8. nujna seja

Odbor za zunanjo politiko

11. 2. 2019
podatki objavljeni: 11. 2. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice, dragi kolegi. Pričenjam z 8. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.  Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci. Opravičilo, in sicer opravičuje se gospod Zmago Jelinčič Plemeniti in gospod Ferenc Horváth. Gospod Igor Zorčič je z nami danes namesto mag. Branislava Rajića, gospod Blaž Pavlin nadomešča gospoda Jožefa Horvata ter poslanka Karla Urh nadomešča poslanko Lidijo Divjak Mirnik ter gospod Franc Jurša nadomešča gospoda Ivana Hršaka ter še zadnje, gospod Jože Lenart nadomešča poslanca Aljaža Kovačiča.  Prehajamo, kolegice, kolegi, na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel sklepov oziroma predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem.        Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA K SEVERNOATLANTSKI POGODBI O PRISTOPU REPUBLIKE SEVERNE MAKEDONIJE.   Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 7. februar 2019. Prejeli ste zahtevo skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem za sklic izredne seje Državnega zbora. Prejeli ste tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki opozarja, naj se uveljavitveni rok v 4. členu predloga zakona uskladi s prvim odstavkom 154. člena Ustave. Ali pa se morajo v zakonodajnem postopku navesti in utemeljiti posebni razlogi za skrajšanje sicer 15-dnevnega uveljavitvenega roka mednarodne pogodbe.  Prejeli ste predlog poslanskih skupin, in sicer Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov za amandma odbora.  Pričenjam tako 2. obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o predlogu zakona.   Kot prvemu dam besedo tukaj prisotnemu – in ostale tudi vse lepo pozdravljam – ministru za zunanje zadeve dr. Miroslavu Cerarju.  Izvolite, imate besedo.    DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa, gospod predsednik, spoštovane poslanke, poslanci in ostali navzoči!  Najprej naj povem, da pozdravljamo na Ministrstvu za zunanje zadeve sklic današnje seje odbora le nekaj dni po podpisu pristopnega protokola na sedežu Nata v Bruslju. S tem zagotovo dajemo močno politično sporočilo v smislu podpore Makedoniji pri vstopanju v Nato in seveda s tem krepimo, verjamem, tudi naše prijateljske vezi. Naj povem, da si je Republika Slovenija vseskozi zelo močno prizadevala za to, da bi Makedonija bila čim prej sprejeta v Nato, in zato si tudi želimo biti med prvimi državami, ki bodo ratificirale omenjeni protokol.  Če dovolite, bi se samo opravičil, kajti ravno čez dobre pol ure imam – torej sprejemam predsednika makedonskega Sobranie, torej njihovega parlamenta, skupščine. In to je –sestanek je bil že prej načrtovan in ga ne moremo odpovedati, tako da takrat bom moral seveda zapustiti sejo.  Naj ob tej priliki tudi čestitam oblastem v Skopju in v Atenah za zgodovinski dosežek in politični pogum, ki sta ga obe strani dosegli s podpisom tako imenovanega Prespanskega sporazuma. Verjamem, da to lahko – to čestitko pravzaprav izrekam tudi v imenu celotne naše države.  Na osnovi poročila o uspešno zaključenih pristopnih pogovorih in po ratifikaciji Prespanskega sporazuma v makedonskem in grškem parlamentu so, kot veste, stalni predstavniki držav članic Nata 6. februarja 2019 podpisali Protokol k Severnoatlantski pogodbi o pristopu Republike Severne Makedonije k Natu. S tem se začenja neko novo obdobje našega sodelovanja v Natu, saj bo Makedonija s tem podpisom že sedela za mizo skupaj z ostalimi 29 zaveznicami in se tako začela postopoma vključevati v aktivnosti zavezništva. Polnopravna članica pa bo postala šele po tem, ko bo zaključen postopek ratifikacije v vseh državah članicah, kot verjetno večina prisotnih že ve.   Naj povem, da bomo tako kot v času, ko je bila v podobnem postopku Črna gora, ko smo tam imeli svoje kontaktno veleposlaništvo za Nato, ko je bila Slovenija nekakšen mentor vključevanju Črne gore v Nato, na enak način sodelovali pri zadevi tudi tokrat. Namreč svojo aktivno podporo članstvu Makedonije v zavezništvu izražamo prav s tem, da smo prevzeli vodenje Natove povezovalne pisarne v Skopju in hkrati tudi pričeli z opravljanjem naloge Natovega kontaktnega veleposlaništva v Skopju. In to je nekaj, kar samo dokazuje, da Slovenija želi še naprej storiti vse za to, da bodo odnosi med nami in Makedonijo odlično kot doslej, da bosta državi tradicionalno tudi vnaprej razvili partnersko in prijateljsko sodelovanje in bili zaveznici v vseh teh primerih.  Naj tudi povem, da sem videl ta amandma k temu predlogu zakona o ratifikaciji in naj ga komentiram, če dovolite, na ta način. Na ministrstvu smo storili vse, da je potem lahko Vlada čim prej sprejela odločitev, da lahko čim prej pride do te ratifikacije v Državnem zboru. Seveda bi zdaj ta ratifikacija morda – to je stvar politične ocene – lahko nekoliko izgubila na        pomenu, če bomo z običajnim vakacijskim rokom, torej 14-dnevnim ali 15-dnevnim rokom do uveljavitve zadevo odložili.  Tako, da to je sigurno stvar neke politične presoje, ki pa se mora gibati v pravnih okvirih. Jaz osebno oziroma tudi kot minister, bi se zavzel za to, da če je le mogoče, se sprejme čim krajši vakacijski rok, da torej začne ratificirani zakon veljati že naslednji dan po objavi, kajti s tem bi dejansko pokazali, da Slovenija je v najkrajšem možnem času izrazila vso voljo in tudi ratificirala ta sporazum v smislu prijateljstva do Makedonije.  Če pa bi bili pravni razlogi drugačni, pa je treba spoštovati pravo, ampak koliko sem jaz prebral mnenje pravne službe sem razumel, da tu obstaja nek prostor presoje, ki bi ga jaz osebno napolnil tako, da bi rekel naj se sprejme zadeva čim prej.  Naj tudi povem, da bomo prihodnji obeležili 15-letnico slovenskega članstva v NATO in to je tudi en pomemben trenutek, eno pomembno obdobje za nami in mislim, da smo zdaj že dovolj izkušeni kot članica NATO, da lahko res Makedoniji tudi v naprej na tej poti, ki sem jo prej omenil, pomagamo. Želimo pa res dati, in tukaj moram izreči spoštovanje tudi vsem poslankam poslancev, ki se za to enako zavzemajo, zelo jasen signal tako Makedoniji, kot mednarodni skupnosti oziroma članicam NATO, da je dobro, da Makedonija v to naše zavezništvo stopi in da pravzaprav to njeno članstvo potrdimo z ratifikacijami vsi čim prej.  Hvala lepa, gospod predsednik.
Hvala lepa.  Sprašujem, ali želi še kdo od predstavnikov Vlade? Ugotavljam, da ne.  Želi mogoče besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Ugotavljam, da ne.  Prehajamo na razpravo in na glasovanje ter glasovanje o amandmaju v kolikor bo do tega prišlo. O posameznih členih predloženega zakona predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Zato, kolegice, kolegi, dovolite mi, da preberem še, da bi rad poudaril, da je po presoji Zakonodajno-pravne službe potrebno obravnavani predlog zakona sprejeti na podlagi prvega odstavka 3a. člena Ustave Republike Slovenije, torej z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev in poslank.  Torej odpiram razpravo, spoštovani kolegice in kolegi.  Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ja.  Gospod Primož Siter se je prvi prijavil k besedi.  Izvolite, imate besedo.
Ja, hvala lepa, predsednik, in lep pozdrav z moje strani.  Zdaj vsakršno približevanje, ali pa opravičevanje sodelovanja NATO v regiji je a priori, pa vem, da ste članice in člani tega odbora takšnim trditvam že tudi smejali, je slabo za Slovenijo in za katerokoli državo, ki hrepeni po tem, da se v to skupnost včlani.  Zdaj, glede politiziranja okrog samega tega notranjepolitičnega politiziranja in politiziranja med Makedonijo in sosedami v zadnjem času je pa seveda treba spregovoriti.  Ta predlog za sprejem Makedonije med članice zveze NATO ni bila nikoli skrita ambicija desnosredinske makedonske vlade, je bil pa od začetka pogojevan z izsiljevanjem Grčije po spremembi ustave glede formalnega naziva države.  Sam vstop v NATO seveda ni bil nikoli pogoj za spremembo imena, je bila pa sprememba imena pogoj za vstop v NATO, okrog česar se je, jaz sem prepričan da ste seznanjeni, odvil posvetovalni referendum, ki so ga Makedonke in Makedoncu v bistvu roko na srce bojkotirali. 36 odstotkov se jih je udeležilo, niso dosegli sploh kvoruma in je sam referendum kot tak padel.  Vprašanje je bilo zastavljeno dvoumno. Makedonci pa so se tako rekoč izrekli proti tako imenovanem kompromisu in tak rekoč proti članstvu v zvezi NATO.  Zato se, spoštovani minister, malce obrnem na vaše izhodišče v katerem ste rekli, da pošiljamo močno sporočilo    ŠPE) – 14.45    Makedoniji. Sprašujem se, kakšno sporočilo dejansko pošiljamo Makedonkam in Makedoncem s tem korakom, ko tako rekoč brez razmisleka in kot bi rekli na »horuk« podpiramo in podpiramo in podpiramo vsakršno sodelovanje naše tako rekoč sosede.  Bi opozoril še na eno stvar, na tako… kritiko bi izrekel nad dvoličnost slovenske zunanje politike, ko pride do priznanja. Na eni strani pravimo, da dajmo biti avantgarda, dajmo biti »trend setterji«, dajmo biti prvi in s tem poslati sporočilo. Isto vprašanje lahko zastavim recimo v vprašanju priznanja Palestine, pa ne bom zgodovine te zgodbe o slovenski zunanji politiki na tej točki našteval.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Besedo ima mag. Matej Tonin.    MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani vsi prisotni, dober dan.  V Novi Sloveniji izrekamo dobrodošlico Republiki Severni Makedoniji v Natu. Vendarle vidimo to kot pravo pot, kot pravi način reševanja konfliktov na Balkanu. Mi vidimo tukaj pozitivno sporočilo v tem, da če se narodni trudijo, če imajo neko pravo pot, če iščejo rešitve iz kompliciranih situacij, potem je na koncu to vendarle neka svetla luč. In v primeru zdaj Republike Severne Makedonije se je prav to pokazalo.  V Novi Sloveniji smo prav tako prepričani, da le pot proti evroatlantskim povezavam za vse balkanske narode lahko zagotavlja dolgoročen mir na Balkanu. Ob vseh napetostih, ki smo jim priča v zadnjih letih, lahko rečemo ob desetletju, ko so se zlasti v tej ekonomski in gospodarski krizi gospodarske in ekonomske situacije zelo, zelo poslabševale pri številnih državah, ko se stopnjevali med etični konflikti, ko se je stopnjeval tudi radikalizem in če želite medverski konflikt na Balkanu, je zagotovo pot proti Evropski uniji in pot proti Natu tisto, kar lahko na dolgi rok vnaša nek mir in neko novo razvojno priložnost za vse te države na Balkanu, med njimi da gotovo Republika Severna Makedonija. V vseh teh letih mislim, da se je spletlo pravo in pa koristno partnerstvo, tako med Makedonijo in tudi Slovenijo. Vsaj po poslanski plati lahko trdim, da na številnih mednarodnih skupščinah, ki se jih poslanci udeležujemo, se čuti neko zavezništvo med poslanci Slovenije in Makedonije in da smo v naših prizadevanjih drug drugega ves čas podpirali.   Tako da mi bomo v novi Sloveniji ta predlog Zakona o ratifikaciji protokola k severnoatlantski pogodbi o pristopu Republike Severne Makedonije, zagotovo podprli. Želimo pa, da to naredimo na ustavno nesporen način. Glede na mnenje, ki ga je dala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, smo mi tudi vložili amandma, o katerem je govoril predsednik odbora in ta amandma predvideva, da ta zakon stopi v veljavo 14. dan po tem, ko je ta stvar sprejeta. Gre za neko normalno proceduro. Mi ne vidimo v tem nič takega, kar bi poslabšalo položaj Republike Severne Makedonije v tem smislu, da bi zdaj bila naša poteza kaj manj vredna ali da bi jo tretirali kako drugače. Kakorkoli stvari obračate, Republika Slovenija ne more biti prva, ki je to storila. To je storila Grčija, zagotovo bomo pa med prvimi, kot je rekel generalni sekretar Nata v enem izmed svojih izjav, je postopek, ki bo trajal zagotovo tam nekje, v primerjavi z izkušnjo v primeru Črne Gore, da okrog leto dni in če gre zdaj za vprašanje 14 dni in če še v teh 14 dneh ni noben tak zelo vključen in pomemben dogodek, od katerega bi bilo ne vem kaj odvisno, potem je tudi z vidika ustavnosti, spoštovanja zakona prav, da slovenski parlament to naredi na takšen način, da ne bo nobenih dvomov in da ne bo nobenega kančka bojazni, da smo to naredili na ustavno sporen način.         Pod črto, v Novi Sloveniji podpiramo ta zakon o ratifikaciji, podprli bomo pa tudi amandma, ki prispeva k temu, da bodo vse stvari narejene v skladu s slovensko Ustavo in da na tej poti k temu priznanju ne bo nobene črne pike. Kot sem rekel, poanta je v tem, da v teh 14 dnevih ne Republika Slovenija ne Republika Severna Makedonija ničesar ne izgubita.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Besedo ima mag. Andrej Rajh. Pripravi naj se gospod Janez Janša.  Izvolite.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani predsedujoči.  Danes našim makedonskim prijateljem sporočamo veselo novico, dobrodošli v Nato, dobrodošli med zaveznike in prijatelje. Makedonija zelo dobro ve, kaj pomenijo notranja etična trenja. Ve, kaj pomeni nestabilna soseščina. Po drugi strani se pa zelo dobro zaveda dobrobiti miru in stabilnosti. Naša skupna prizadevanja, želje te dni obrojevajo sadove, zato nas veseli dogovor med obema državama, ki sta tlakovala pot k predlogu, k sprejetju predloga o ratifikaciji.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Gospod Janez Janša, imate besedo.  Izvolite.    JANEZ (IVAN) JANŠA (PS SDS): Ja, hvala lepa.  Res, Slovenija je od samega začetka eden od glavnih zaveznikov Makedonije na evroatlantski poti. V bistvu naš predlog, je pred 11 leti zveza Nato prvič odločala o pristopu Makedonije, žal neuspešno. Takrat je bilo aprila, mislim, da je bilo to aprila leta 2008 v Bukarešti Makedoniji obljubljeno, da bo sklep sprejet decembra istega leta. 11 decembrov se je v tem času odvilo, da je končno prišlo do te odločitve. In Makedonija je vmes plačala pač veliko ceno, vseeno visoko ceno. Tudi ta zadnji del cene, sprememba imena je pač povzročila veliko notranjo delitev v Makedoniji, kjer obstaja pač veliko soglasij o tem, da država želi v Nato, ostaja pa veliko nesoglasje v zvezi s tem, ali je cena, ki so jo za to plačali, previsoka. Zdaj, če bi se želeli postaviti v njihovo situacijo, potem bi recimo morali razmisliti o tem, kako bi se pri nas počutili, če bi morali za vstop v zvezo Nato ali pa Evropsko unijo spremeniti ime države. Tudi pri nas bi bilo to zelo intenzivna razprava. Nekateri se spomnite, kakšna razprava je bila, ko smo morali spremeniti Ustavo v zvezi z nakupom nepremičnin, ki je bil en od pogojev za to, da smo se začeli približevati Evropski uniji. Ta pogoj je postavila Italija. Kakorkoli, Makedonija bo uspešno postala članica zavezništva, kar je nek, recimo temu, enoten cilj Makedoncev. Zdaj s tem ni nobene dileme. Tisti pomisleki, ki so bili tukaj izraženi pač, da mi nekoga potiskamo nekam, to ne drži. Zdaj, če bi Makedonci na referendumu zavrnili vstop v zvezo Nato, potem bi tudi jaz težko glasoval za to, da jih sprejmemo, ker zakaj bi sprejeli nekoga, ki si pač v zavezništvo ne želi. Ampak javno mnenje je tam in to že, bom rekel, 20 let enotno v tem smislu, da si želijo članstvo v Natu in v Evropski uniji. In tukaj mi enostavno spoštujemo tudi njihovo voljo. Zdaj opozarjam pa v tem trenutku na to, da se mi zdi, da bo minilo precej več časa do trenutka, ko bomo imeli tukaj na mizi Predlog zakona o ratifikaciji vstopa Makedonije v Evropsko unijo. Zdaj na predlog Slovenije je Makedonija leta 2005 postala kandidatka. Takrat smo nekako prepričali Grčijo, da te odločitve ni blokirala, je pa začela blokirati takoj naslednji korak, se pravi podelitev datuma za začetek pogajanj. In če ste spremljali razpravo v grškem parlamentu, kjer je bilo glasovanje zelo tesno, potem ste lahko slišali, da je opozicija    ŠPE) – 14.55    ki je nasprotovala temu Prespanskemu sporazumu, ki je odprl pot za članstva v zvezi Nato in tudi za članstvo v Evropski uniji. Opozicija, ki bo zelo verjetno vlado oziroma oblast po volitvah, ki bodo vsekakor še letos v Grčiji, je javno napovedala blokado pogajanj oziroma odpiranja, že odpiranja prvih poglavij pri približevanju Makedonije Evropski uniji. Se pravi tam bo prišlo do neke situacije, zaradi katere se bo tudi ta malo posiljena sprememba imena v Makedoniji, izkazala za mogoče previsoko ceno, kar bo v tej državi ogrozilo stabilnost in to bo tudi ogroženo stabilnost v državi članici Nata, tako da tisti, ki je načrtoval te korake v zvezi s ceno, ki jo mora Makedonija plačati za to pot, se mi zdi, da ni vsega preračunal. Lahko seveda tudi pričakujemo, da bo interes Združenih držav, ki je bil zelo močan za vstopanje Makedonije v Nato, bistveno manjši, ko bo šlo za podporo tej državi pri vstopanju v Evropsko unijo in lahko se bo ponovila situacija, kakršno smo spremljali v zadnjih 11 letih, ko je šlo za pot Makedonije v Evropsko unijo, samo da bo praktično en korak naprej. Poznamo pa tudi države, ki imajo status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, mislim, da že 40 let, pa še vedno mislim, da so… govorim o Turčiji, pa so odprli nekaj poglavij, ostala pogajanja pa stojijo. Se pravi to, da dobiš datum in se začneš pogajati, še ne pomeni, da je ta zaželeni cilj blizu. Zdaj Nato je drugačna procedura, enostavna stvar tako rekoč in jaz sem vesel, da ta del poti Makedonija v teh tednih končuje in bomo z veseljem glasovali za zakon, ki ratificira njihovo članstvo v zvezi Nato in ob tem se mi zdi čisto nepomembno, ali zakon vstopi v veljavo naslednji dan, ali čez dva tedna. Treba je to narediti na korektni način, prvi ne bomo, zadnji tudi ne bomo. Makedonija ve, da jih podpiramo in mislim, da to ni pomembno.
Hvala lepa.  Želi še kdo od poslank in poslancev? Ugotavljam, da ja.  Podpredsednica gospa Gregorčič, izvolite, imate besedo.    MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala lepa, lep pozdrav.  Makedonija bo kot kaže postala 30. članica zveze Nato, kar je zagotovo v strateškem interesu celotnega zavezništva, torej tudi Republike Slovenije, kar bo okrepilo varnost v celotni regiji.  Danes to točko lahko obravnavamo zato, ker je po dolgoletnem zastoju prišlo do dogovora med Grčijo in Makedonijo o imenu Severna Makedonija. T.i. Prespanski sporazum je velik napredek za celotno regijo in ima izjemen simbolični pomen za ureditev razmer na jugovzhodu Evrope. Lahko celo rečemo, da je zgled za države zahodnega Balkana, da brez sodelovanja s sosednjimi državami na koncu ne gre, pa ne glede na to, kako velik je spor, konflikt ali celo oborožen spopad med njimi. Na koncu se vse konča za mizo s pogovori in ta sporazum je dokaz, da lahko tudi dolgotrajna pogajanja večletna, ko so bile strani dobesedno vkopane vsaka na svoji strani, pripeljejo na koncu do nekega napredka in sporazuma.  Ob vsem tem velja poudariti, da je naša država odigrala zelo pozitivno in aktivno vlogo v tem procesu. Nekako podobno kot pri približevalnem procesu Črne gore, da smo Makedonijo vseskozi aktivno podpirali že s svojo stalno prisotnostjo v Skopju. Je pa v preteklem mandatu že Vlada dr. Mira Cerarja imela         številne bilateralne stike z makedonsko vlado in je konec leta 2017 tudi premier Zaev obiskal Slovenijo.  Nazadnje je tudi predsednik Državnega zbora, mag. Dejan Židan, s svojo delegacijo bil na svojem prvem bilateralnem obisku v tujini septembra 2018 prav v Makedoniji. Hkrati je bil ta njegov obisk tudi zadnji visoki obisk kakšnega predstavnika države članice EU oziroma NATO v Makedoniji tik pred izvedbo njihovega referenduma. V duhu te povezanosti med državama, ki ima korenine tudi v časih nekdanje skupne države, je za pozdraviti načrtovano potezo, da bo naša država ena izmed prvih, ki bo ratificirala pristop Severne Makedonije k zvezi NATO.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Kolegice, kolegi, želi še kdo razpravljati? V kolikor ne, če se strinjate, bi predlagal 5-minutni odmor za eno kratko uskladitev kar na licu mesta, bom ob izklopljenih mikrofonih imel en predlog, tako da prekinjam sejo za 5 minut.          (Seja se je nadaljevala ob 15.12)     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Pričenjamo z nadaljevanjem prekinjene seje.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o predlogu za amandma odbora. Pri tem bi želel ponoviti, da je po presoji Zakonodajno-pravne službe potrebno obravnavani predlog zakona sprejeti na podlagi prvega odstavka 3a. člena Ustave Republike Slovenije, torej z dvotretjinsko večino vseh poslank in poslancev.  Odpiram razpravo k 4. členu in pripadajočemu predlogu amandmaja Poslanske skupine Nove Slovenije.  Kolegice, kolegi, odpiram razpravo v kolikor je še kaj za dodati. Se pravi, vidim, da ni želje po razpravi.  Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o predlogu amandmaja k 4. Členu. Torej verjetno ni potrebno, da ga preberem, ga imate pred sabo. Začenjamo z glasovanjem o predlaganem amandmaju, opozarjam, da mora biti podprt z dvotretjinsko večino. Torej začenjamo z glasovanjem o amandmaju. Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je predlog amandmaja sprejet.    Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (1 član.)  Ugotavljam, da so členi sprejeti.    S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Dopolnjen predlog zakona s sprejetim amandmajem bo sestavni del poročila tega odbora.  Poročila odbora nam bom na seji Državnega zbora predstavil sam v kolikor temu nihče ne nasprotuje.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in hkrati tudi 8 nujno sejo odbora za zunanjo politiko.  Prav vsem se lepo zahvaljujem za konstruktivno razpravo.    ŠPE) – 15.15    (nadaljevanje) Želim lep dan, hvala lepa. Lep pozdrav.    Seja je bila končana 11. februarja 2019 ob 15.15.