Spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 8. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje namesto poslanca dr. Darija Krajčiča poslanec Edvard Paulič. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O VZPOSTAVITVI POTNE LISTINE EU ZA VRNITEV IN RAZVELJAVITVI SKLEPA 96/409/SZVP.

Gradivo od 1. do 5. točke dnevnega reda smo prejeli od Vlade 13. 9. 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru od 1. do 4. točke je 5. 10. 2018, za obravnavo 5. točke pa 19. 10. 2018. Gradivo k 1. točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 2. redni seji, 25. 9. 2018, in sprejel mnenje, ki ste ga prejeli.

Prosim gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Gospod predsednik, hvala lepa. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci.

Dovolite, da predstavim stališče Republike Slovenije do predloga direktive. Slovenija v celoti polno podpira sodelovanje med državami članicami EU na področju konzularne zaščite in konzularnega kriznega upravljanja, ki je v izključni pristojnosti držav članic. Slovenija je velik uporabnik oziroma porabnik mehanizma pomoči izdaje ETD, torej Emergency travel document, to je nekakšnega potnega lista za vrnitev, zato je zanjo pomembno, da ta mehanizem deluje še naprej nemoteno med državami članicami EU, v tretjih državah in tudi državah članicah EU znotraj EU ter da je postopek izdaje fleksibilen in praktičen ter neobremenjen z dodatnimi protokoli. Slovenija meni, da je ob upoštevanju omejenega števila PLV, torej potnih listov za vrnitev EU, ki jih izda, pomembno tudi to, da se sprejme izvedljiv način izvajanja predloga in da se ne preobremeni nacionalnih organov. Če se izkaže, da sklep 94/409/SZVP ni ustrezna podlaga, jo je potrebno spremeniti, vendar pa Slovenija ni prepričana, da je predlog sprememb ustrezen. Morda bi bilo to kakšna manj obvezujoča oblika pravne podlage, na primer priporočila. Za Slovenijo pomeni sprejetje obvezujočih določb na ravni EU v primeru sprejetja direktive tudi spremembo nacionalne zakonodaje, to je Zakona o potnih listinah, ki je sedaj na tem področju ustrezna, dovolj fleksibilna in praktična rešitev, ki temelji na podzakonskih aktih, na primer Pravilnik o izvrševanju Zakona o potnih listinah. Predlog izdaje enotne ETD, torej Emergency travel document, oziroma potnega lista za vrnitev bi za Slovenijo pomenil nove finančne obveznosti, nova tehnologija, tiskanje predlaganih nalepk kot ETD, usposabljanje uslužbencev, uvedba fotografiranja na veleposlaništvih in tako dalje, torej ne samo finančne, tudi kadrovske resurse. Poleg tega bi nove tehnične in vsebinske zahteve predstavljale nadproporcionalno velik tehnični in prostorski izziv za celotno DKP mrežo. Zaradi omenjenih finančnih sredstev in kadrovskih virov Slovenija predlagane reforme na področju varnostnih elementov ETD, ki zajema tako tehnične, vsebinske in proceduralne spremembe, ne more podpreti v predlagani obliki. Prenova postopkov izdaje ETD, kot jih predlaga Evropska komisija, je kompleksen proces, ki v predlogu direktive vsebuje poleg prenove varnostnih značilnosti dokumenta tudi spremembo postopkovnih pravil ter prevzem dodatnih pristojnosti s strani Evropske komisije, poročanje in tako dalje, ki jih na konzularnem področju do sedaj ni imela. Slovenija je mnenja, da mora konzularna pomoč in konzularno krizno upravljanje ostati v pristojnosti držav članic EU. Gre za nacionalno dimenzijo in nacionalno pristojnost, ki ob sodelovanju držav članic EU v tem trenutku optimalno dobro deluje. Zato Slovenija predlaga, da ne podpremo direktive v takšni obliki, kot je predlagana.

Gospod predsednik, hvala lepa.

Zahvaljujem se državnemu sekretarju za to.

Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim člana odbora, gospoda Blaža Pavlina.

Hvala za besedo.

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je predlog stališča kot matično delovno telo obravnaval na 2. seji, 25. 9. 2018. Dopolnilno obrazložitev je podal državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Dobran Božič. V razpravi je bilo izraženo stališče, da je pomembno, da Slovenija ne sledi slepo vsem predlogom Evropske komisije, ampak jih preuči in zavzame svoje stališče, kar je še posebej pomembno v primeru konkretne predlagane direktive, ki prinaša dodatne nepotrebne obveznosti in obremenitve državam članicam, kar bo problematično zlasti z vidika majhnih držav, kot je Slovenija. Predlagano je bilo, naj Slovenija stališče uveljavlja v pogajanju za sprejem predlagane direktive. Odbor je z 11 glasovi za in nobenim proti sprejel mnenje, da predlog stališča podpira.

Hvala.

Zahvaljujem se gospodu Pavlinu.

Moram vas obvestiti, da poslanko Natašo Sukič nadomešča poslanec Boštjan Koražija.

Na 13. seji, 25. 9. 2018, je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve k tej točki prosim predsednika komisije, gospoda Bojana Kekca.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči.

Torej naša komisija je seveda obravnavala predlog stališča Republike Slovenije in ga tudi v celoti podprla. Gre za primere, ko se rešujejo izgubljeni ali kakorkoli uničeni dokumenti državljana EU, ki se nahaja v drugi državi, in v tem primeru mislimo, da je to bolj pisano na kožo večjim državam, ki imajo stalna predstavništva ali konzulate v čisto vseh državah, manjše države, kot je Slovenija, pa v tem primeru potegnejo nekoliko krajši konec. Predvsem nas je pri tem mnenju vodilo tudi to, da situacija, ki jo imamo zdaj, dobro deluje, da je fleksibilna. Ta nova direktiva pa bi dodatno obremenila organizacijo, tudi finance, poleg tega imajo pa še posamezne države zelo različno urejene konzularne zaščite na nacionalni ravni. Se pravi mnenje naše je, da stališče Republike Slovenije v celoti podpremo.

Zahvaljujem se gospodu Kekcu.

S tem smo ta uvodni del končali in odpiram razpravo. Zaenkrat sva najavljena zgolj 2. Še kdo? Ne.

Potem dajem besedo dr. Francu Trčku.

Hvala za besedo, predsedujoči. Dobro jutro, lep pozdrav vsem skupaj.

Zdaj najprej moram reči, da ko sem danes zjutraj ponovno to 15 do petih na vlaku začel brati, da, tako imam velika ušesa, zastrižem z njimi, ko Slovenija nekaj absolutno ne podpira. Ni pa nujno, da se s tem v celoti strinjam. Zdaj tukaj sem si napisal, smo izvozno gospodarstvo in posledično tudi dokaj potujoča skupnost. Verjetno bi moral premislek iti v smeri, mogoče bo kolega Brglez kaj o tem, o mreži naših diplomatsko konzularnih predstavništev, ki so, to si pa upam trditi, ker ogromno delam multilaterale, bilaterale, podhranjena. Zdaj, kje se špara in kako se špara, pri neki drugi točki bo podobna argumentacija. Se mi zdi, da je treba varčevanje vpenjati onkraj mandata, če hočete, ene vlade ali ene koalicije in gledati srednjeročno, dolgoročno. Tukaj imamo vrhunskega poznavalca te problematike, gospoda Štera. Zdaj neko prvo vprašanje seveda bi bilo… Tukaj je zapisano, da smo veliki uporabnik mehanizma pomoči. Koliko je to? Kaj je ta red velikosti? Verjetno smo uporabnik tujih diplomatsko konzularnih predstavništev. Kolikor vem, v številnih državah, ki jih mi nimamo, je to nek dogovor, da z Avstrijci sodelujemo, če sem pravilno informiran, verjetno zgolj delno. V celi tej zgodbi seveda gre za neko malo revolucijo, kar je državni sekretar korektno povzel, malo seveda delni prenos, kdo bi si celo upal trditi, suverenosti. Zdaj neko to stališče je pa tudi malo v nasprotju s tem, kar je pa zelo rada izpostavljala Vlada Mira Cerarja, predhodna, katerih trojček še vedno tvori večino petorčka, ki je zelo rada govorila, da smo jedrna evropska država, v stališču do tega pa to nekako več kot zgolj delno zanikam. Jaz lahko razumem pridržke. Upam, da nas bo gospod Šter malo razsvetlil okrog te problematike. Seveda se pa tukaj postavlja vprašanje, koliko držav sorodnega reda velikosti je pa na naši liniji. Skratka, koliko je to naše, če tudi rečem, zgolj več kot delno zapenjanje, če se tako izrazim, čisto iz teh taktičnih pogledov v smiselno. Pa da ne bom dolg pri tej 1. točki, seveda meni je recimo zelo blizu, tudi kot človeku, ki se ukvarjam z urbanizmom in arhitekturo, skandinavski pristop. Recimo, če greste v Berlin, oni imajo celo skupne ambasade, če se tako izrazim, prostorsko umeščene. In neko moje drugo vprašanje, da zaključim s tem. S kom na tem, pa še kakšnem sorodnem področju komplementarno dopolnjevati sodelovanje diplomatsko konzularnih predstavništev, ki so pri nas seveda šibka, a veste. Zdaj sem ravno pretekli teden, najprej sem bil v Albaniji, kjer imamo super veleposlanico, pomočnico in potem se že »staff« konča slovenski tam. Potem sem šel na parlamentarno dimenzijo evro-azijskega vrha. Jaz vedno rečem, da, če malo rekonceptualiziram kontinente, imamo v bistvu 2 velika kontinenta, Afroazijo in obe Ameriki. In če gledam Evroazijo ali Afroazijo, seveda ogromno naših ljudi potuje tudi poslovno, tudi drugače, nekih konzular pa nimamo. Afriko še vedno pokrivamo zgolj iz Kaira, pa tudi, bom rekel, na kakih tudi pomembnih trgih srednje, kaj šele daljne Azije nimamo konzularnih predstavništev. Zdaj upam, da bomo vsaj v srednji Aziji dobili neko predstavništvo, čeprav vem, da se diplomati temu malo upirajo, čisto iz preprostega razloga, ker tudi klimatski pogoji niso ravno prekrasni za delovati tam. Ampak, da ne bom predolg, se bom tukaj ustavil.

Hvala za besedo.

Hvala.

K besedi sem se javil tudi sam. Pravzaprav bi hotel najprej eno stvar izpostaviti, ki je potencialno pač pomembna, da znotraj obstoječega pravnega reda, torej obstoječih pogodb pač, ali se ta zadeva prenese ali ne prenese, ni vnaprej določeno na takšen način oziroma bi bilo treba za vzpostavitev supranacionalnosti in prenos suverenosti najverjetneje spreminjati pogodbeni okvir, da bi lahko rekli, da nas to pač kot tako veže. Do takrat je pač to v pristojnosti nacionalnih držav in tako tudi razumem to zadevo in to nikakor ni v nasprotju s prizadevanji za to, da bi ostali v jedru Evropske unije, kamorkoli že to jedro oziroma Evropska unija pluje, ampak to so širše dimenzije celotne zadeve.

Imam pa eno oziroma imam 3 konkretna vprašanja. Pa bom začel najprej s tistim, zakaj se meni tudi, in iz enega pravzaprav sledi, zakaj je tudi meni nekako, je težko takoj spreminjati to zadevo. Namreč v Državnem zboru smo aprila letos potrdili nov Zakon o konzularni zaščiti, v katerega so bile vnesene pomembne posodobitve in uskladitve s pravnim redom EU na tem področju. Izpostaviti velja na primer možnost založitve finančnih sredstev državljanov Republike Slovenije v nujnih primerih in pa načelo enakega obravnavanja državljanov EU ter njihovih družinskih članov, ki potujejo skupaj z njimi, pri nudenju konzularne pomoči. Tako da mi smo na tem področju kar nekaj že naredili in zdaj bi šli to zadevo takoj spreminjati. To se mi zdi malo problematično. Imam pa znotraj tega eno vprašanje. Kaj ta predlog direktive, takšen kot je, glede spremenjenih pravil, kaj predlog direktive glede spremenjenih pravil v zvezi z izdajo potnih listin za vrnitev pomeni za nudenje konzularne pomoči družinskim članom držav članic EU, ki pa so sami državljani tretjih držav. To je ta najtežji primer kot takšen. To je eno takšno. Druga 2 sta pa pravzaprav reformulacija tega, kar je že kolega Trček izpostavil, torej malo podatkov je o tem, koliko potnih listin za vrnitev povprečno izdajo slovenska diplomatsko konzularna predstavništva državljanom članic EU na leto in koliko je letno povprečno izdanih slovenskim državljanom, torej to je tudi druga. In drugo takšno vprašanje, ali je znano preliminarno stališče drugih držav članic do predlaganih sprememb? In zlasti me zanima, kakšno stališče imajo tiste države, s katerimi drugače največ sodelujemo na konzularnem področju, in seveda Avstrija je kot tradicionalno bila in ali se tukaj ohranjajo zavezništva ali se ne ohranjajo zavezništva? Vem, da so lahko pri različnih temah pač različna in to je tako operativno delo diplomacije, ki je najboljše takrat, ko ga noben ne vidi.

Še kdo? Ne. Potem pa dajem besedo gospodu Dobranu Božiču, državnemu sekretarju. Prosim.

Gospod predsednik, hvala lepa za vprašanja.

Torej nekaj bom odgovoril jaz, kar vem, nekaj pa sigurno gospod Šter, ki je vodja konzularnega, službe in ima sigurno več vpogleda na to in več podatkov. Kar se tiče DKP, konzularnih predstavništev, mi imamo in upam, da bo do konca leta pripravljen dolgoročni program razvoja zunanje diplomacije do leta 2030, nekako v tem okvirju, ker bomo in danes smo se ravno pogovarjali tudi o tem, kje Slovenija mora odpreti svojo mrežo DKP oziroma jo okrepiti. Jaz upam, da bomo uspešni in da bomo tudi to zajeli noter, katere so tiste najboljše, najbolj pomembne destinacije tako za ekonomsko diplomacijo, kot tudi za naše državljane, ki potujejo v tujino in potrebujejo tako ali drugače pomoč. In verjamem, da bomo uspešni pri tem in da bomo potem skladno s srednjeročnimi programi uspeli to implementirati in urediti zunanjo diplomatsko mrežo. Kar se tiče odgovora jedrne države, kje smo, kaj smo, jaz menim, mi menimo, da ne glede, da je stališče jedrnih držav verjetno v smeri izdaje ETD, da pa ne glede, ali smo v politiki in razmišljanju jedrnih držav, torej o demokraciji, pravni državi in vseh ostalih zadevah, lahko tudi imamo svoje pomisleke kot mala država in svojo specifiko in da je potrebno, da izrazimo svoje stališče ne glede, v katerem klubu smo, in da, tako kot velika družina, torej ni potrebno vedno, da se strinjamo, in lahko izdamo pomisleke. Mi želimo samo povedati, da je mehanizem, ki ga imamo danes, je dovolj fleksibilen, dovolj fleksibilen, da ugotavljamo ustrezno identiteto, s tem zagotavljamo varnost, in da damo dokument za tisti namen, ki je, torej da se vrne v domovino v dobi 30 dni. In zato je za nas dovolj dober.

Kar se tiče ostalih zadev, par zadev, ki je pa bilo, bi pa prosil gospoda Štera, da da pa te tehnične podatke glede, koliko je izdanih dokumentov in tako dalje.

Hvala lepa, gospod predsednik.