE ohrani, oziroma nek način, da pomoči srednjim ali velikim podjetjem, ker vsi se zavedamo, da je to ena izmed seveda priol9ožnosti prednosti Evropske unije. Dodatno težo, dodaten pomen, Zdaj ali bo ostal v okviru tem predlaganega enotnega programa ali bo neka srenja varianta, to bomo še videli. Skratka, tukaj je tudi komisar Oettinger jasno poudaril, da seveda tukaj še potekaj o razprave, imamo še nekaj časa, da pride do dokončnega oblikovanja te uredbe. Ambicija predsedstva, ali pa Avstrijskega predsedovanja je, da bi to sprejeli na, mislim da novembrski seji Sveta za konkurenčnost. Mnenja so tu deljena. Morda je ta malce preveč ambiciozen, vsekakor pa moramo naša stališča jasno zagovarjati, torej, da je potrebno še nekaj usklajevanj. Ne želimo namreč, da bi se zdaj znotraj - pa čeprav seveda podpiramo to, da se ti številni programi res spravijo bolj zaradi večje učinkovitosti tudi, preglednosti, ne nazadnje sinegij, ki obstajajo med določenimi programi. Do neke mere povežejo. Vendar pa moramo biti kot rečeno vsaj pri nekaterih vsebinah previdni, da na ta račun ne izgubimo res tiste udarne moči, ki jo ti programi ponujajo. Tako da jaz pričakujem, še kar pestro razpravo na to temo. Slovenija bo aktivno sodelovala pri tem, absolutno in bomo zagovarjali nekje svoja stališča. Pričakujem tudi, da bodo vsaj v določeni meri tudi upoštevana. Hvala za ta pojasnila.

Hvala lepa, gospod državni sekretar za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa. K tej točki prosim predsednika odbora za gospoda Gregorja Periča, izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim. Odbor za gospodarstvo je na 4. nujni seji 25. 9. kot matično delovno telo obravnaval predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko ter o razveljavitvi šestih uredb. Dopolnilno obrazložitev predloga stališča je podal državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Članice in člani odbora o vsebini predlaganega stališča nismo razpravljali in odbor ravno tako ni k predlaganemu stališču sprejel amandmajev. Na glasovanju smo pa predlog podprli. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Perič.

Na 13. seji 25. septembra letos je gradivo od 1. do 5. točke obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenja, ki smo jih prejeli. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve k tej točki prosim predsednika komisije Bojana Kekca.

Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Torej, kot ste omenili, je naša komisija na 13. seji zadevo obravnavala. Pomislek, ki se nam je pojavil, je podoben, kot je zapisan v predlogu stališče Republike Slovenije. Torej če združujemo pet programov v enega, ki sicer spadajo pod enotni trg, vendar so samostojno precej avtonomni, imamo tudi mi neke pomisleke, da bi mogoče na ta način nekoliko zvodeneli in ne bi imeli takega poudarka, tako da smo v celoti podprli soglasno predlog stališča Republike Slovenije do omenjene uredbe. Hvala.

Hvala lepa.

Spoštovani državni sekretar, moram reči, da mi je bil vaš nastop zelo všeč v tem smislu, da vidimo, da v zadnjem času Evropska komisija precej stvari združuje, kar je dobro, kar je lahko zelo koristno z vidika upravljanja in tudi sicer z vidika administriranja, vendar včasih tudi pretirava po naši oceni. In bo to imelo posledice slabše, se pravi, da bo oteževalo smisel programa in bo potem zvodenela tudi, kako naj rečem, »vision mission« programa. Tako da – rekli ste, da statistika absolutno ne, jaz bi še kako drugo stvar tudi dal ven. Varstvo živil in tistega – in da bi ta ostal res ta, da bi že z imenom povedal, kam gre. Se mi zdi, da je stališče Slovenije glede tega pravo in zelo dobro, tako da vam želim v tem veliko uspeha.

Odpiram pa zdaj razpravo k tej točki. Do zdaj smo prejeli enega razpravljavca. Dva razpravljavca, doktor Milan Brglez in Primož Siter. Se še kdo javi? Ako ne, izvolite gospod doktor Milan Brglez, podpredsednik odbora, imate besedo.

Najlepša hvala, gospod predsedujoči.

Spoštovani, jaz imam pravzaprav zgolj dve vprašanji. Ne gresta v bistvu proti sprejemu tega, ampak neodvisno od vsega skupaj. Glede na to, da ima Slovenija toliko pridržkov, kako bo pravzaprav celoten postopek tekel naprej in ali obstajajo pravzaprav države, s katerimi se lahko znotraj tega pravzaprav povezujemo, in v bistvu mogoče katere so, katere mislijo podobno kot mi? Hvala.

Hvala lepa za vprašanje.

Še gospod Primož Siter. Izvolite.

Hvala lepa, dobro jutro in dobrodošlica še z moje strani.

Zdi se, da Slovenija precej nekritično, generalno podpira krepitev tega nekega projekta enotnega trga, čeprav lahko vidimo, da vstop Slovenije na ta večji enotni trg omejuje regulacijo kapitalskih tokov. Da še poglablja periferizacijo Slovenije in vzporednih držav, v glavnem zato ker zanemarja socialni vidik združevanja držav članic Evropske unije. Ampak je upravičeno izpostavljeno, da so pa področja – vseh teh pet področij, ki jih imamo na mizi – nekompatibilna. Zato ker so toliko vsebinsko heterogena v bistvu in sicer potemtakem ta en ukrep ureja bistveno preveč raznolike, preveč heterogeno – bi morale urejati bistveno bolj raznolike uredbe.

Jaz bi dve stvari izpostavil iz tukaj zgolj, nista vprašanji, zgolj vržem v diskusijo. Eno je znanost. Če jo vključujemo v okvir za evropsko statistiko, v program enotnega trga, se potem porodi nevarnost podrejanja znanstvenih dejavnosti zahtevam trga, ki pa v osnovi morajo ostati neodvisne od uredbe, ki uveljavlja enotni trg. Na drugi strani pa zdravje, torej zdravje ljudi, rastlin in živali, tu je treba upoštevati neke standarde in merila, ki zadevajo samo zdravje kot javno dobrino, ne pa kot nek program, ki ureja neko pridobitno dejavnost, dejavnost na trgu. V nameri za združevanje, kakovostno, po vseh teh petih raznolikih področjih skupnih programov se, lahko ugotovimo, kaže tendenca tako Evropske komisije kot Evropskega sveta, da se administrativno centralizira dejavnosti, ki so posebej problematične zato, ker se dejavnosti potem centralizirajo v okviru enega programa, ki služi zgolj krepitvi trga in ne postavlja na listo prioritet nič drugega, krepitvi trga, konkurence in s tem nad interese ljudi, Evropejk in Evropejcev, postavlja interese kapitala, to je naša skepsa, skepsa pri tej stvari.

Hvala lepa.