6. redna seja

Odbor za finance

2. 3. 2019
podatki objavljeni: 2. 3. 2019 v pregledu

Transkript

Spoštovane gospe in gospodje, dobro jutro! Članice in člane Odbora za finance in vse ostale povabljene na današnjo sejo Odbora za finance lepo pozdravljam! Pričenjam 6. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti članica odbora, poslanka Suzana Lep Šimenko. Na seji pa kot nadomestni članici sodelujeta poslanka Ljudmila Novak, ki nadomešča poslanca Jožefa Horvata in poslanka Anja Bah Žibert, ki nadomešča poslanca Marka Pogačnika. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019. Predlagatelj rebalansa je Vlada. Državnemu zboru ga je v obravnavo poslala na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah. K tej točki so vabljeni Vlada, Ministrstvo za finance, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Fiskalni svet. Dodatno je bil povabljen tudi Sodni svet, vendar so poslali opravičilo, da se današnje seje ne morejo udeležiti. Prejeli smo dodatna gradiva in sicer so to mnenja vseh zainteresiranih delovnih teles. Oceno Fiskalnega sveta z dne 7. februarja 2019, mnenje Sodnega sveta z dne 15. februarja 2019, mnenje Državnega sveta z dne 27. februarja 2019 in stališče Vlade Republike Slovenije do ocene Fiskalnega sveta z dne 28. februarja letošnjega leta. Na klop ste dobili pregled amandmajev z dne 2. marca 2019.  Odbor bo predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 obravnaval na podlagi 4. odstavka 166. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo opredeli do predloga rebalansa proračuna in do vloženih amandmajev in pripravi poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev ter amandmaje matičnega delovnega telesa. Do izteka roka za vložitev amandmajev, torej do 1. marca 2019, so kvalificirani predlagatelji vložili 34 amandmajev in sicer Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke dva amandmaja, h katerim je bila vložena tudi sprememba amandmaja k uporabniku Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo; Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je vložila 16 amandmajev; Poslanska skupina Nove Slovenije – Krščanski demokrati je vložila prav tako 16 amandmajev. Odbor bo najprej razpravljal o predlogu rebalansa v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje in tudi predloge morebitne za amandmaje odbora. Zainteresirana delovna telesa niso oblikovala svojih amandmajev. Prosim predstavnika Vlade, ministra za finance gospoda Andreja Bertonclja, da poda uvodno obrazložitev predloga rebalansa proračuna. Gospod minister, izvolite.
Andrej Bertoncelj
Hvala lepa! Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani Odbora za finance, spoštovani ostali vabljeni! Vlada Republike Slovenije s predlogom rebalansa državnega proračuna za leto 2019 sledi svojim ključnim usmeritvam. Ena doseganje nominalnega presežka v javnih financah, zniževanje javnega dolga in zagotavljanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Hkrati s tem Vlada zasleduje tudi temeljni cilj stabilne in široko osnovane gospodarske rasti. Rebalans proračuna je stabilen in razvojno naravnan in nagovarja vse generacije državljank in državljanov. Zmanjšujemo javni dolg, kar pomeni, da smo manj zadolženi in več ustvarimo. Smo prvi, drugi v evrski skupini, pri zniževanju javnega dolga – v letošnjem letu ciljamo na 66 % v odnosu na BDP. Maastrichtski kriteriji, to je 60 % stopnjo, bomo dosegli v naslednjih dveh, treh letih. Ugodnejši gospodarski in javnofinančni trendi ustvarjajo fiskalni prostor, ki ga je možno nameniti za krepitev domače potrošnje, prek izboljšanja dohodkovnega položaja prebivalstva. Hkrati se kot gonilo domače potrošnje krepijo tudi večje domače investicije, z namenom, da se omogoči dolgoročni gospodarski razvoj in stabilna gospodarska rast. Krepi se zaposlovanje, podjetja ustvarjajo več dodane vrednosti in boljše poslovne rezultate. Pozitivne razmere na trgu dela omogočajo, da pokojninska in zdravstvena blagajna lažje izpolnjujeta svoje obveznosti. S tem se ponovno ustvarjajo gospodarska gibanja in razmerja, ki jih je bilo potrebno za(?) uravnoteženja javnih financ v preteklih letih zajeziti ali na novo uravnavati. Gospodarskim gibanjem sledi tudi izboljšanje stanja javnih financ, kjer pa Slovenija šele po letu 2017 dalje beleži presežek. Naj spomnim, predhodno je Slovenija v 10 letih naredila za skoraj 25 milijard proračunskih primanjkljajev in se za toliko tudi zadolžila. Vlada tudi za leto 2019 s predlogom rebalansa načrtuje hitrejšo rast prihodkov od rasti prihodkov. Torej, hitrejšo rast prihodkov od rasti odhodkov in predvideva nominalni presežek, v višini 194 milijonov evrov oziroma 0,4 BDP oziroma 0,55 BDP, merjen z ESA standardi.  Gospodarska rast pomembno vpliva na izboljšanje javnih financ, kar se kaže skozi povečane prilive iz naslova davčnih prihodkov. Prihodki predloga rebalansa državnega proračuna so načrtovani z upoštevanjem ključnih makroekonomskih kazalcev iz jesenske napoved Umar in veljavne ureditve na davčnem področju. V primerjavi z letom pred, bodo skupni prihodki višji za 3,5 %, samo davčni prihodki za 4,8 %, skupaj so načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnine in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije, ki so ocenjena na več kot milijardo evrov. Upoštevani so tudi dodatni namenski prihodki iz zakona v 2TDK in visoka vrednost CO2 kuponov za polnjenje podnebnega proračunskega sklada. Na drugi strani, pri izdatkih, je Vlada upoštevala zgornjo mejo, ki jo je sprejel decembra lani Državni zbor in sicer 10,16 milijarde evrov. Od sprejetega proračuna 2019, so višji za 463 milijonov evrov, od realizacije 2018 pa za 700 milijonov evrov. Na višje dovoljene odhodke državnega proračuna pa so vplivali predvsem novi ukrepi, z uveljavitvijo v letu 2019 - dogovor glede politike plač v javnem sektorju, vpliv zakona o socialno varstvenih prejemkih, dogovorjena višina povprečnin za občine in višina letnega dodatka za upokojence. Vlada je v predlogu zagotovila več sredstev tudi za prednostne naloge – zdravje, znanost, infrastruktura in za izvajanje črpanja evropskih sredstev. Primer: sredstva za področje znanosti, glede na pretekla leta se bistveno povečujejo in po dolgem času dosegajo nivo 200 milijonov evrov, kar dolgoročno povečuje konkurenčnost in dodano vrednost gospodarstva, s tem pa se zagotavlja predpogoj za povečanje kakovosti življenja. V letu 2019 bodo za Slovenijo še naprej pomembna tudi evropska sredstva, za katera načrtujemo porabo nekaj nad milijardo evrov. Številni ukrepi in projekti so že v teku, nekateri še v pripravljalnih fazah, vendar so sredstva večinoma že dodeljena z odločitvami o podpori, tako da glede na pretekla leta upravičeno pričakujemo še višji delež črpanja. Z vidika virov financiranja naj bi se v letu 2019 uporabilo 8,5 milijarde evra integralnih sredstev, milijardo cca., govorimo o okrogli številki, milijardo evrov evropskih sredstev in tisto 67 milijon evrov v namenskih sredstvih. 230 milijonov evrov integralnih sredstev slovenske udeležbe in 1,6 milijona evra v namenskih sredstvih finančnih mehanizmov.  V računu finančnih terjatev in naložb, tako imenovani B bilanci, so prejemki načrtovani v višini 9,6 milijona evra in izdatki v višini 415 milijonov evrov, razlika med prejemki in izdatki je negativna v višini 406 milijonov evrov, tega je v povečanje kapitalskih deležev za 200 milijonov vključeno 56 milijonov za 2TDK. V računu financiranja, tako imenovani C bilanci, se v predlogu rebalansa proračuna financiranje načrtovanega primanjkljaja iz B bilance v odločilo glavnic dolga državnega proračuna ter upoštevaje načrtovani presežek bilanci prihodkov in odhodkov in sprememb zmanjšanje stalnih sredstev na računu potrebuje, načrtuje dodatna zadolžitev v višini 1,2 milijarde evra. V skupnem znesku se pa seveda ta zadolžitev zmanjšuje. Priloga predloga rebalansa državnega proračuna je tudi dopolnjen osnutek proračunskega načrta za sektor država 2019, ki smo ga v skladu s pravili Evropske unije posredovali tudi Evropski komisiji in Fiskalnemu svetu.  Za leto 2019 je za celoten sektor država načrtovan presežek v višini 0,55 odstotkov BDP. Doseganje nominalnega presežka v javnih financah ter razmeroma ugodna gospodarska rast omogočata, da Slovenija izpolnjuje pravilo o dolgu. Dolg države se znižuje hitreje, kot je bilo predvideno, saj se je v enem letu znižal za 3,7 odstotne točke in sicer tudi zaradi uspešnega upravljanja z dolgom in izvedene privatizacije banke.  Dolg sektorja država se iz ocene leta 2018 znižuje iz 70,3 % BDP za 4 odstotne točke na 66,6 % BDP v letu 2019. S tem se ustvarja pomemben fiskalni prostor na srednji rok. Obrestni izdatki za servisiranje državnega proračuna se v letu 2019 zmanjšujejo in sicer so ocenjeni v višini 1,6 odstotka BDP, kar v primerjavi z letom 2014 na primer pomeni za skoraj 300 milijonov evrov manj obrestnih odhodkov. Prav tako ohranjamo presežek primarnega stanja salda, ostaja na ravneh 2 odstotka BDP.  Za Slovenijo pravilo dolga predstavlja osnovno vodilo ,ki ga je Vlada pri snovanju ekonomskih politik zasledovala, pri čemer smo si prizadevali ohranjati pozitiven nominalen sektor država in naslednji rok posledično skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ. V tem smislu zagotavljamo ustrezno razmerje med zagotavljanjem stabilnih javnih financ in skrbjo za državljane ter širši razvoj države. Pot javnofinančne konsolidacije, kot bo začrtana spomladi z okvirom 2020-2022 in novim srednjeročnim ciljem, mora omogočiti z oblikovanjem ustreznega spleta ekonomske politike, zagotovimo ne samo cilja in stabilnosti javnih financ, temveč in tudi bi rekel predvsem ustrezno raven gospodarske rasti.  Fiskalna pravila so že v osnovi definirana kot stalno omejevanje fiskalne politike, merjeno oziroma zagotovljene s fiskalno izvedbo in učinkovitostjo.  Omenjeno težko enačimo z letnimi proračunskimi saldi. Tudi ostale države članice so s fiskalnim paktom prenesla v nacionalne zakonodaje različna pravila. Naj omenim - in so s tem seveda z določenimi viri neprimerljiva - bodisi uravnotežen saldo sektorja država, definirane ravni izdatkov, dolga, nekateri celo namenoma niso zajeli celoten sektor država. V Evropski uniji beležimo 112 različnih fiskalnih pravil, od tega jih je komaj polovica vezana na strukturni saldo. V tem so vštete različne ravni države. V 25 % se veže izključno na dolg, če pa skladno s priporočilom Evropske komisije zajamemo ravni sektorja država, ugotovimo, da celoten sektor zajema le 53 % pravil. Tudi glede srednjeročnega cilja velja pravilo, da se skušamo uravnotežiti. Vendar so letno res potrebne tako velike prilagoditve ne glede na posledice, se sprašujemo. Matrika fiskalnega prilagajanja bi morala veljati glede na srednji rok in ne glede na leto za letom zahtevati drastične reze. Tudi analize Evropske komisije v javnih financah kaže občutno vrzel med dejanskim in zahtevanim fiskalnim naporom članic in odstopanja od ciljev. Tudi Evropska unija, fiskalni svet pripravlja sveženj ukrepov, kjer prihaja predvidoma iz letnega na triletno merjenje in daje se bistveno večji poudarek javnemu dolgu in ne recimo 3 % primanjkljaju in ostalim merilom. Torej točno to, kar tudi mi poudarjamo pri svoji ekonomski politiki.  S predlogom rebalansa smo postavili temelje za strukturne ukrepe, ki so pred nami. Ministrstvo za finance je že predstavilo davčne spremembe, s katerimi želimo spodbuditi domačo potrošnjo, s tem gospodarsko rast ter narediti trg dela mednarodno konkurenčen. Ocenjujemo, da je predlagani rebalans uravnotežen in zagotavlja pot do srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, zato predlagamo odboru, da predlog potrdi.  Predsednik, imam še nekaj v Ziprsu, /nerazumljivo/, bom kasneje. Hvala lepa.
Naslednja točka dnevnega reda. Hvala gospod minister.  Imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanec Andrej Rajh nadomešča člana odbora poslanca Franca Kramarja iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Zdaj sprašujem ali želijo tukaj prisotni predsedniki oziroma predstavniki zainteresiranih delovnih teles predstaviti mnenja teh delovnih teles. Ne. Pardon, vi tudi. Imamo kar nekaj tega. Najprej je na vrsti kolegica poslanka Mateja Udovč, Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino.
Hvala lepa za besedo.  Odbor za izobraževanje znanost, šport in mladino je na 7. nujni seji 5. 2. 2019 obravnaval Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Pri delu odbora je sodeloval državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Štromajer in predstavnica Ministrstva za finance mag. Irena Drmaž.  Predstavnica Ministrstva za finance je med drugim povedala, da se je Predlogu rebalansa proračuna prihodki in odhodki, v primerjavi s prejetim proračunom, zvišujejo. Tako so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 % več kot v sprejetem proračunu za leto 2019. Odhodki pa se zvišujejo za 4,8 % na 10,16 milijarde evrov. Nominalni presežek proračuna bo tako predviden v višini 0,4 % bruto domačega proizvoda. Vlada s tem zasleduje ustrezno razmerje med zagotavljanjem stabilnosti javnih financ in skrbjo za državljane ter širši razvoj države. Državni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je predstavil Predlog rebalansa proračuna na področju ministrstva in povedal, da se s predlogom rebalansa sredstva za področje izobraževanja, znanost in športa povečujejo za 129 milijonov evrov glede na že sprejeti finančni načrt za leto 2019. Ministrstvo je pri pripravi Predloga rebalansa izhajalo tako iz prioritet in zavez v Koalicijski pogodbi ter zavez Vlade danih sindikatom, da bo zagotovila dodatna sredstva za povečanje plač javnih uslužbencev. Pojasnil je, da je programsko gledano ministrstvo nosilec dveh politik, in sicer politike 19 - izobraževanje in športa in politike 05 - znanost in informacijska družba. Poleg tega sodelujejo še v treh drugih politikah, ki so zunanja politika in mednarodno razvojno sodelovanje, trg dela in delovni pogoji ter kultura in civilna družba, za katere  letno namenjajo okoli 6,2 milijona evrov oziroma 0,31 % vseh njihovih sredstev.  Med Vladnimi prioritetami je področje znanosti, saj le-ta dolgoročno povečuje konkurenčnost in dodano vrednost gospodarstva. S tem pa se zagotavlja predpogoje za povečanje splošnega družbenega blagostanja. Velik poudarek se daje tudi na odprtost in kakovost sistema. Sredstva za znanost znašajo 268,6 milijona evrov, od tega znašajo integralna sredstva 207,2 milijona evrov, kar je 21,2 milijona evrov več, kot je bila poraba v letu 2018. Integralna sredstva za znanost tako prvič presegajo predkrizno raven iz leta 2011 in prvič je za ta namen predvidenih več kot 200 milijonov evrov, s čimer sledimo koalicijski zavezi po povečanju sredstev za raziskave in razvoj na 1 % bruto domačega proizvoda. Pomembno vlogo na tem področju bodo imela tudi evropska kohezijska sredstva, ki za leto 2019 znašajo 60,9 milijona evrov, usmerjena pa bodo v krepitev raziskovalne infrastrukture, spodbujanje naložb javnih raziskovalnih organizacij in podjetij v raziskovalne in razvoj ter centrom odličnosti. Na področju izobraževanja bo ministrstvo v letu 2019 še naprej zagotavljalo dostopno in kakovostno vzgojo in izobraževanje za vse in krepitev visokega šolstva ter z njim povezanega znanstvenega raziskovanja. Na področju predšolske vzgoje se največ sredstev namenja za subvencije plačila staršem – okoli 17 milijonov evrov, in sicer za 70 % cene programa, ki bi ga starši morali plačati za drugega otroka, in 100 % za tretjega in naslednje otroke ter za subvencije ranljivim skupinam, subvencioniranje predšolske vzgoje otrok Romov in otrok v dvojezičnih oddelkih, financiranje krajših programov za otroke, ki niso v vrtcu in so stari 5 let. Od septembra 2019 se bo kot novo zakonsko obveznost sofinanciralo tudi razvojne oddelke v vrtcih.  Za področje osnovnega šolstva je namenjenih 870 milijonov evrov, s čimer se zagotavlja pogoje za kakovostno izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov, optimalne pogoje za vzgojo otrok s posebnimi potrebami ter regijsko enakomernejši delež vključenosti otrok v javno glasbeno šolstvo. Šole se še vedno soočajo z izzivi, ki jih prinaša naraščanje števila učencev oziroma povečanje generacij. V letu 2019 je v sistemu osnovnošolskega izobraževanja po številu učencev skoraj ena generacija več, kot je bilo otrok v preteklosti. To predstavlja velik izziv tako za šole kot tudi za državo in lokalne skupnosti. Učenci imajo v času pouka organizirano tudi prehrano, s šolskim letom 2019 in 2020 pa bo ministrstvo razširilo nakup učnih gradiv tudi za učence drugega razreda osnovne šole. Na področju srednjega šolstva je namenjenih 328,2 milijona evrov. Z njimi se zagotavljajo pogoji za kompetentno naravno izobraževanje, ki omogoča prehodnost med programi in zaključevanje različnih ravni izobraževanja ter nadaljevanja študija s poudarkom na povečanju naravoslovnih kompetenc, spretnosti in veščin dijakov. Z razmestitvijo izobraževalnih programov po posameznih šolah se ohranjajo zanimanje dijakov in delež vpisanih v programe srednjega strokovnega izobraževanja, s programskimi spremembami pa se zagotavlja tesnejše povezovanje izobraževanja s potrebami gospodarstva in trga dela, pri čemer velja izpostaviti uvedbo vajeništva in drugih oblik povezovanja ter izobraževanja z gospodarstvom. Dijakom se zagotavlja tudi delno ali v celoti subvencionirana malica v času pouka.  Višjemu strokovnemu šolstvu se namenja 15,5 milijonov evrov in je tesno povezano s trgom dela in se želi preko široko modularno zasnovanih študijskih programov, ki temeljijo na vsaj dveh poklicnih standardih, doseči čim večjo zaposljivost diplomantov.  Na področju visokošolskega izobraževanja, ki se mu namenja 305 milijonov evrov, se zagotavlja stabilno financiranje ter ustrezna kakovost izvedbe študijskih programov 1. in 2. bolonjske stopnje na rednem študiju, zagotavljajo se sredstva za   (nadaljevanje) doktorski študij na javnih visokošolskih zavodih za internacionalizacijo izobraževanja, izvajanje dejavnosti visokošolskih knjižnic ter reševanje prostorske problematike umetniških akademij. Pomemben poudarek pri razvoju visokega šolstva bodo v letu 2019 imele tudi evropska kohezijska sredstva, ki bodo v tem letu znašala 5,8 milijonov evrov in bodo namenjena za mednarodno mobilnost študentov, gostovanje tujih profesorjev, pomoč študentom pri graditvi kariere, karierne centre in uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževalnem procesu. Izobraževanju odraslih se namenja 21,8 milijonov evrov, od katerih znašajo sredstva evropske kohezijske politike 16,3 milijona evrov. Ministrstvo sofinancira programe in dejavnosti iz skupnega učenja, medgeneracijskega sodelovanja in učenja, promocije vseživljenjskega učenja ter nacionalno pomembno vlogo v izobraževanju odraslih. Financirajo se tudi program osnovne šole za odrasle, ki je ena od prednostnih nalog Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji. Na področju športa bo ministrstvo v letu 2019 zagotavljalo pogoje za razvoj športa za vse s ciljem, da vsakemu posamezniku zagotovi možnost za dejavno sodelovanje v športu v varnem in zdravem okolju in zagotovi mladim kakovostno zunajšolsko športno udejstvovanje ter spodbujanje uveljavljenih moralnih in etičnih vrednot v športu. V letu 2019 znašajo sredstva za šport 20,2 milijona evrov. Podpiralo se bo razvoj vrhunskega športa, sofinanciral in spodbujal se bo šport, skladno z nacionalnim programom športa. Državni sekretar je podal tudi odgovore in pojasnila na zastavljena vprašanja, predloge in pripombe poslancev. Tako se je Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino ni oblikoval svojih amandmajev in se je seznanil s Predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 iz svojega delovnega področja. Hvala lepa.
Hvala lepa. Preden nadaljujemo, gospe kolegice in kolegi, glede na to, da smo mi vsa ta poročila dobili v gradivu, bi predlagal naslednjim poročevalcem v imenu delovnih teles, da morda povzamejo samo tiste najpomembnejše točke, zato ker pozivam predvsem na ekonomiko razpoložljivega časa, da ne bi po nepotrebnem tratili čas za prebiranje dokumentov, ki so nam vsem dostopni.  Naslednja je na vrsti poslanka Ljudmila Novak, predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Izvolite.
Spoštovani, lepo pozdravljeni. Bom kratka in jedrnata. Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu je obravnavala rebalans proračuna in moram reči, da so skoraj vsi člani, tako koalicijski kot opozicijski, izrazili nezadovoljstvo. V tem času, ko se hvalimo z visoko gospodarsko rastjo, ko so vsa področja dobila precej več sredstev kot v preteklosti, je proračun Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu dobil zgolj dobrih 25 tisoč evrov dodatnega denarja, kar pomeni za odpravo plačnih nesorazmerij. Veste, da je ta del proračuna tudi simbolnega pomena, tudi naši Slovenci v zamejstvu in po svetu nas spremljajo tukaj v Sloveniji in se čudijo nad takim odnosom do tega področja. V letih krize je proračun za urad se vedno nenehno zmanjševal, letos, ko pa beležimo rast in povišanje sredstev na vseh področjih, pa samo minimalno povišanje za odpravo plačnih nesorazmerij, medtem ko dela tam je veliko, tudi potreb je veliko, ne nazadnje pa tudi določene organizacije opravljajo veliko povezovalno, svetovalno vlogo tudi Slovencem tukaj, na primer različne gospodarske zveze, trudijo se povezovati mlade, kajti stanje jezika v zamejstvu se poslabšuje, čeprav se vpis v šole, dvojezične šole povečuje, vendar je treba vlagati veliko naporov za izobraževanje slovenščine za mlade. Ker pa seveda koalicijski poslanci niso mogli vložiti amandmajev ali pa niso upali, bom rekla, sem sama vložila amandma. Gre za sorazmerno majhen, nizek znesek  (nadaljevanje) za to, ko boste potrebovali ali bomo potrebovali amandmaje, bi vseeno prosila za podporo amandmaju za Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Hvala lepa. Naslednji je na vrsti poslanec Primož Siter v imenu Odbora za kulturo. Prosim.
Najlepša hvala in lep pozdrav! Odbor za kulturo je na 4. nujni seji 6. februarja obravnaval predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Predstavnica Ministrstva za finance je uvodoma na splošno predstavila predlog rebalansa proračuna. Dr. Jernej Pikalo, ki začasno opravlja funkcijo ministra za kulturo, pa je v nadaljevanju predstavil predlog rebalansa proračuna na področju Ministrstva za kulturo. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker se delež proračuna za kulturo prvič po letu 2012 povečuje za 30, 4 milijona evrov in v celoti znaša 193 milijonov 315 tisoč evrov. Delež proračuna Ministrstva za kulturo v državnem proračunu znaša tako prvič po letu 2012 1, 9 %.  Vsebinsko bo pretežni del sredstev, torej 9, 4 milijona evrov namenjenih za stroške dela zaposlenih pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna. Za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih na področju kulture je namenjenih 1, 8 milijona evrov, za republike priznavalnine 0, 2 milijona evrov, na nakup opreme in investicijsko vzdrževanje, ki je bilo v preteklosti izrazito podhranjeno, 2, 2 milijona evrov. Za programe v kulturi je namenjenih dodatnih 5, 8 milijonov. Na področju medijev in avdio-vizualne kulture se povečujejo transferna sredstva za film v višini 800 tisoč evrov, dodatno se bo financiral redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Projektu medijske pismenosti je namenjenih 50 tisoč evrov, dodatna sredstva so namenjena tudi sofinanciranju nevladnih organizacij, varstvu kulturne dediščine, nakupu knjižničnega gradiva, ljubiteljski kulturi in digitalizaciji. V razpravi so vsi sodelujoči pozdravili dejstvo, da se sredstva namenjena za kulturo v predlogu rebalansa proračuna povečujejo in ob tem opozorili na naslednja odprta vprašanja na področju kulture. Izpad sredstev, ki naj bi jih zagotovil Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, pomanjkanje sredstev na področju ohranjanja kulturne dediščine, odsotnost investicij v večje javne zavode, recimo SNG Drama, nezadostno financiranje ljubiteljske kulture, neskladni kulturni razvoj v Sloveniji, dve tretjini denarja namenjena za kulturo, ostaja v osrednjeslovenski regiji, uresničitev zavez iz koalicijske pogodbe o dvigu sredstev za kulturo na 2, 2 %, uvedbo samostojne proračunske postavke za področje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, dvig sredstev za program podpora verskim skupnostim, nepredvidljivo financiranje kulturnih programov, kar je posledica odsotnosti novega nacionalnega programa za kulturo, nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi, sofinanciranje medijev lokalnega pomena, problematiko financiranja festivala Brežice in Carmina Slovenice, projekt Medijske pismenosti, investicije v kulturno infrastrukturo, strategijo Ministrstva za kulturo glede ohranjanja gradov in dvorcev, problematiko pokrajinskega arhiva Maribor, univerzitetne knjižnice Maribor in SNG Maribor, povišanje sredstev na načrtovanih 11 milijonov letno za filmsko in video produkcijo do leta 2022, potrebo po zagotovitvi višjih sredstev na postavki založništvo, problematiko prekarizacije in krašenja delovno-pravne zakonodaje v kulturi s strani javnih zavodov, nujnost začetka črpanja kohezijskih sredstev za projekt Slovenija častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022, financiranje povišanja plač v javnem sektorju in vsebinsko presoja izvedba projekta Interpretacijski center na Igu, koliščarsko naselje na Ižanskem delu ljubljanskega barja. Odbor za kulturo ni oblikoval svojih amandmajev k predlogu rebalansa proračuna za leto 2019. Po končani predstavitvi predloga in po opravljani razpravi, je predsednica odbora ugotovila, da se je Odbora za kulturo seznanil s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 v delu, ki se nanaša na področje dela Ministrstva za kulturo. Hvala lepa.
Hvala lepa. V imenu Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, predsednik Edvard Paulič. Prosim.
Hvala lepa za besedo. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 4. nujni seji dne 5. februarja 2019 obravnaval predlog rebalansa proračuna. Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, je v dodatni obrazložitvi poudarila, da skupen obseg sredstev v predlogu rebalansa znaša dobrih 844 milijonov evrov. Ta znesek je za 65 milijonov evrov višji od realizacije v letu 2018 in slabih 50 milijonov evrov višji od tistega v sprejetem proračunu za leto 2019. Izpostavila je, da od celotnega zneska približno 150 milijonov evrov sredstev predstavljajo evropska sredstva in glede na to, da je bila lanskoletna realizacija črpanja teh sredstev 85 milijonov evrov in je bila v trenutni finančni perspektivi daleč najboljša, bo za predvideno letošnjo realizacijo v višini 150 milijonov evrov, potrebno vložiti izredno veliko napora. Omenila je 3 konkretne primere in sicer, gradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper, gradnjo tretje razvojne osi in pa podelitev koncesije za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. Minister za okolje in prostor, Jure Leben, je v dodatni obrazložitvi postavk, ki se nanašajo na delovno področje Ministrstva za okolje in prostor poudaril, da predlog rebalansa predvideva sredstva v višini skoraj 375 milijonov evrov, kar je za dobrih 23 % ali 72 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu za leto 2019. Predvideno povišanje gre predvsem na račun slovenske udeležbe pri sofinanciranju evropskih projektov, namenskih postavk in integralnih sredstev. Izpostavil je, da je glavna naloga ministrstva pri izvrševanju predlaganega rebalansa nameniti maksimalne napore povečanju črpanja evropskih sredstev in povečanju črpanja namenskih skladov – to sta Sklad za vode in Sklad za podnebne spremembe. Omenil je, da veliki projekti za leto 2000(?) niso predvideni(?) večje aktivnosti pa so predvidene pri pripravi koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. V razpravi je bilo kar nekaj vprašanj in predlogov, na katera sta minister in ministrica odgovorila, pa jih zdaj tukaj ne bi navajal. Odbor ni oblikoval svojih amandmajev in se je seznanil s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019.
Hvala, gospod poslanec in naslednji je na vrsti poslanec Jani Prednik, v imenu odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prosim.
Predsednik, hvala, en lep dober dan vladni strani, vsem poslankam in poslancem. Tudi Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 6. seji, 12. februarja 2019 kot zainteresirano delovno telo obravnaval predlog rebalansa proračuna za leto 2019. Na seji odbora je poleg predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za finance sodeloval tudi predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Predstavnica Ministrstva za finance, gospa Špela Perme, je uvodoma poudarila, da so bila pri pripravi predloga rebalansa proračuna za leto 2019 upoštevana makroekonomska izhodišča Urada za makroekonomske analize in razvoj iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2018, ki za leto 2019 napovedujejo za 0,5 odstotne točke višjo rast bruto domačega proizvoda kot je bila upoštevana ob sprejetem proračunu za leto 2019. V zaključku je poudarila, da Ministrstvo za finance ocenjuje, da je rebalans finančnega načrta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano usklajen in je primeren za nadaljnjo obravnavo. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec je uvodoma poudarila, da rebalans proračuna za ministrstvo znaša nekaj malega manj kot 468 milijonov evrov, kar pomeni povečanje za nekaj več kot 35 milijonov evrov, glede na sprejeti proračun za leto 2019. Povečanje proračunskih sredstev za 8 % gre predvsem na račun povečanega izplačevanja iz naslova programa razvoja podeželja. V ciklu izplačevanja trenutnega finančnega obdobja po začetnih letih programa namreč prihajamo v obdobje, ko so izplačila najbolj intenzivna, saj se izplačujejo tudi tisti investicijski projekti po izvedenih javnih razpisih, ki so bili objavljeni v preteklih letih. Program PRP 2014-2020 se bo namreč izplačeval še do leta 2023, kar pomeni, da bo sredstva mogoče črpati do konca, načrtovana pa je tudi celotna poraba teh sredstev. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenija je poudaril, da bo načrtovano povečanje sredstev v višini 338 tisoč evrov, kar pomeni 4 % povečanje, omogočilo izvajanje vseh nalog, ki jih ima opraviti javna služba kmetijskega svetovanja, vendar, če želimo to službo pomladiti in zagotoviti njeno pogostejšo prisotnost na terenu, bodo potrebna še dodatna sredstva.   (nadaljevanje) Opozoril je tudi na dokaz visok primanjkljaj sredstev na postavki Materialni stroški o živinoreji. V razpravi smo člani odbora izpostavili predvsem tiste proračunske postavke, na katerih je po našem mnenju premalo sredstev za izvajanje učinkovite kmetijske politike. Na vse izražene pomisleke in tudi vprašanja članov odbora je ministrica podala pojasnila in odgovore. Odbor k predlogu rebalansa ni oblikoval svojih amandmajev. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Tako, to je zdaj, kar se tiče zainteresiranih delovnih teles, vse. Nadaljujemo po naslednjem vrstnem redu. Najprej bo na vrsti UMAR, potem Državni svet in za njim Fiskalni svet. Besedo dajem predstavnici Urada za makroekonomske analize in razvoj, vršilki dolžnosti direktorice, gospe Maji Bednaš. Izvolite.
Maja Bednaš
Hvala lepa. Lepo pozdravljeni. Nekaj besed o makroekonomskih izhodiščih. Podlaga za pripravo rebalansa so makroekonomske napovedi UMAR. Ob pripravi rebalansa konec novembra, v začetku decembra smo ocenili uresničevanje jesenske napovedi, ki za leto 2019 predvideva 3,7-odstotno gospodarsko rast. Ocena je temeljila na objavi tretjega četrtletja, o rasti v tretjem četrtletju bruto domačega proizvoda. In takrat so gibanja in tudi obeti v mednarodnem okolju bili še vedno v okviru pričakovanj jesenske napovedi. Tako da napoved, ki bi jo tedaj naredili, bi bila skladna z jesensko napovedjo in bi predvidela, se pravi, rast, ki je tudi podlaga za pripravo rebalansa. Naslednja napoved, ki jo bo UMAR pripravil, bo pomladanska napoved v 2. polovici marca. Podlaga za to so seveda gibanja v mednarodnem okolju in pa podatek o rasti bruto domačega proizvoda v lanskem letu, ki je bil objavljen v četrtek. Podatek za leto 2018 je, da je bila rast bruto domačega proizvoda 4,5 %, to je nekoliko več, kot smo predvideli v jesenski napovedi. Izvozna gibanja so se res umirila skladno z gibanji v mednarodnem okolju, z naročili in kazalniki zaupanja. Hkrati pa so gibanja domače potrošnje bolj pozitivna. Pri tem bi izpostavila predvsem investicije, ki so se okrepile precej bolj, kot smo pričakovali, in ta trend se nadaljuje. Pozitivna so tudi gibanja zasebne potrošnje, ki sledijo ugodnim gibanjem na trgu dela, tudi zaposlenost je bila lani nekoliko višja, kot smo ocenili v jesenski napovedi. Torej je izhodišče nekoliko boljše, kot smo pričakovali, spremenjena je pa struktura. Izvozna gibanja so nižja oziroma rasti so nižje, kot smo pričakovali v jesenski napovedi, hkrati pa se nadaljujejo pozitivni obeti na področju domače potrošnje, zlasti investicij in tudi zasebne potrošnje, kjer letos pričakujemo nadaljnjo rast. Toliko za uvod. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji je na vrsti predstavnik Državnega sveta. Besedo želite? / oglašanje iz dvorane/ Torej državni svetnik, gospod Tomaž Horvat. Izvolite.
Tomaž Horvat
Državni svet je na 15. seji 27. februarja obravnaval Predlog rebalansa proračuna za leto 2019, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije, in sklenil, da ga ne podpira. Državni svet ugotavlja, da s predlogom rebalansa proračuna ne bo deležno razbremenitev tudi gospodarstvo. Opozarjamo, da se s predloženim rebalansom proračuna kaže nadaljevanje konceptualnega pristopa Slovenije v smeri nadaljnje koncentracije in centralizacije z velikim vplivom na nesorazmerju razdeljevanja javnih sredstev na relaciji mesto-periferija. Če se izhaja iz predpostavke, da je gospodarsko rast v veliki meri zagotavljala predelovalna industrija z izvozom, je treba ugotoviti, da okolja, ki temeljijo na predelovalnih dejavnostih, nesorazmerno veliko prispevajo h gospodarski rasti, izvozu in dodani vrednosti, relativno malo pa so udeležena pri potrošnji sredstev iz javnih blagajn. Državni svet opozarja na spremenjene okoliščine v svetu ter na nevarnosti, ki izhajajo iz okolja, iz katerega je čutiti pešanje gospodarske aktivnosti. Po mnenju Državnega sveta temelji priprava rebalansa proračuna na preveč optimističnih napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj, zato bi bilo treba preveriti, ali predpostavke glede predvidene rasti BDP še veljajo v celoti.  Državni svet upa, da Vlada pripravlja rezervni scenarij ukrepov, ki bi lahko predstavljali učinkovit odgovor na morebitno ohlajevanje trgov.  Ob dvigu minimalne plače so pričakovanja gospodarske sfere usmerjena tudi v spremembo in prilagoditev dohodninske lestvice ter razbremenitev stroška dela.  Državni svet ugotavlja, da je predlog rebalansa z vidika kmetijskega dela usklajen, a ne predstavlja velikega odmika od veljavnega proračuna, saj gre predvsem za zvišanje sredstev za zakonske obveznosti izplačil plač zaposlenih na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter organih v sestavi in neposrednih uporabnikov proračuna z delovnega področja navedenega ministrstva.  Ocenjuje se, da je nastopil primeren čas za morebitne spremembe zakonodaj na tem področju, da se tudi glede uporabe oziroma ostankov pesticidov in hormonov na hrani predvidi izvajanje nadzora v skladu z našimi standardi.  Glede na vse pogostejše naravne ujme Državni svet opozarja tudi na to, da so sredstva za prilagajanje podnebnim spremembam namenjene za zavarovanje škod v kmetijstvu, ki so posledica podnebnih sprememb, prenizka.  Ob seznanitvi z načrtovanim povečanjem odhodkov v okviru politik, ki se dotikajo področij negospodarskih dejavnosti, je v Državnem svetu prevladalo prepričanje, da bodo dodatna finančna sredstva lahko bistveno prispevala k bolj optimistični klimi v državi na posameznih segmentih politik in posledično v celotni družbi. V preteklih kriznih letih je namreč pretirano varčevanja na posameznih področjih pustilo negativno, ponekod tudi težko popravljive posledice. Predvsem pa se je negativno odzvalo v dojemanju in pričakovanju prebivalstva, zlasti mladih, glede prihodnosti Slovenije. Vsak korak v pozitivno smer zato lahko doprinese k izboljšanju dosedanjih občutkov o neperspektivnosti naše družbe. Prav je, da se pozitivni gospodarski trendi odrazijo na način, da bo do pozitivnih učinkov družbenega napredka deležni vsi družbeni segmenti. Državni svet navkljub zvišanju sredstev, ki bodo na voljo v okviru posameznih politik, izpostavlja problematična področja, to so - recimo, področje za investicije, ampak tudi neobstoječa sredstva za investicijsko izvrševanje in nabavo opreme v šolstvu ter tudi v zdravstvu.  Državni svet kot pomemben segment izpostavlja tudi učinkovitost črpanja evropskih sredstev in poziva k čim prejšnji realizaciji začrtanih projektov na tem področju. Državni svet je že večkrat opozoril na to, da je treba v okviru vseh segmentov družbe zagotoviti, da bodo projekti, ki so ali še bodo uspeli priti skozi sito postopkov pridobivanja evropskih sredstev, tudi dejansko izvedeni. Ni namreč dovolj, da se uspešno izvede razpise. Ključnega pomena je dejanska pridobitev sredstev in dokončna realizacija projektov, zato je treba po sprejemu rebalansa proračuna moči usmeriti predvsem v navedeno področje. Odločevalci oziroma nadzorni mehanizmi z zvezami s črpanjem evropskih sredstev na nacionalnem nivoju morajo delovati kot podporniki pri izvedbi posameznih projektov in ne zaviralci, kar se po izkušnjah v praksi tudi pogosto dogaja.  Hvala.
Hvala, gospod državni svetnik. Naslednji pa je na vrsti predsednik Fiskalnega sveta, gospod Davorin Kračun.  Izvolite.
Davorin Kračun
Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani odbora, minister, državne sekretarke, kolegice in kolegi! Fiskalni svet je dolžan v okviru svojega mandata, skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu, oceniti skladnost proračunskih dokumentov s fiskalnimi pravili, kot to ta zakon določa. Pri tem se Fiskalni svet ne opredeljuje do ustreznosti posameznih postavk predlaganega rebalansa, kajti naš mandat se nanaša na celovit okvir delovanja javnih financ in na njegovo srednjeročno vzdržnost. Posamezne komponente proračunov tako na strani prihodkov – in še posebej odhodkov – pač odražajo politične preference vsakokratne Vlade, ki pa – ker pa je njih celoten obseg izdatkov omejen, zato da bi lahko izpolnili fiskalno pravilo. Fiskalni svet je ocenil fiskalno situacijo na osnovi, ki sledi sprejemu tega rebalansa proračuna oziroma ki izpolnjuje že sprejeti proračunski okvir. Zdaj, s postavkami, s katerimi se strinjamo z Vlado, tistih ne bi posebej izpostavljal, čeprav jih je kar nekaj. Ampak rad bi pa opozoril na tri točke tveganja, ki jih predstavlja oziroma ki jih prinaša ta rebalans proračuna.  1. točka se nanaša na dejstvo, da imamo na strani izdatkov opravka s povečanjem, ki je trajno in je reverzibilno. Torej gre za strukturno povečanje izdatkov. Na drugi strani, na strani prihodkov nimamo ničesar, čemur bi lahko rekli, da gre za strukturne ukrepe. Zaradi tega torej ta rebalans tudi v kvalitativnem smislu prinaša tveganje strukturnega ravnovesja, torej v kvalitativnem, ne samo v kvantitativnem, ker je asimetričen. Strukturni ukrepi na strani izdatkov s trajnimi povečanji, na stani prihodkov pa zaenkrat še ničesar definitivnega.  2. točka tveganja je strukturni primanjkljaj, namreč Fiskalni svet je ta strukturni primanjkljaj izračunal na osnovi 3. člena Zakona o fiskalnem pravilu. Torej gre za pravilo, ki je v našem zakonu, torej v slovenskem zakonu in ki se uporablja takrat, kadar je strukturno ravnovesje že doseženo. Mio smo na osnovi rezultatov v letih 2017 in 2018 ocenili, da je strukturno ravnovesje doseženo in zato ni potrebno več uporabljati 15. člena s pravili pakta, ki zahteva tudi fiskalni napor. Ne. To, kar zahteva naš 3. člen in po katerem je Fiskalni svet ocenil, je samo ohranjanje strukturnega ravnovesja. Torej smo si zadali lažjo nalogo, kot pa je vbila v preteklih letih, ko je bilo treba na osnovi 15. člena in pakta stabilnosti loviti strukturno ravnovesje. Ampak vendarle je glede ohranjanja opravljen korak nazaj, torej imamo opravka s strukturnim primanjkljajem, pri čemer moram zopet reči, da se ne morem strinjati s trditvijo, da bi bila za izpolnjevanje fiskalnega pravila potrebna zahtevna in hitra konsolidacija javnih financ. Nasprotno, potrebno je le vzdrževanje doseženega. In vzdrževanje doseženega bi dosegli tudi ob znatnem povečanju javnih izdatkov, skoraj najvišjem v zadnjih 10 letih, ampak predlagatelj, to je Vlada, je šla še za 270 milijonov oziroma 0,6 % BDP višje.  3. postavka tveganja je odsotnost srednjeročen dimenzije. Sprejemamo proračun, ne da bi imeli izdelan okvir za prihodnja tri leta, tako kot zahteva zakon, še manj pa, da bi imeli vzpostavljeno srednjeročno dimenzijo, kajti s tem rebalansom proračun smo zapustili dimenzije, ki so bile postavljene, 3-letne dimenzije, ki so bile postavljene leta 2017. Seveda, razmere so se spremenile, ampak vendarle imamo opravka samo s številkami za 2019 in ne moremo ničesar oceniti. Ali gre tukaj samo za kratek odmik, ki bo v naslednjih letih nevtraliziran, ali pa pomeni ta negativni strukturni napor, pravzaprav uvod v mnogo bolj tvegano fiskalno politiko, kot smo jo imeli do zdaj. Vlada sicer zagotavlja, da ohranitev strukturnega ravnovesja na srednji rok ne bo ogrožena. Upam, da bo tako, ampak mogoče ohranitev strukturnega ravnovesja na srednji rok ne bo ogrožena, ampak je pa v teh novih pogoji zdaj zelo otežena. Prvi razlog sem že omenil. Ker imamo letos negativni strukturni napor za več kot polovico procenta bruto domačega proizvoda, bo potrebno to v prihodnjih letih nadomestiti, torej bo potreben višji strukturni napor, kot   (nadaljevanje) bi bil, če zdaj ne bi šli, ne bi opravili ta korak nazaj. In drugo, Vlada je komunicirala tudi očrte davčne reforme, kjer pa tudi po podatkih, ki jih Vlada navaja, bo prišlo do dodatnega primanjkljaja, saj bodo rezultati davčne reforme nižji, torej bodo rezultati davčne reforme pravzaprav fiskalno negativni, saj dodatni prihodki ne bodo dosegali dodatnih izdatkov. To izhaja tudi iz vladnih podatkov. Zato, spoštovane kolegice in kolegi mislim, da je fiskalna politika, ki jo izraža ta rebalans proračuna precej tvegana in vsi si želimo, da bi v programu stabilnosti in pa nacionalnem programu reform, ki ga od Vlade pričakujemo prihodnji mesec, da bodo ti dokumenti na ta tveganja ustrezno odgovorili. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod predsednik Fiskalnega sveta. Sprašujem ministra za finance, ali želi podati odgovor na stališče Fiskalnega sveta? / Oglašanje iz dvorane/ Izvolite, imate besedo.
Andrej Bertoncelj
Kratkih podatkov. Zdaj glede srednjeročne dimenzije sem prepričan, da predsednik Fiskalnega sveta ve, da smo dolžni 10. aprila predstaviti ta okvir, tako da bova seveda v tem predpisanem roku – en del je 10. april, drugi je do konca aprila, ko smo v skladu z EU pravili dolžni dati ta triletni okvir. Seveda ga bo Vlada pravočasno pripravila in seveda ga bo dobil Fiskalni svet v oceno, tako kot vedno in ta triletni okvir, kot verjetno predsednik ve, ga ni navedel, bo vseboval triletni okvir za vse štiri blagajne javnega financiranja, kot tudi strukturni saldo, tako da v tem delu seveda mi ne odstopamo od srednjeročne dimenzije in bo iz tega dokumenta pravzaprav takrat vidna prava ekonomska in fiskalna politika te Vlade. Glede ostalih navedb, mogoče samo ena navedba glede evrskega območja v primerjavi na Slovenijo, mogoče, da dobimo širšo sliko. Saldo Sektorja država, ki se meri v bruto domačem proizvodu – zdaj govorim za evro območje, to je za skupino 19-ih evrskih držav, države, ki imamo evro kot nacionalno valuto, je ta v letu 2019 0, 8 %, za Slovenijo je pa 0, 55 plus 0, 55 %. Glede strukturnega salda Sektorja država, ki se ravno tako meri seveda v % BDP, je za EU območje – to je za 19 evrskih držav minus 1 %. Za Slovenijo v našem osnutku bruto… oziroma osnutku proračunskega načrta, v tem DBP(?) je minus 44 % in tu nastopa naša razlika med 0, 44 in minus 1 %, to je v tem, kar govorimo, v tem se razlikujemo in seveda v tem odstotku je seveda naše stališče, da smo to razliko dali za spodbujanje gospodarske rasti, za socialno varnost in splošno varnost in seveda tudi za ostale kategorije, predvsem spodbujanja čim bolj ugodnega okolja, da nadaljujemo z dvakrat višjo povprečno rastjo, kot jo imamo gospodarsko kot evro območje.  Torej v tem delu, v letu 2019, ko ste videli minus 1 imamo mi 0, 44(?), v okviru Sektorja država pa imamo mi celo 0, 55, to pomeni presežek, nominalni presežek, celotno območje evrskih držav pa ima minus 0, 8 % - to za primerjavo, kje smo v današnjem času, da ne pokažemo samo enega koščka iz mozaika in ga mogoče tako enosmerno interpretiramo. Torej, treba je pogledat to iz širših vidikov. Ravno tako naj omenim še en podatek, ki pa ni bil naveden s strani predsednika, ki pa je tudi ključen, kot sem že omenil. Glavni fokus Evropske unije v okviru teh politik je osredotočanje na državni dolg oziroma javni dolg, da sem še bolj natančen. In evro območje 19 držav ga ima na nivoju v povprečju 85 %. V Sloveniji je cilj za leto 19 66 % in dveh, mogoče treh letih ciljno da dosežemo Maastrichtski kriterij, 60 %. In v tem delu smo, ne vem, kot sem že omenil, prvi, drugi najboljši. Saj mogoče bi pa tudi kazalo kdaj Slovenijo pohvalit v tem delu.  In seveda, za Slovenijo od lani niso odkrita makroekonomska neravnovesja. Prav tako je Vlada že napovedala, kot sem rekel, ob ohranjanju proračunskih presežkov in zniževanje javnega dolga, k tudi sklep strukturnih ukrepov in mi smo napovedali, lahko jih imenujete reforme, lahko ukrepe za optimizacijo, lahko - kakorkoli rečemo temu, strukturne ukrepe za srednjeročno uravnoteženost do leta 2022. Ravno tako je v tem delu pomembno, ampak je seveda strokovno zelo zahtevno, je tako imenovani ex ante in ex post ocene. In počakajmo na to ex post oceno, saj so vse države, ki smo jih navedli v tem delu, Slovenija v preventivni roki, tako imenovani preventivni roki, praviloma enako oddaljene od tega mtn (?) kot Slovenija. Torej Slovenija v tem delu, Vlada v tem delu je zavezana k cilju srednjeročne uravnoteženosti.  Hvala lepa.
Hvala gospod minister. Tako, gospe in gospodje. Ja načeloma ni polemike med tistimi, ki so vabljeni, gospod predsednik Fiskalnega sveta z ozirom na to, da pa želite očitno nekaj še dodati in da ste vendarle tako pomemben organ, pa bom jaz malo odstopil od običajne procedure in izvolite, imate besedo.
Davorin Kračun
Hvala lepa.  Torej verjetno se z gospodom ministrom strinjamo, da trenutek resnice glede srednjeročne vzdržnosti bo nastopil čez dober mesec dni s programom stabilnosti. In upamo, da bo v resnici ta program stabilnosti dal ustrezne odgovore na tvegane izzive, ki sem jih navedel. Glede primerjave Slovenije z drugimi evropskimi državami pa, veste, žal je realnost taka: »Quod licet Iovi, non licet bovi.« oziroma kar si lahko privošči Italija ali pa včasih tudi Francija, si Slovenija težko. Zaradi velikosti mi imamo tu iz novejše zgodovine eno zelo pomembno izkušnjo, ko smo v zadnjo recesijo šli z javnim dolgom nižjim od 30 % bruto domačega proizvoda. Ampak tri leta kasneje smo bili na radarju finančnih trgov kot tvegana država, ker nam je dolg hitro narasel, čeprav še zdaleč nismo dosegli dimenzije. Takrat je Nemčija imela 80 % javnega dolga v bruto domačem proizvodu. Slovenija jo je še dohitevala, pa je že Slovenija bila na radarju, zato ker je po naravni stvari je pri nas javni dolg mnogo bolj občutljiva stvar, kot pa je v neki veliki državi, ki lahko servisira svoj javni dolg tudi z velikimi notranjimi resursi. Saj dostikrat pravimo Združenih držav Amerike sploh ne bi sprejeli v evro skupino, če bi za to zaprosili, zaradi njihove javno finančne situacije. Tako da cenim sicer, da minister vidi določene prednosti Slovenije tudi v povezavi z evrskimi državami, bi pa bil previden pri takšnih povezavah z velikimi in močnejšimi državami in kaj si Slovenija lahko privošči.  Hvala.
Hvala, gospod predsednik. Zdaj smo zaključili s predstavitvami. Prehajamo na razpravo. Gospe poslanke, gospodje poslanci, prvi se je prijavil k razpravi poslanec Andrej Šircelj, za njim je na vrsti poslanec Jani Ivanuša. Gospod Šircelj, izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik odbora. Minister, predsednik Fiskalnega sveta, ostali vabljeni, gospe in gospodje, kolegi in kolegice. Za izhodišče bom vzel ministrovo izjavo, da bi nas oziroma da bi Slovenija bila lahko pohvaljena glede na to, da dosega ustrezne ekonomske rezultate, tukaj mislim, da je mislil na javni dolg, tudi s strani evropskih inštitucij oziroma Evropske komisije. Jaz se s tem strinjam, jaz mislim, da bi bilo treba tudi, da smo Slovenci v splošnem veliko bolj ponosni na naše dosežke in da jih znamo seveda ustrezno tudi predstaviti, vendar ravno ta evropska inštitucija, Evropska komisija je glede proračuna za leto 2019 pozvala Slovenijo, da v okviru nacionalnega proračunskega postopka sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo proračun za leto 2019 skladen s pravili Pakta za stabilnost. Ker z drugimi besedami, ob premetavanju različnih makroekonomskih podatkov, statističnih podatkov in tako naprej, seveda na eni strani lahko Slovenijo uvršča med boljše, na drugi strani pa, tako kot pravi tudi predsednik Fiskalnega sveta, če gledamo pa strukturo, če gledamo vsebino, če gledamo v kakovost teh proračunskih postavk in seveda tudi njihovo medsebojno razmerje ali sorazmerje ali nesorazmerje, potem seveda lahko ugotovimo, da nam številke ne pomenijo zadosti, da ne dajo zadosti kvalitet, zadostno kvaliteto in da pomenijo enostavno lahko te številke tveganje za makroekonomski položaj, za makroekonomsko stabilnost te države. In na to nas opozarjajo tudi drugi. In seveda same številke in primerjave, mehanične, da tako rečem, primerjave ali pa knjigovodske primerjave seveda nam tukaj ne dajo dosti. Ne glede na to in ne glede na te številke ta Vlada ni naredila nobene vsebinske, če želite, strukturne spremembe, da bi odpravila ta tveganja. Tisto in najpomembnejši dokument, ki ga Vlada v bistvu da, je proračun. Lahko seveda tukaj govorimo o rebalansu ali popravku proračuna in tako naprej, to je spet seveda formalizem, dejansko vsebinsko pa gre tukaj za prvi proračun nove Vlade, za prvi proračun nove Vlade, vzela si je tudi nekaj več časa za to glede tudi na roke, ki so postavljeni v zakonodaji. In ta proračun, kot nas opozarja Državni svet, Fiskalni svet in tako naprej, povečuje tveganja za makroekonomsko stabilnost te države. Tukaj so omenjene seveda, da ni nič narejenega na najbolj ključnih zadevah, kot je zdravstvo, in naslednja ključna zadeva, to so pokojnine. Tukaj ni nič dejansko narejeno. Res pa je, da ta proračun temelji na izjemno, izredno povečanih prihodkih države v zadnjih 4-5 letih, ki so ti prihodki, te prihodke je država dobila na račun državljank in državljanov v splošnem. Tudi, če gledate ta povečanja v zadnjem letu ali pa v zadnjih letih, se opravičujem, v času Cerarjeve Vlade, potem seveda lahko ugotovimo, da je šlo za povečanje obremenitve kmetov iz naslova katastrskega dohodka, dokončna uveljavitev davka na dodano vrednost, potem je šlo za zamrznitev usklajevanja dohodninskih olajšav za inflacijo, potem je šlo za dodatne, posredne ali neposredne dajatve obvezne registracije kolo s pomožnim motorjem, uvedba dodatne dajatve na vozila, zvišanje turistične takse in tako naprej in tako naprej. Skratka, na račun državljank in državljanov, so ti prihodki, ki so znašali v letu 2018 za 1 milijardo več kot v letu 2017. V letu 2017 so znašali za nekaj 100 milijonov več kot v letu 2016 in če vzamemo vse skupaj, od leta 2015, ugotovimo, da so ti prihodki znašali več za 2 milijardi in pol, kot je bilo zadnjič tudi omenjeno na seji Komisije za nadzor javnih financ, s strani Vlade. In - to je ena zadeva – in druga zadeva, seveda temu so, bom rekel tudi na nek način, je prispevala gospodarska rast, ki pa temelji seveda na evropski svetovni gospodarski rasti, ustreznih razmerah in tako naprej. Pri tem nas seveda zdaj skrbi nekaj – da(?) tega kvalitativnega premika ni v tem, da bi enostavno izboljšali, če želite, kvaliteto, kvalitetno delovanje našega gospodarstva in seveda tudi boljše delovanje naših, če želite, družbenih sistemov – od šolstva, zdravstva, socialne varnosti in tako naprej. Skratka, vsega tega dejansko ni narejeno, gre pa za enkratno ali povečanje, se opravičujem, enkratno v tem smislu, da se povečujejo odhodki, predvsem na račun plač, pokojnin in tako naprej, vendar tako, da bo to stalno vplivalo na javne finance. Stalno v tem smislu da, če bo prišlo do krize, napovedano je ohlajanje gospodarstva, v tem primeru bo seveda prišlo do tega, da bo potreben, v skrajnih primerih(?) pa bom rekel zdaj spet nov ZUJF. Ampak to je spet nek ukrep, kakršenkoli že bo, pod narekovaji, takšen, ki bo / nerazumljivo/ in bo rezal in ne bo zagotavljal enostavno neke normalne stabilnosti v tem proračunu. In, seveda s tega zornega kota je, bom rekel, tudi na nek način simptomatično – 10. aprila bo Vlada pripravila srednjeročni okvir za evropske institucije in tako naprej, glejte, približno čez 1 mesec, čez 5 tednov bo to pripravljeno – ampak, ali je ta proračun del tega srednjeročnega okvirja? Tudi če formalno ni, je neformalno vsekakor del tega srednjeročnega okvira, kar pomeni, da mi brez tega proračuna v sami vsebini dejansko ne more in srednjeročni okvir ne more biti pripravljen brez podatkov iz teh(?). Kar pomeni pa, če je to srednjeročni okvir, potem je vprašanje, ali je ta srednjeročni okvir, ki gre v tej smeri, to se pravi, ki gre dejansko v smeri neke ekspanzivne prociklične politike, pravilen, tudi glede na napovedi ohlajanja gospodarstva z drugimi besedami, seveda to ohlajanje gospodarstva pomeni, da bo intenzivnost gospodarstva manjša, da bo konkurenčnost manjša, da bo propulzivnost našega gospodarstva manjša in tako naprej in tako naprej. In, če želite, na eni strani je sicer bilo tukaj omenjeno, da te nove davčne spremembe, ne bom jaz govoril o reformah, veste, ker to je daleč od reform, pa tudi, navsezadnje, prav je, da ni to reforma, ampak da je to pač malo popravek malo stopenj, ampak ta popravek stopenj pomeni nekaj drugega, gospe in gospodje - pomeni še večje tveganje, da bo kapital iz Slovenije odšel oziroma da ne bo prišel. Napovedana stopnja zvišanja davkov od dohodka pravnih oseb za 3 odstotne točke po treh letih in napovedana stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov dividend in tako naprej ravno tako - glejte, pomeni ne samo enkratni dogodek, ampak napoveduje tudi tendenco kaj se bo dejansko dogajalo. In a vi mislite, da bo kapital prišel zaradi tega, ker je Vlada napovedala tendenco zvišanje obdavčitve kapitala? Seveda, lahko mi tukaj takoj rečete: »Veste kaj? Saj ni samo davek tisti, ki bo dejansko, od katerega so odvisne neposredne investicije.« Ne. Saj ni seveda to. Ampak v bistvu se tukaj, je to signal za kapital.  Nekdo je seveda rekel, da je kapital kot plaha srna. To jih je že več reklo in seveda ta tendenca nam ob ohlajanju gospodarstva svetovnega, evropskega in tako naprej, zraven pa še napovedovanje višjih davčnih stopenj - na področju kapitala govorim, na področju kapitala - ne pomeni več kapitala, ne pomeni več investicij, ne pomeni seveda bom rekel tudi večje gospodarske rasti, s tem pa tudi večje zaposlenosti in tako naprej, in tako naprej, kajti proračun, tudi minister je omenil davčno reformo oziroma davčne spremembe, zaradi tega tudi jaz zdaj to omenjam, dejansko pomeni, kaj Vlada želi, kaj bo Vlada delala. In ta Vlada bo enostavno, če želite bolj ali manj povečevala odhodke, tudi v neproduktivne namene, hkrati ne bo zagotovila ustreznih prihodkov za to, še več, ob svetovnih in evropskih trendih se bodo ti prihodki začeli zmanjševati glede na obstoječe izredno visoke prihodke, začeli se bodo zmanjševati in hkrati se bo zmanjšala konkurenčnost gospodarstva.  Tukaj seveda lahko govorimo o znižanju davkov na delo, tukaj je vprašanje kakšen vpliv bo to dejansko imelo, ampak signal smo pa dali, da bomo kapital obdavčevali bolj v celotni eri, v celotnem obdobju, če tako rečem, če ne bo prišlo do predčasnih volitev in tako naprej, v celotnem 3, 4-letnem obdobju, ker smo tudi rekli: Postopno bomo zviševali. To je seveda, na eni strani je to seveda - ni enkratnih šopkov, to se jaz strinjam, na drugi strani je pa slabost to, da ste povedali tendenco kam bo šlo za celotno obdobje in kaj se bo dejansko dogajalo in kakšen signal je to za kapital - tuj, domač in tako naprej.  In še enkrat: Kapital je kot plaha srna in seveda to nam ne zagotavlja, da bomo seveda živeli v takšni makroekonomski stabilnosti, kot smo jo morda živeli v letu ali dveh, v zadnjem letu ali dveh, ampak da ne samo, da ne bomo živeli, ampak da tudi ne bomo pripravljeni na kakršnekoli šoke, kajti smer gre dejansko v napačno smer.  Zdaj seveda, če tukaj omenimo seveda tudi to, da ta proračun niti formalno ne zadostuje, ne zagotavlja usklajenosti s fiskalnimi pravili, ne zagotavlja tudi formalne uskladitve z Evropsko komisijo, ni nobenih predlogov oziroma ni ničesar, kar bi zmanjšalo strukturni primanjkljaj, ki se ga napoveduje na 1,3 odstotke bruto družbenega proizvoda, kar z drugimi besedami nekoliko poenostavljeno pomeni, da ni nobenih predlogov reform, ali pa predlogov rešitev za zdravstvo, za pokojnine.  Na drugi strani imamo seveda negativno mnenje Državnega sveta, nimamo srednjeročnega načrta, kaj se bo pravzaprav dogajalo, čeprav del tega srednjeročnega načrta je že ta proračun, ki pa gre v napačno smer.  Glejte, po tem v Slovenski demokratski stranki tega  proračuna ne moremo podpreti. Ker ne zagotavlja dolgoročnih, srednjeročnih, niti kratkoročnih – morda le trenutnih - koristi državljank in državljanov. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Naslednji je k razpravi prijavljen poslanec Jani Ivanuša, za njim Jože Lenart.  Kolega Ivanuša, prosim.
Hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim, posebej še gostom na nasprotni strani. Sicer je mojo razpravo v bistvu že povzel gospod Šircelj, ravno sem hotel vprašati glede tega opozorila, ki je prišlo od Evropske komisije, glede proračuna oziroma rebalansa proračuna. Tam sicer opozarjajo na strukturne spremembe, kakor sem jaz to razumel. Sicer ne vem, v kaki meri, mi smo to sicer slišali – jaz kot član Odbora za finance nisem dobil nobenega papirja v zvezi s tem. Mi smo slišali to iz javnih sredstev obveščanja. Na neko opozorilo – tudi opozorilo Fiskalnega sveta – danes je gospod Kračun lepo povedal z vsemi tremi točkami, kako to izgleda v praksi. Ali bo izgledalo v praksi. Nas v nacionalni stranki ali pa mene – bolj me moti to, da sicer poslušate Fiskalni svet, vendar ga ne upoštevate. To je ena taka. Največji – kako bi rekel – problem tega proračuna pa je, da so, recimo, da gre za pri povečanju prihodkov za 2019, se pravi, samo za oceno. Dočim pa na drugi, na nasprotni strani pa - pri odhodkovni strani – pa v bistvu imamo zagotovljeno zagotovilo, da se bodo te stvari povečale. To je ves štos. In pri pripravi rebalansa proračuna naj bi se upoštevali makroekonomski kazalniki. Mene zanima, kateri makroekonomski kazalniki so bili upoštevani pri zviševanju obsega dopustnih izdatkov sektorja država. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Besedo ima poslanec Jože Lenart, za njim pa je na vrsti poslanka Monika Gregorčič.  Kolega Lenart, prosim.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovani kolegice, kolegi, gostje! Danes razpravljamo o stabilnem in pa razvojno naravnanem proračunu. Nisem prvi tega izjavil, tudi sam minister je uvodoma navedel vse te postavke, ki jih bom zdaj v kratkem ponovil, ampak ko poslušam razpravo pred mano, imam občutek, kot da nekateri vsega tega niso poslušali oziroma namerno želijo kakšne zadeve spregledati.  Gre za uravnotežene in pa javne finance, ki zagotavljajo presežek. Javni dolg se zmanjšuje. Javni dolg, ca 32 milijard, ki je po oceni v 25 milijardah nastal v preteklih vladah, glede na primanjkljaje takratnih vlad. Sodelovala so pri tem proračunu, pri rebalansu, vsa ministrstva in pa resorji. Vsa ministrstva in vsi resorji so dobili več, vendar namensko, v cilju razvojnih učinkov. Manj je dobilo Ministrstvo za finance. Vendar zakaj? Zaradi učinkov, ki jih je že doseglo. In jih dosega. In jih tudi utemeljuje. Fiskalni svet. Metodologija, ki ju uporablja Fiskalni svet, je statično, numerično, matematični izračun, ki seveda opozarja na tveganje. Pohvalno in dobrodošlo – to smo že rekli predsedniku Fiskalnega sveta – in Vlada in minister seveda to upošteva. Vendar moramo opozarjati, ekonomija je zelo dinamična. Rekel bom takole. Z varčevanjem ni razvoja. Vlada seveda na to poročilo Fiskalnega sveta in tudi Evropske komisije daje jasno sporočilnost, zakaj in kje troši več. V razvoj, vsekakor. In pa seveda v reševanje reform zaradi demografskih trendov, ki se nanašajo seveda na upokojence in pa seveda predvsem na   (nadaljevanje) zdravstvo. Kot smo rekli, v razvoj, če pogledamo proračunske postavke po ministrstvih, kdo je dobil več, kdo je dobil več kot 10 %. Več kot 20 % je dobilo gospodarstvo, več kot 20 % je dobilo Ministrstvo za okolje in prostor, skoraj 20 % je dobilo zdravstvo in pa seveda okrog 10 % Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Če to ni razvojno naravnano trošenje, potem ne vem, kaj potem to je. Druga pomembna postavka, ki se nanaša seveda na v celoti na vsa ministrstva, je nagrajevanje zaposlenih, tako v javnem sektorju kot gospodarstvu. Zapomnimo si nekaj, zaposleni smo eden največjih kapitalov. Tudi tuja podjetja, ki vlagajo pri nas, se tega zavedajo in zato postavimo jim to ogledalo. To se pravi nagrajevanje zaposlenih, ki sledi tem zakonskim zahtevam, ki so bile že tako v prejšnji Vladi postavljene in ki smo jih morali izvesti, in pa seveda pogajalskim zavezam, so sledile tudi povišanje minimalne plače, ki se nanašajo predvsem na gospodarstvo in seveda celotno sfero zaposlenih, in pa vsemu temu pa sledijo tudi davčne razbremenitve, kot so dohodnina, 13. in 14. plača, ki se jih je pa gospodarstvo, če sledite v zadnjih dneh tem mnenju gospodarstvenikov in pa tudi nekaterih ekonomistov, so se zelo, zelo razveselili, saj so že nekaj let opozarjali na to področje, da bodo lahko zaposlene bolje nagrajevali in obdržali zaposlene doma in da tudi se vrnejo tisti dnevni migranti, ki danes delajo od zunaj, ker vemo, da nam kadra že bistveno primanjkuje.  Poudaril bi še naslednje. Gospodarstvo si je konec lanskega leta zadalo 3 pomembne cilje, ki bi jih dosegli v 5 letih, in sicer 60 tisoč dodane vrednosti na zaposlenega in pa povprečno plačo na zaposlenega v višini 2 tisoč 300 evrov. In seveda je še en kriterij izvoz povečanje. Ampak ta 2 kriterija, ki sem jih izpostavil, predstavljata 35-procentno povečanje v 5 letih. To se pravi, to je minimum, kar smo mi v tem proračunu vključili v tem prvem letu. In če želimo slediti gospodarstvu in seveda moramo slediti gospodarstvu, ker na gospodarstvu temelji celoten razvoj, tudi uspešnost naše države, tega se moramo zavedati in temu se ne moremo izmikati. To je seveda tista garancija še enkrat, da poudarim, da ostane doma kader, ki ga danes primanjkuje, in da se vrnejo dnevni migranti, ki se tudi obračajo na nas z določenimi zahtevami, ampak mi smo jim rekli, vrata v Sloveniji so vam odprta, in smo jim tudi dali besedo, da bomo te pogoje izboljšali. Politika se zaveda, da moramo temu slediti, in seveda ta davčna optimizacija, ki sledi, ki jo je omenil prej že kolega Šircelj, danes ni tema, da bomo o tem na široko razpravljali, ampak vsekakor je del tega že vključeno, jaz verjamem, v ta rebalans proračuna. Glejte, sledili smo v zadnjih letih prevelikemu razkoraku med socialo in kapitalom. To so dejstva. Kapital je v zadnjih letih seveda zaradi uspešnosti gospodarstva in svetovnega trga rastel, verjetno v bodoče ne bo rastel več s takim trendom, ampak se bo delno ohlajal, ampak rast je predvidena. In ko je predhodnik pred mano rekel, kateri so ti trendi, v tem proračunu je zelo jasno povedano, vsi, to se pravi vse predpostavke, ki jih je ministrstvo uporabilo pri tem proračunu in treba je pač te dokumente pogledat, in so zelo jasno napisane in postavljene. In temu je ta proračun, ta rebalans sledil. In Poslanska skupina LMŠ ta proračun mu zaupa in ga po celoti podpira. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  (nadaljevanje) Repliko ima poslanec Andrej Šircelj. Izvolite.
Ja, hvala lepa. Mislim tukaj je kolega Lenart seveda začel svojo razpravo s tem, da predhodniki, med njimi sem bil tudi jaz, bila sva dva, niso poslušali ministra oziroma želijo si drugače predrugačiti vso zadevo, kako dejansko je. Ne, jaz sem poslušal ministra, jaz sem tudi prebral te zadeve, prebral sem tudi opozorila Evropske komisije, prebral sem tudi opozorila nekaterih znanih ekonomistov v Sloveniji, prebral sem opozorila Državnega sveta, Fiskalnega sveta in ta proračun ne zagotavlja srednjeročne stabilnosti. Povečuje odhodke in ti povečani odhodki bodo trajali v nedogled, o tem, da niso zagotovljeni zadostni prihodki. In z davčnimi spremembami, ki jih nisem omenil jaz prvi, ampak minister, se kot je povedal tudi predsednik Fiskalnega sveta še zmanjšujejo v celoti prihodki. Če želite 190 milijonov naj bi Vlada dobila s povečano učinkovitostjo pobiranja davkov. Povejte mi, kje boste dobili 190 milijonov? A pri nas je takšna davčna evazija, če na drugi strani smo spet tretji po pobiranju DDV v Evropi in tako naprej in tako naprej. Jih je nemogoče dobiti, če želite. Ta učinkovitost pomeni seveda napad na podjetništvo, vam kar jaz povem, kaj to pomeni v praksi in je to nerealno, teh 190 milijonov, razen, če boste ne vem pobirali od gobarjev do obiralcev ribeza in češenj in ne vem koga še vse. Tako da to je tisto, ni dolgoročne stabilnosti in ne grejo prihodki od odhodki skupaj enostavno. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. K razpravi je prijavljena poslanka Monika Gregorčič, za njo je na vrsti poslanec Andrej Rajh. Kolegica Gregorčič, izvolite.
Hvala lepa za besedo! Lepo pozdrav vsem prisotnim! Tudi jaz bi se navezala na svojega predhodnika, kolegov iz LMŠ. Tudi jaz sem poslušala tako predlagatelja letošnjega rebalansa proračuna, predstavnika oziroma ministra za finance, poslušala in slišala sem ga. Predstavil je, da je letošnji rebalans proračuna stabilen, razvojno in socialno naravnan. Poslušala sem pa tudi in slišala predsednika Fiskalnega sveta, ki je dal določena opozorila, za katere ocenjujem, da so na mestu, tako da… Zavedam se, da je letošnji rebalans po besedah predlagatelja naravnan na pozitivno gospodarsko klimo, na pozitivnih gospodarskih kazalcih, ki so trenutno dobri, domača potrošnja se povečuje. Me pa zanima, ali je pripravljen tudi nekako rezervni scenarij v primeru, da pride do nekega poslabšanja gospodarske rasti za kakšen ohlajanja, za kakšno odstotno točko ali dve – kako boste v tem primeru zagotovili, kako boste ukrepali, zagotovili morebitno potrebne dodatne prihranke, spoštovanje fiskalnega pravila? Če pa se vrnemo na pozitivni scenarij, kljub vsemu Fiskalni svet opozarja, da država že s predvidenim rebalansom troši preveč, za okrog 270 milijonov preveč in da posledično obstaja tveganje za srednjeročno vzdržnost javnih financ in to kljub načrtovanemu… res da načrtovanemu nominalnemu presežku proračuna v višini 0, 4 % BDP. Sta pa na tveganje odstopa od srednjeročnih javnofinančnih ciljev nedavno opozorili še dve ključni evropski instituciji, to sta Evropska komisija in pa včeraj še Evro skupina. Pozitivno je sicer, da je fiskalni svet podal pozitivno oceno opravljanja javnega dolga, ki bo upadel na okrog 66 % BDP. Bi pa želela poudarit, da se v SMC na podlagi lastnih izkušenj z vodenjem vlade v preteklem mandatu, ko smo prevzeli leta 2014 vlado v še vedno dokaj zelo neugodnih ekonomskih razmerah, zavedamo, da je javno finančna vzdržnost zelo pomembna kategorija, ki predstavlja zdrav temelj za nadaljnjo rast. To smo dokazali v preteklem mandatu z vodenjem ekonomske politike na način, da je bila po letih krize uspešno izvedena konsolidacija javnih financ, ustvarjeni so bili pogoji za izhod iz krize, za visoko in stabilno gospodarsko rast, ki jo danes dosegamo, za nove investicije, za nova delovna mesta in za večjo blaginjo ljudi. Je seveda korektno ob tem povedati, da je bilo vse našteto možno doseči tudi zaradi že prej izvedenih nepriljubljenih, ampak nujnih ukrepov: dveh predhodnih vrat, to sta bila varčevalni ZUIF in pa konsolidacija javnih financ, privatizacija in bančna sanacija. In vse to so bili temelji, da danes lahko delimo več ustvarjenih presežkov.  Seveda si želimo, da se tak javnofinančni trend, da se to ohrani tudi v bodoče, ampak ko beremo opozorila pristojnih institucij, nas skrbi, ali je današnji rebalans skladen z Zakonom o fiskalnem pravilu. Zato smo tudi predsedniku vlade na pretekli seji Državnega zbora zastavili ustno poslansko vprašanje o tem, kakšni bodo načrtovani ukrepi za pot fiskalne vzdržnosti. Verjamemo pa, da je minister za finance kot varuh javnih financ, da ima danes vse odgovore na naše dvome in da njegovi strokovni argumentaciji lahko zaupamo. Bi pa za konec vseeno želela poudariti, da bomo že takoj po potrditvi tega rebalansa, da bo že takoj napočil čas za pripravo proračunskih dokumentov za prihodnja obdobja. Za te dokumente pa absolutno pričakujemo, da bodo srednjeročno strukturno uravnoteženi in da nad njimi ne bo prav nobene sence dvoma. Hvala lepa.
Hvala gospa poslanka.  Spoštovani vsi prisotni v tej dvorani. Preden nadaljujemo po dobri uri in pol seje in debate je vzdušje postalo malo preveč sproščeno, pa bi vas prosil, da vendarle tistemu, ki razpravlja, se pravi razpravljajočemu poslancu ali poslanki, omogočimo, da svoje delo opravi v tišini in v mirnem okolju. Naslednji razpravljavec je poslanec Andrej Rajh, za njim je na vrsti poslanka Anja Bah Žibert. Kolega Rajh, prosim.
Hvala lepa predsedujočim, hvala za besedo. V poslanski skupini Stranke Alenke Bratušek bomo rebalans in tudi Ziprs podprli. Občine bodo dobile višje povprečnine, dvignili smo plače v javnem sektorju, prav tako minimalno plačno. Nekaj denarja več bomo namenili zdravstvu, raziskovalni dejavnosti, socialni dejavnosti. Tudi upokojenci bodo dobili višji letni dodatek. Vendar pa bi kljub temu rad opozoril na nekatere zadeve.  Kot država gospodarsko rast beležimo že 6 let prav zaradi ukrepov, ki jih je sprejela vlada Alenke Bratušek. Krize je konec in konec je mora biti za vse. Tudi za upokojence, naše starše, dedke in babice. Zato je prav, da se regres za upokojence izplačuje tako kot pred krizo, torej v dveh višinah in v sistemskem zakonu. Prav je, da se z dvigom odmernega odstotka sistemsko zmanjša tveganje za nastop revščine in prav je, da se upokojencem, ki želijo delati, omogoči delo in to brez posledic za višino pokojnine. In prav tu bi želel opozoriti, da se v rebalansu, ki je pred nami, znižujejo že zagotovljena sredstva za pokojnine v višini 240 milijonov evrov. Torej sredstva, ki so že bila zagotovljena v sprejetem proračunu za leto 2019.  Naša opozorila so bila tako na mestu. Denarja za uresničitev koalicijskih zavez že s 1. 1. 2019 je bilo dovolj in lahko bi realizirali letni dodatek v dveh višinah in v višji odmerni odstotek, kar pomeni za dobrih 20 milijonov evrov. Žal nam je, da naša opozorila niso bila uslišana in upamo, da bom ti naši zavezi uresničili čim prej.  Prav tako bi rad omenil še Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence z zamejstvu in po svetu in bi se tu želel navezati na poslansko kolegico, gospo Ljudmilo Novak - borih 25 tisoč evrov več za plače. Kako lahko potem pričakujemo, da bo urad ohranjal po svetu slovensko kulturo, jezik in identiteto?  In nenazadnje je tu še Triglavski narodni par. Večkrat se vsi skupaj pohvali s tem, kako lepa in zelena je naša domovina in res je. narava v naši Sloveniji se kaže v svoji najlepši luči, o tem nam pritrjujejo mnogi tujci, turisti, ki se v vedno večjem številu vračajo in odkrivajo naše lepote. Leta 2010 je bil prejet zakon, ki bi zagotovil zadosten in stalen vir za financiranje narodnega parka in ta bistveni del zakona ni uresničen. Tudi v tem rebalansu sredstev za izvajanje 10. in 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku ni. Ni dovolj, da samo imamo dragulj, ta dragulj moramo varovati, razvijati in skrbeti zanj. Žal pa brez ustreznih finančnih sredstev ne gre, zato želim poudariti, da želimo, da se to v prihodnje tudi uredi.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Na vrsti za razpravo je poslanka Anja Bah Žibert, za njo bo na vrsti poslanec Anže Logar. Gospa Bah Žibert, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Zdaj, preden začnem z razpravo mogoče v odgovor gospodu Rajhu: Zdaj, gospod Rajh, jaz od danes naprej pričakujem ,da boste vedno in povsod naglas povedali, da je ZUJF v tej Vladi oziroma v tej državi sprejela Vlada Alenke Bratušek. In da ne bo nikoli več drugače, kajti Alenka Bratušek je s svojimi ukrepi rešila to državo. Torej ZUJF pripada od zdaj naprej Vladi Alenki Bratušek in da ne bomo spet govorili kaj vse je storila Vlada Janeza Janše, da je takrat rešila državo. ZUJF je sprejela Alenka Bratušek, spoštovane državljanke in državljani. Zdaj pa, kar se tiče same današnje razprave oziroma teme, ki je dnevnem redu in ki je zame, ali pa za državljane verjetno ena najpomembnejših v vsakem tekočem letu. Zdaj, na eni strani smo seveda imeli politično razpravo, saj minister je politik, ki pravi: Proračun je stabilen in razvojno naravnan. Na drugi strani pa smo imeli mnenje strokovnega organa, organa, ki je določen z Ustavo Republike Slovenije s Fiskalnim svetom, ki je jasno povedal, kje so problemi in zdaj koalicija od nas dobesedno zahteva, da verjamemo političnemu organu.  Jaz seveda ne verjamem političnemu organu zato, ker politični organ oziroma politik, minister, bo rekel tisto, kar se zdi všečno, ali pa kar njegova Vlada seveda zagovarja. Samo mene bolj zanima tisto, kar pove strokovni organ in ta nas je opozoril. Opozoril nas je v treh ključnih točkah, predvsem pa je zame najbolj pomembno opozorilo to, da v času tako imenovanih debelih krav, včasih rečemo, ali pa takrat, ko je slika v državi dobra, ne pozabimo na to, da prihajajo tudi drugačni časi in da je potrebno zagotoviti tudi kakšno rezervo.  Zdaj, v razpravi je bilo rečeno tudi, da se seveda ta poraba nekako dviguje za 270 milijonov v smislu tega, kar bi še lahko. Jaz se s tem ne strinjam. To je zgornja meja, a veste? Teh 270 milijonov je pa že krepko čez to zgornjo mejo. Mi bi lahko zapravili tudi pol milijarde manj na odhodkovni strani. Zdaj vi danes vsi hočete povedati vseh teh 270 milijonov je nekoliko tisto, kar nas Fiskalni svet opozarja in je problem. Ni res, lahko bi bila poraba nižja. Nikjer ne piše, da bi morala doseči tisto najvišjo stopnjo. Zdaj pa še nekaj o razvojno naravnanem proračunu. Zdaj če pogledamo izdatke, mi boste težko rekli, da je dvigovanje proračuna na postavki kabineta predsednika Vlade razvojni dosežek. Ne vem, če je tudi razvojni dosežek, da se za kar 10 milijonov iz 3 milijonov dviguje postavka protokol Republike Slovenije, ki jo najdemo tudi na neki drugi postavki in je tam še dodatnih milijon. Ali to je razvojno naravnan proračun? Da bomo več potrošili za protokol. Ali je razvojno naravnan proračun, da dvigujemo postavke migracije? Jaz tukaj ne vidim prav nič razvojno naravnanega. Ko pa gledam, seveda, koliko denarja gre za spodbude za rast in razvoj podjetij, bi se pa človek zjokal, glede na postavke, ki sem jih omenjala sedaj. Prav tako ne vem, na podpori tehnološkega razvoja projektom, kjer celo jemljemo dober milijon evrov. Mi solite pamet, spoštovani, s tem, da je ta proračun razvojno naravnan. Ta proračun ima eno veliko težavo – da sploh nima prioritet, nima pravih ciljev. Mi sploh ne vemo, kaj v tej državi želimo. Zdaj to, da se blaži in pa da se zadovoljuje ljudi s tem, da se, seveda na eni strani dvigne plače, nikoli ne bom proti dvigom plač, bom pa proti temu, da posledično ta dvig plač potem zopet udari po žepih te iste državljane. Kaj se je naredilo z dvigom plače, pa z dvigom pokojnin, če se danes dvigujejo cene domov za ostarele? Kaj se je naredilo z dvigom plač, če se dvigujejo cene storitev v vrtcih? Kaj se je naredilo z dvigom plač, če se dvigujejo cene prometa, ne vem, vodovoda, varščin in ostalega? Parkirnine in vse ostalo? Ali je to dvig plač? Veste, dvig plač bom podpirala takrat, ko ne bo potem to zopet neposredno udarilo državljane po žepih. Zdaj, prej je bilo rečeno, da se seveda dviguje postavka, ko gre za vzgojo in izobraževanje otrok v vrtcih. Se mar upošteva dvig cen vrtcev v tem rebalansu? Namreč, z dvigom vrtcev bo zopet država morala na drugem področju dodajati denar staršem, ki ne bodo dosegli oziroma bo potrebna pomoč za plačilo teh storitev. Se dviguje pomoč starejšim, s tem ko se jim bo, ko se jim dviguje sedaj oskrbnina v domovih za ostarele? Tudi nekaterih odgovorov na ta proračun nismo dobili, pa sem pričakovala, da bomo. Veste, v okviru razprave o proračunu na temi pravosodja je bil sprejet, v okviru proračuna, spoštovani, jasen sklep – da se naredi še enkrat pregled, kaj je s stroški izgradnje zaporov, v Ljubljani in pa obnove zapora v Igu. To je bilo v okviru proračunske obravnave in proračunski sklep. Ne se zdaj skrivat za tem, da ni bil vložen amandma, mene zanima, ali imamo nove izračune? Prav tako je Sodni svet opozoril na nove odhodke, ki bodo terjali zaradi novih zahtev, ki jih prinaša Družinski zakon in pa Zakon o nepravdnem postopku. Kje je to v proračunu? Saj jaz govorim samo za tista področja, ki jih kot poslanka večinoma pokrivam, ampak, verjamem in prepričana sem, da je v vsakem področju, za katerega ste rekli, kako se dviguje,  (nadaljevanje) veste, če se področja porabe po posameznih ministrstvih dvigujejo, to še ne pomeni, da je razvojno naravnan proračun, to je neumnost, to je lahko samo potrošni proračun. In razvojno naravnan proračun se vidi povsem drugače. Ampak te odgovore terja, a veste, zato ker so bili sprejeti in so sklepi tega Državnega zbora. In zame pač ne more biti proračunski dokument oziroma rebalans proračuna sprejet, če nimamo odgovorov na podlagi sklepov Državnega zbora. In upam, da danes imate te izračune. Če ponazorim, kako se obnaša ta Vlada, naj mi ne zamerijo državljanke in državljani, ampak zgleda tako nekako kot v času vladanja cesarja Kaligule. In tisti, ki ne poznate, pa naj vam malo kratko orišem. Ko je prišel na oblast, se je zelo bal, kaj bo z njegovo priljubljenostjo, zato prvo, kar je naredil, je šel v hitre izdatke, čez okno je metal denar, organiziral je igre, bilo je veliko kruha, bilo je toliko zabave, da se ljudje že niso hoteli več tega udeleževat. Kaj se je zgodilo, ko se je blagajna spraznila, pa to je bilo zelo hitro. Izmišljeval si je nove in nove davke, ljudem je jemal nepremičnine. Saj to je podobno, če dvigneš davke, na nek način tudi vzameš nepremičnino, ker jo bojo ljudje verjetno morali prodat. Jemal je nepremičnine, celo uvedel je davek na poroko, mogoče se boste to spomnili tudi v tej vladi in tako naprej. Skratka, tako pa je reševal svojo vladavino. Ampak naj vam za konec povem, bila je zelo kratka in zelo kruto se je končala. Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Gospod Logar, preden dam vam besedo, vas prosim samo za eno krajšo intervencijo. Mi smo zdaj opravili 6 razprav, 5 razpravljavcev je še prijavljenih. Pa me zanima, gospod minister za finance, ali ocenjujete, da bi v tej fazi razprave že podali kakšne odgovore ali bi počakali, da razpravo dokončamo do konca? / oglašanje iz dvorane/ Dobro, hvala lepa. Naslednji je na vrsti poslanec Anže Logar, za njim poslanka Andreja Zabret. Kolega Logar, izvolite.
Ja, hvala, predsednik. Zdaj mogoče bi začel z mislijo, ki jo je podal predsednik Fiskalnega sveta, namreč da proračun izraža politične preference vsake vlade. Mislim, da se s tem kar strinjam, bom pa v nadaljevanju argumentiral, zakaj se mi zdi, da so politične preference te Vlade tako malo od tu in malo od tam brez neke večje strategije, da gre za stihijsko odzivanje glede na to, kaj kažejo javnomnenjske ankete, oziroma glede na to, kaj se pričakuje, da bo izboljšalo te javnomnenjske ankete. Minister je v uvodu povedal, da je bilo glavno vodilo skrb za vzdržnost javnih financ in da so to zagotovili in da je proračun uravnotežen in da pelje k dolgoročni vzdržnosti javnih financ. Zdaj potem je pa predsednik Fiskalnega sveta svoje povedal, pa v bistvu negiral to, kar je minister rekel. Zdaj smo v eni zanimivi dilemi, komu verjeti. Če pa vemo, da je proračun izraz političnih preferenc vsake vlade, je pa verjetno mnenje ministra za finance treba tehtat skozi ravno to prizmo, skozi politično sporočilo, ki ga pač ta Vlada sporoča javnosti. Zdaj, če gledamo splošni del proračuna oziroma predloga rebalansa, vidimo, da se odhodki oziroma prihodki skupaj povečujejo za približno 600 milijonov glede na sprejeti proračun, hkrati pa ugotavljamo, da več kot 50 %, skoraj 60 % tega povečanja prihodkov pade na dohodnino in davek na dodano vrednost, pade na 2 kategoriji davčnih prilivov, ki sta bili v bistvu najbolj obremenjeni v času krize.   Vemo, davek na dodano vrednost, takrat razglašen kot krizni davek, 2 dodatni odstotni točki – in hkrati dohodnina, kjer se dohodninska lestvica ni revalizirala hkrati s padajočimi oziroma z rastjo življenjskih stroškov in s tem je državni proračun prišel do dodatnih sredstev. V času gospodarske rasti, torej ekspanzije, bi človek pričakoval, da se bo Vlada neposredno na to odzvala, na ta način, da bo sproščala ravno ti dve kategoriji. Da se bo odpovedala delu svojih sredstev za to, da bojo davkoplačevalci, tisti, ki plačujejo v proračun, več ohranili v žepu. Ta Vlada se je pa odločila za drugačno pot. Za to da ta krizno dodatni davek še dodatno vleče s strani davkoplačevalcev, potem pa ona odloča, kaj je prav in kaj ni prav. Potem pa ona z redistribucijo odloča – ti dobiš toliko, ti dobiš toliko, ti dobiš toliko. In da – vsi so dobili več, razen – to pa zanimivo – mislim, da KPK ni dobila več – zdaj, verjetno mnenje KPK ni ravno priljudno s strani vladajoče koalicije – če je komu morda trn v peti, vemo, da se zelo veliko govori o tem, da je izgubila vso kredibilnost … Potem pa zanimivo, ne vem, če so prosili, ampak Fiskalni svet ni dobil popolnoma nič, Fiskalni svet – pa vemo, kakšna mnenja ima, neodvisni organ, pa ni dobil popolnoma nič več – in pa Ustavno sodišče je dobilo še nekaj manj. Zanimivo. Nekateri organi, ki so za vzdržnost javnih financ ali pa za, bom rekel, nek razvojni potencial države bistveno manj pomembni, so dobili pa, ne vem, tudi 100 % več. Tukaj se kaže ta politična komponenta proračuna te Vlade. In tukaj se kaže v bistvu, kako je Vlada prevzela to, na nek način, socialistično logiko – jaz vam bom vzel, potem bom pa jaz določil, kdo dobi. V bistvu gre za centralizacijo moči preko fiskalne politike. Preko politike proračuna, kjer je potem Ministrstvo za finance oziroma Vlada tista, ki odloči, kdo je upravičen do več sredstev in kdo ne in potem na podlagi tega v bistvu tudi je njen položaj bistveno močnejši napram drugih deležnikov, ki se, recimo, z njimi pogajajo o sredstvih. Zdaj, moram priznati, da je nam – tistim, ki nismo kar na prvi pogled navdušeni nad dodatnimi sredstvi za vse, razen za tri – v bistvu težko razpravljati. Namreč, ko z mize pada hrana, je težko ohraniti trezno glavo. Ali pa če drugače povem. Težko se s kozarcem vina pogovarjamo o tem, kako zmanjšati pijanost v narodu. Rahlo zamegli pogled. In rahlo zamegli tudi morda argumentarij, ki ga imamo tisti, ki nasprotujemo tovrstni fiskalni politiki, če vsi dobijo več. Namreč če vsi dobijo več, normalno, da so vsi zadovoljni in da se nihče ne bo razburjal. Kdo bi bil proti višjim plačam? Kdo bi bil proti višjim pokojninam, kdo bi bil proti, ne vem, višjim transferjem? Ampak glejte, zato je sodobna demokracija vzpostavila neodvisne institucije. Neodvisne institucije zato, ker niso – v bistvu ne prihajajo vsaka štiri leta po glasove in lahko s pomočjo stroke, znanja in tako naprej ocenijo, kakšno politiko se gre vlada oziroma tisti, ki pa so odgovorni od glasov volivcev. In imamo mnenje Fiskalnega sveta. Imamo mnenje Fiskalnega sveta. Če ga – če povzamem, v tej ključni ugotovitvi iz ocene skladnost predloga rebalansa, pa ga bom kar citiral, pravi: »Predlagani proračunski dokument za leto 2019 nakazuje ekspanzivno fiskalno politiko, ki je v danih okoliščinah neustrezna in ki vodi v nepotrebno strukturno poslabšanje stanja javnih financ. S tem se zamuja priložnost ustvarjanja zadostnega manevrskega prostora v dobrih časih za blaženje negativnih posledic gospodarskega ohlajanja v prihodnje. To je pa reklo tisto   (nadaljevanje) neodvisno telo, ki je bilo ustanovljeno po težkih mukah z najmanj 60 glasovi poslancev, torej z neko zelo široko podporo in ki je namenjeno temu, da postavi ogledalo Vladi, vsakokratni Vladi, en glede na makroekonomske kazalnike. Zdaj, ko je bilo fiskalno pravilo sprejeto v Ustavo, pa ko se je razpravljalo o Izvedbenem zakonu fiskalnega zakona, pa ko se je imenovalo člane Fiskalnega sveta, je bila zelo zanimiva razprava na Odboru za finance, pa tudi na seji Državnega zbora. Pa bom samo… glede na to, da vidim tamle kolega Hana, vodjo Poslanske skupine SD, je ob razpravi o Predlogu zakona o fiskalnem pravilu na seji DZ, 28. januarja 2015 rekel zelo enostavno: »Fiskalno pravilo mora biti resna zaveza«. To je rekel član tedanje koalicije in član sedanje koalicije, vodja tretje najmočnejše… ali druge najmočneje stranke, se opravičujem. / Oglašanje iz dvorane/ S prestopi ste dobili kakšen glas več v koaliciji. Fiskalno pravilo mora biti resna zaveza – pa se vam zdi predlog proračuna glede na mnenje Fiskalnega sveta, da je ta resna zaveza upoštevana? Ko smo imeli pogovor z financ ministrom v Poslanski skupini SDS, smo ga opozorili ali pa smo mu omeniti to mnenje Fiskalnega sveta in je gospod Bertoncelj skoraj zamahnil z roko in rekel: »Pač naše mnenje je drugačno« - zelo enostavno, z zelo kratkim argumentom, »naše mnenje je pač drugačno, mi se ne strinjamo z mnenjem Fiskalnega sveta«. Gospod Han pa pravi: »Fiskalno pravilo mora biti resna zaveza«. Pa, da še nekaj opozorim, kaj je gospod Han tudi takrat rekel, citiram: »Socialni demokrati smo zadovoljni, da je predlagatelj prisluhnil našim opozorilom, da če že fiskalno pravilo moramo imeti, če želimo z njim res kaj narediti, potem je zmernost tega fiskalnega pravila ključna« - zmernost, torej ne gre za neko strogo fiskalno pravilo, ampak je v tisti daljši razpravi to fiskalno pravilo v bistvu izgubilo ostrino in postalo bistveno bolj zmerno. Pa tudi te zmernosti tega fiskalnega pravila ta Vlada v tem rebalansu proračuna ni upoštevala. Zdaj, kaj je pa gospod Mramor na isti seji rekel takrat, to pa opozarjam predvsem zaradi časovne komponente. Mislim, da je bilo že opozorjeno s strani predsednika Fiskalnega sveta, da v času krize je treba napore prilagoditi okoliščinam, torej daj je kriza, ko pa pride do strukturnih ravnovesij, je pa naloga zgolj ohranjanje teh strukturnih ravnovesij, torej v boljših časih pripravljati denar na zalogo. Takrat je rekel, da je ravno prednost tega fiskalnega pravila z nadzorstveno funkcijo Fiskalnega sveta, asimetričnost procikličnega delovanja v dobrih časih, kar pomeni lažje uravnavanje ekonomske aktivnosti in posledično večjo blaginjo ljudi za zmerno pravilo v času, ko ni treba več iskati oziroma, ko nismo več v krizi je torej naloga Vlade bistveno lažja, kot v času krize, ravno zato, da se sredstva da na stran za slabe čase.  Zdaj pa zanimiva situacija. Spomnite se še v tej razpravi leta 2015, smo poslušali s strani SD, s strani SMC in s strani Stranke Alenke Bratušek – mislim, da se je takrat še rahlo drugače imenovala, da je glavna napaka krize ravno zato, ker se v letih 2004-2008 ni dajalo na stran, ni dajalo dovolj na stran. In zdaj te iste stranke v tej Vladi, pa ne želijo oziroma jim je to čisto v redu, če se da samo 200 milijonov na stran. Mislim, da je bil strošek krize 20 milijard, zdaj pa 20 milijonov dajemo na stran. Da se je skupna zadolženost iz 20 % povečala na 80 % in da se ta zadolženost relativno zmanjšuje, v nominali pa ostaja na 35 milijardah, v nominali pa ostaja na 35 milijardah, tako kot je ostala naprej. Moram reči, da sem zelo zadovoljen nad razpravo gospe Gregorčič, ki je opozorila na prave dileme in ravno to, da prihaja iz koalicijskih vrst kaže na neko upanje interne demokracije znotraj koalicije. Opozorila je na prave stvari, na prave dileme in očitno razprava znotraj koalicije, tu ni bila pripravljena ali pa opravljena v zadostni meri, da bo šlo pač za golo sledenje politični agendi koaliciji oziroma Ministrstvu za finance in verjetno tukaj največje vladne stranke. Zdaj, zakaj na to opozarjam? Namreč, ko gre vse lepo, je vse lepo. Ko si zdrav, si sploh ne moreš predstavljati, kako je, če si bolan. Šele, ko si bolan ugotoviš, kako lepo je, ko si zdrav. Zdaj imamo eno situacijo, kjer je čista gostija glejte, število zaposlenih raste. S tem ko število zaposlenih raste, se povečuje poraba, se povečuje dohodnina, prilivi iz DDV iz dohodnine in tako naprej, imamo en dodatni priliv v blagajno. Število brezposelnih pada. Manj je treba socialnih transferjev za brezposelne, pa četudi se njihov nominalni znesek zvišuje, se to v »globalu« pozna manj, gre dol. Se škarje lepo odpirajo, lahko vse objemamo, super je. Za pokojnine je tudi treba dati manj, zaradi tega, ker je pač stanje na trgih takšno, da to omogoča, da to vplačujemo iz nekega drugega sklada. Ampak, ne dolgo tega, je bila neka kriza in, zdaj ne bi rad strašil, pa tudi, računam, da do tega ne bo prišlo, ampak, če pa že pride do ohlajanja, se pa ti trendi lahko hitro spremenijo - se pa število zaposlenih zmanjšuje, se takoj zmanjša priliv dohodnine DDVja in ostalih davkov, ker je manjša potrošnja, število brezposelnih se pa eksponentno povečuje, ker se povečuje njihovo število in se je še strukturno povečal znesek za njihove odhodke. Kar na enkrat se bodo pa škarje na veliko odprle, na veliko. Kaj bo pa takrat? Kako boste pa takrat to reševali, s tistimi 200 milijoni, ki jih zdaj dajete za slabe čase? Ne pokrijete niti tistega ekstenzivnega trošenja – 270 milijonov plus – kolikor bi lahko glede na fiskalno pravilo. Niti tistega ne pokrijete. Gre za, tako kot je Fiskalni svet oziroma predsednik Fiskalnega sveta povedal za fiskalno politiko, ki je precej tvegana. Zdaj, če »gemblate«, tukaj »gemblate« na račun davkoplačevalcev. Zdaj vam vsi pojejo hvale. Zdaj vam vsi pojejo hvale, ker vsi več dobijo, ampak opozarjam, ampak če so, vsi več dobijo na račun tega, da ni vzdržno, se zelo hitro lahko zgodi, da kasneje vsi bistveno manj dobijo in primerjava Slovenije z drugimi državami, z Nemčijo in tako naprej, ni primerna. Poglejte, krizo smo najbolj občutili ravno mi, v tistem letu, za 9 % padec gospodarske rasti, ravno zato, ker nismo bili prilagojeni. In, kot pravi Fiskalni svet, se s tem proračunom dodatno oddaljujemo od te prilagoditve, kar ravno priča o tem, da gre v nasprotju s tem, kar je zakonodajalec s fiskalnim pravilom želel vzpostaviti nek normativni okvir za procikličnost oziroma proti cikličnost v času debelih krav. In teh proti cikličnosti Vlada sedaj ne upošteva. Ne vem, kako je z vami, jaz mnenje Fiskalnega sveta kot neodvisnega organa zelo spoštujem, ne glede na to, v kakšni funkciji sem. Minister za finance pač pravi, da je njihovo mnenje drugačno, OK, to je njegova politika, ampak vprašanje je pa, poslancev, kaj menite o instituciji, ki je bila tukaj ustanovljena ravno zato, da se v bistvu zagotovi vzdržnost javnih financ, ravno zato, da se ohrani socialna država, ki je zagotovljena z Ustavo. Pa pojdite na spletno stran Fiskalnega sveta, namreč vsem poslanskim skupinam je Fiskalni svet poslal vabilo, da se jim predstavi mnenje Fiskalnega sveta. A veste s kolikimi poslanskimi skupinami oziroma katere poslanske skupine so ga sprejele? A veste, da samo dve? Si predstavljate? 9 poslanskih skupin je v Državnem zboru pa samo 2 poslanski skupini sta povabili Fiskalni svet, da jim predstavi mnenje o tem proračunu. Strašljivo. Z več kot 60 glasovi je bil ta institut ustanovljen v Državnem zboru pa vlada čista ignoranca ignoranca poslanskih skupin v Državnem zboru. Vem, da imajo napovedan sestanek še manjšinci in še SNS, če se ne motim, drugače sta ga pa sprejeli samo poslanska skupina LMŠ in SDS. Kaj pa ostali? Vas ne briga kaj se dogaja z javnimi financami oziroma z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ.  Jaz ne moram izgubiti občutka, kot da na Ministrstvu na finance, čeprav se navzven zdi vse zelo urejeno, da vlada neka nepremišljenost, da se sprejemajo ukrepi, ne da bi se potem premislile posledice. Glejte, plače v javnem sektorju so se povečale, vsi so srečni, vsi ste se slikali, vse je bilo super, ampak noben ni povedal, da se bodo potem podražili vrtci, da se bodo potem podražili domovi za starejše občane in da bodo še druge podražitve zaradi tega. nihče ni tega povedal! Za tem se noben ne slika. Prej ste se slikali! Veselo ste napovedovali, kako se je povečala minimalna plača, prej pa niste uskladili dohodninske lestvice in marsikdo pade v višji dohodninski razred in je zaradi tega lahko celo na slabšem pri drugih socialnih transferjih, kot je bil pred tem. A ni to nepremišljeno? Saj to bi vse lahko z enim kratkim izračunom ugotovili, ali pa hkrati s tem spremenili tudi dohodninsko lestvico, pa niste. Z veseljem in pompom ste napovedali kako greste naproti občinam, povečali ste glavarino. Super, sploh in oh! Občine so bile zadovoljne. Kaj pa se je potem zgodilo? Tudi zaradi drugih ukrepov so šli stroški občin še enkrat višje, še enkrat več gor, kot so z glavarino dodatno dobili.  Konkretno v Mestni občini Ljubljana je z dodatno glavarino mesto dobilo 4 milijone evrov, dodatnih stroškov zaradi ostalih ukrepov je pa 8 milijonov evrov. 8 milijonov evrov! Še enkrat več, kot ste jim dali. A ste to premislili, ker potem je to zlobno, ali pa niste premislili, pa to pomeni, da ste popolnoma nepremišljeni? In veste kaj boste morali narediti? Še dodatne 4 milijone boste morali dati, tudi ostalim občinam. Torej bodo stroški še večji, vas čaka še ta fronta z občinami.  In zdaj pa pravite, minister za finance, da ugotavljam, da je proračun uravnotežen in pelje k dolgoročni vzdržnosti javnih financ, zraven pa fiskalni svet pove, da ni ravno zagotovljena ta, da je odsotnost srednjeročne dimenzije, da ni usklajen s srednjeročnim planiranjem. A zdaj naj pa mi ob vsem tem, kar sem prej našel, verjamemo Ministrstvu za finance, da je usklajen, podatke o tem bomo pa dobili šele 10. aprila? Mi naj pa to prej sprejmemo? Oprostite, glede na dosedanje aktivnosti Ministrstva za finance, popolne neusklajenosti in o tem kako ukrepi, ki jih sprejema na prvi pogled vsi lepi in zdravi, tako kot javnomnenjske ankete zahtevajo, potem ko pa pride račun oziroma poračun za to, pa vse slabo. V takem primeru človek pač težko potrdi takšen proračun. Zdaj pa samo zaključna misel: V letih 2017 in 2018 je bilo zagotovljeno strukturno ravnovesje. Mislim, da je pošteno tukaj, da izrečemo to, ne pohvalo, ker to mora itak početi, ampak priznanje, da je bivša ministrica za finance, gospa Erman, to zagotovila, da je bila v teh dveh letih dober varuh javen blagajne, da je bila sicer kasneje zaradi meni neznanih razlog tudi kaznovana.  Ampak poglejte, pride nov minister v boljših časih, ko je treba zgolj ohraniti strukturno ravnovesje pa tega ta minister in ta Vlada ni sposobna narediti. Ali pa noče tega narediti.  (nadaljevanje) Zdaj se pa odločite, kaj je huje, ali, da ni sposoben, ali pa, da noče. In če noče, potem pomeni, da zavestno krši Ustavo oziroma fiskalno pravilo, ki je bilo ravno zato, da se ga ne krši, vneseno v Ustavo in zaradi izvajanja katerega je bil ustanovljen Fiskalni svet, katerega mnenja se pa v tem predlogu rebalansa proračuna ne upošteva.
Hvala, gospod poslanec. Preden nadaljujemo z razpravo, gospe poslanke in gospodje poslanci. O rebalansu proračuna danes govorimo. Na obeh, se pravi na prihodkovni in na odhodkovni strani presega 10 milijard evrov, kar je za slovenske razmere rekordno. Pa si predpostavimo, da bi imeli na razpolago še 2 milijardi dodatnih prihodkov. Ali bi bilo to dovolj za pokritje vseh potreb, ki jih v tej državi imamo, ali pa vsega tistega, kar je bilo izpostavljeno na delovnih telesih, ki so obravnavala predlog rebalansa proračuna. Jasno je, da ne bi bilo dovolj. To govorim v perspektivi tega, ker se mi zdi rahlo deplasirano razpravljati o tem, kdo je za kaj zaslužen in kdo za kaj ni zaslužen. In ravno tako se mi zdi rahlo deplasirano govoriti o tem, da smo uspešni, zato ker definitivno kot država nismo uspešni, ker s svojo ekonomsko politiko ne moremo niti približno pokrivati tistega, kar potrebujemo. Zato predlagam, da v nadaljnji razpravi vendarle upoštevamo malo bolj zadržan pristop in predvsem to, kar je bilo izpostavljeno v Državnem zboru na delovnih telesih, da imamo bistveno več potreb, kot pa imamo virov za zadovoljevanje teh potreb. Naslednja za razpravo je… / oglašanje iz dvorane/ Proceduralno, gospa Anja Bah Žibert. Prosim.
Hvala lepa, predsedujoči. Samo želela bi pojasnilo. Ste bili k razpravi prijavljen?
Ne.
Potem ne morete razpravljati, spoštovani. Vi sejo samo vodite, ne morete pa se vtikat v razprave tistih poslancev, ki so do zdaj razpravljali. Dajmo se držat nekega pravila. Prej ste omenili, kako je potrebna tišina, kako je ta seja zahtevna. In jaz vas prosim, da sejo vodite v skladu s poslovnikom. Vi se morate prijaviti k razpravi tako kot vsi ostali poslanci. In dajmo se držat pravila, če hočemo, da bomo res v nekem doglednem času zaključili. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Jaz kot predsedujoči imam pravico usmeriti razpravo in to je bil pač delež usmerjanja razprave. Naslednja je k razpravi prijavljena poslanka Andreja Zabret, za njo poslanec Jani Prednik. Prosim.
Hvala za besedo. Najprej bi se obrnila na kolega Širclja glede očitkov, da je davčna reforma napad na gospodarstvo. Mislim, da je to popolnoma nesmisel. Davčna reforma, ki jo je dalo Ministrstvo za finance kot, je trenutno osnutek in predlog in bo šla v usklajevanje vsem deležnikom, ki so vključeni v ta postopek. Po drugi strani bi pa lahko rekla, da je Slovenija, kar se tiče obdavčitve davka na dobiček, lahko kot davčna oaza, saj vemo, da je davek na podjetja 19 %, vendar efektivna povprečna stopnja, ki jo podjetja plačujejo, so od 12 do 13 %. So pa tudi podjetja, katera praktično niso plačala nič. Samo za primerjavo, davek od dobička v Nemčiji je 30 %, v Avstriji 25. In v bistvu najvišjo davčno stopnjo, ki bo predvidena leta 2022, 22 % plačajo lahko le tista podjetja, katera nič ne investirajo. Vsa ostala, ki investirajo, imajo možnost plačati davek od dobička manj. In v reformi, ki je predvidena, je edina stvar, ki je recimo določena, da je minimalni davek od dobička 5 %, tak je predlog in s tem se strinjajo tudi vsa podjetja. In to je tudi ena zadeva, s katero lahko dobimo dodaten prihodek oziroma priliv v proračun. Toliko na to temo. Kar pa se tiče rebalansa oziroma predloga rebalansa. Vlada je pri pripravi rebalansa sledila dvema pomembnima ciljema. Prvi je ustvarjanje proračunskega presežka, drugi je zmanjševanje javnega dolga. V preteklosti je imela Slovenija, če pogledamo, od leta 2007 do 2016 velike primanjkljaje celo 13 % BDP-ja. Tokrat imamo z rebalansom predviden 0,4 % presežek in končno se zadnja tri leta v proračunu pojavlja presežek ne pa strukturni primanjkljaj. V predlogu rebalansa so upoštevani ukrepi glede poplačil, letni dodatek in izredna uskladitev pokojnin, dogovorov politikov plač v javnem sektorju, višja minimalna plača, zvišanje obrambnih izdatkov, med katere sodi tudi kibernetska varnost in dodatne investicije in investicije v zdravstvu.  V tem predlogu so upoštevani tudi poudarki s koalicijske pogodbe, kot sem že omenila, dvig minimalne plače, dvig zgornje meje odhodkov za zdravstveno zavarovalnico, povečanje sredstev za zdravstvo, uskladitve pokojnin ter povečanje sredstev za izobraževanje in šolstvo, kulturo in obrambo.  Razumem tudi vlogo Fiskalnega sveta in njihovo mnenje, vemo da Fiskalni svet je neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira javne finance in Vlada je upoštevala oziroma se strinja z mnenjem Fiskalnega sveta in tudi naša poslanska skupina se je dobila s Fiskalnim svetom, kjer so nam predstavili delovanje in pa stališča in mnenje njihovega, njihovega mnenja na rebalans. Bi pa imela eno vprašanje oziroma vemo, da to ni prvi proračun naše Vlade, ampak je prvi rebalans proračuna, vemo kdaj je vlada nastopila, 13. septembra in bi bilo neodgovorno in nestrokovno, da bi v tistem času delala nov okvir za 2020-2022, ampak je rebalans narejen v danih možnostih najbolj optimalno. To razliko 270 milijonov, ki jo očita oziroma ki pravi Fiskalni svet, da je prevelika poraba, v vsakem primeru bi se s 1. 1. 2019 sprostili ukrepi ZUJF-a in če vlada ne bi dosegla dogovora z določenimi oziroma z vsemi deležniki bi bil ta proračunski presežek še večji. Mislim, da ta znesek 270 milijonov ni tako velik, da bi v primeru, če bi prišlo do krize, da bi nas ta znesek lahko rešil pred krizo. To mi deluje oziroma en tak primer kot če bi imela v žepu 200 evrov in bi rekla: »To imam privarčevano za čas krize.«. Mislim, da bi bilo absolutno premalo. Je pa dejstvo, da je potrebno v letu 2019 oziroma v programu pakta in stabilnosti ter v novem okvirju proračuna predvidet vse strukturne spremembe in tudi sledit priporočilom Fiskalnega sveta.  V petih letih neprestane gospodarske rasti do zdaj ljudje niso prav veliko dobili. Morda lahko povzamem besede predsednika vlade z enega intervjuja, kjer je omenil, da so v javnosti ustvarja vtis, kot da se je usedlo za mizo pet mandeljcev, so vprašali, kaj bodo naredili in so  sklenili, da bojo dvignili plače. Mislim, da vsi vemo, da ni bilo tako, da je resnica daleč od tega. Vse probleme, ki jih je Vlada reševala, so bili vsi sklenjeni sporazumi in pa nedoslednosti iz preteklosti. Ob nastopu Vlade nas je čakala napovedana stavka javnega sektorja, ki je bila zamrznjena in s 1. 1. je prenehal veljati tudi ZUJF.  Predlog rebalansa je bil usklajen oziroma je v danih možnostih, mislim, da maksimum, kar se je dalo narediti.  Za pripravo ustreznih ukrepov je potreben določen čas in določen družbeni konsenz, zato je Vlada tudi pristopila že k pripravi dokumenta za pripravo pakta stabilnosti in okvir za pripravo proračuna sektorja država 2020-2022, v katerem bodo upoštevane zahteve po srednjeročnem uravnoteženem proračunu. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Zdaj imamo prijavljena dva replikanta. Prvi poslanec Andrej Šircelj.  Prosim.
Ja, hvala lepa. Ja, jaz dajem repliko, seveda – izjave kolegice Andreje Zabret, ki je rekla, citiram, da sem rekel, da je davčna reforma napad na gospodarstvo. Glejte, zdaj jaz ne vem, a je bila gospa poslanka na tej seji – jaz mislim, da je bila – a me je slišala – jaz tudi upam, da me je slišala – in jaz nisem nikoli tega rekel. In to ostro zanikam. To je dejansko, bom rekel, moje izjave so tukaj dejansko izmaličene. Rekel pa sem, da je minister za finance omenil davčne spremembe ali reformo, zato jo omenjam tudi jaz. In vi ste jo zdaj zaradi tega začeli. In da obdavčitev kapitala pomeni lahko beg kapitala, ker je to – kapital ima značilnosti plahe srne. In to še enkrat ponavljam. In da rešitve glede povečanja kapitala, dobičkov, pomenijo signal investitorjem za manjše investiranje. Ponavljam svoje besede. In to, kar pravite, spoštovana kolegica, je dejansko zavajanje. To ni napad na gospodarstvo.  Tako da jaz bi prosil, da dejansko, če se citira – tudi če se na nek način želi ponoviti, kaj sem rekel, v opisni obliki, naj vsaj bo toliko točno in nezavajajoče. Ker tako, predsednik, ne bomo nikamor prišli. Jaz protestiram proti temu, da se moje besede enostavno zavajajoče tako povedo. Enostavno. In tudi teh davčnih sprememb ne bi omenjal, če jih ne bi minister omenjal. Tako da … Druga zadeva pa je, seveda, kaj, seveda, zdaj, vi pravite: »Vlada se strinja z mnenjem Fiskalnega sveta.« Spoštovana LMŠ, spoštovana poslanka – ja, upoštevajte ga! Pa spremenite proračun, še preden gre naprej. Dajte amandma, da bo v skladu z mnenjem Fiskalnega sveta. Če tukaj Fiskalni svet pravi, da pa proračun ni v skladu. Vi se pa strinjate. To ste pa rekli danes. Citiram vas. »Vlada se strinja z mnenjem Fiskalnega sveta.« Ja, upoštevajte ga potem! Jaz ne razumem – z nečim se strinjate, zraven ga pa ne upoštevajte. Glejte, to je pa nekaj nelogičnega! Tu pa nekaj, nekaj ni usklajeno nekje. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Naslednji je za repliko na vrsti poslanec Anže Logar.  Prosim.
Ja, hvala. Saj je bilo veliko neskladnosti. V bistvu je bil vsak stavek v kontradikciji s prejšnjim stavkom.  Ampak ena stvar se mi pa zdi zelo pomembna, da jo izpostavim. Poslanka LMŠ je rekla, da če se ne bi zmenili s sindikati, bi bil presežek odhodkov v proračunu še večji. Glejte – to, kar je rekla poslanka, pa pomeni temeljno nepoznavanje fiskalnega pravila. In neupoštevanje fiskalnega pravila. Ravno to je namen fiskalnega pravila, da če se nekje nekateri odhodki pojavijo – ki niso bili, recimo, prej predvideni – je to treba uravnotežiti nekje drugje, ne da bi bilo odhodki še večji, ampak bi morali nekje drugje to uravnotežit. Saldo bi pa moral biti uravnotežen. To je bistvo fiskalnega pravila. Imate v Ustavi zapisano in imate izvedbeni zakon. In ne tako razpravljat na Odboru za finance, ker potem bomo prišli že v dikcijo, da če nam zmanjka denarja, pa ga dajmo stiskat. Saj, za 500 plač je zmanjkalo, pa dajmo za 500 plač še natisniti evrov. Fiskalno pravilo je zato, da se ga upošteva, je generično, splošno veljavno in ga je treba upoštevati, Fiskalni svet pa pove svoje mnenje. In da, rekli ste danes, da se Vlada strinja z mnenjem Fiskalnega sveta, ki ga bom še enkrat prebral: Predlagani proračunski dokument za leto 2019 nakazuje ekspanzivno fiskalno politiko, ki je v danih okoliščinah neustrezna. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Naslednji je za razpravo na vrsti poslanec Jani Prednik, za njim poslanka Ljudmila Novak. Kolega prednik, prosim.
Hvala za besedo. Še enkrat vsem en lep pozdrav. Jaz bom res, res, res kratek, sploh v primerjavi s kolegom Logarjem. Zdaj, dejstvo je, da opozicija z nobenim proračunom v tem državnem zboru v zgodovini verjetno ni bila zadovoljna, seveda tudi koalicija 100 procentno verjetno ni zadovoljna, vsak od poslancev, tako opozicija, koalicija, bi kakšno postavko imel nekje več, nekje manj, ampak generalno jaz mislim, da je ta proračun optimalen. Zdaj, če sem jaz prav razumel kolega Širclja, je na prihodkovni strani proračuna premalo prihodkov, sem to prav razumel? To je nekako v neskladju s tem, kar vi počnete in vlagate v Državni zbor zakone, ki bi pomenili od oka, če seštejemo, 800 milijonov, 900 milijonov, milijardo evrov manj prihodkov, tako da eno delate, drugo govorite.  Vsi govorimo o znanosti. Znanost, znanost, napredek. Jaz mislim, da znanost je gibalo napredka in tu gre do pohvale Ministrstvu za šolstvo, ki je izpogajalo več kot 200 milijonov evrov za znanost v prihodnjem letu. Vsa ministrstva načeloma so dobila več in seveda znotraj teh svojih postavk potem razporejajo ta denar. Ta proračun, nočen na nobenega kazati s prstom, ampak ta proračun daje ljudem vsaj en del tistega nazaj, kar je bil v preteklosti vzeto, ne glede na to, kdo je to vzel. Fiskalni svet seveda upravlja svojo nalogo. Vsi verjetno spoštujemo Fiskalni svet in Fiskalni svet problematizira povečanje javne porabe in bom jaz, kot sem rekel, bom kratek s tem, končal z eno prispodobo: Če se mi usedemo v avto in se priže lučka za airbag bomo naredili kaj? Verjetno ne bomo ugasnili avta in šli iz avta, ampak se bomo samo bolj previdno peljali naprej, tako da verjamem, da bo to zasledoval tudi minister za finance in celotna Vlada. Hvala.
Hvala lepa, gospod poslanec. Naslednja je k razpravi prijavljena poslanka Ljudmila Novak, za njo poslanec Luka Mesec. Gospa Novak izvolite.
Naj naprej povem, da smo v Novi Sloveniji nekoliko zadržani do rebalansa proračuna tudi glede na to, kar je povedal Fiskalni svet, Umar, pa tudi Evropska komisija.  V Fiskalnem svetu so ugotovili, da na strani prihodkov ni ničesar, kar bi bilo posledica strukturnih ukrepov in da ni srednjeročne dimenzije. Jaz bi ugotovila tako, da so se ti prihodki pač zgodili v proračun, ker je bila višja gospodarska rast in Vlada je počakala in so se zgodili, tako kot tisti pregovor, ki pravi: Če imaš preveč problemov, počakaj, ker se jih bo nekaj samih od sebe rešilo.  Ampak, kot je povedala gospa z Umarja, se izvoz zmanjšuje, Slovenija je pa v veliko meri odvisna od izvoza. Sicer je razveseljivo, da se domača poraba povečuje, ampak močno dvomim, da lahko to v večji meri nadomesti zmanjšanje izvoza. Vemo, da je tudi mednarodni denarni sklad napovedal zmanjšanje gospodarske rasti v Nemčiji iz 1,9 na 1,3 odstotka BDP v tem letu in  (nadaljevanje) Nemčija kot največji gospodarski partner, trgovinski partner Slovenije nam potem to lahko vse pove. No, tudi z Evropske unije, komisije smo že večkrat dobili opozorila glede dolgotrajne oskrbe, da zakona še vedno nimamo, da bo to v prihodnosti nas tudi drago stalo, prav tako zdravstvena reforma, med drugim. Potem, kar bi še opozorila, torej takih ukrepov spet gospodarstvo ni bilo, da bi lahko rekli, da bomo imeli tudi brez tega izvoza višjo gospodarsko rast, prav tako pa bom rekla, da ta hvaljenja, kako je Vlada povečala povprečnine občinam kažejo, da so nekatere občine že celo na zgubi, če tako rečem. To se rekle županije, ki so bile v parlamentu na srečanju s Klubom parlamentark, to ugotavljamo, ko moramo občinski svetniki sprejemati povišanje oskrbnin v vrtcih, povišanje pomoči na domu, oskrbnin v domovih in tako naprej. Sama sem se čudila, da so župani tako hitro pristali na ceno, ki je bila postavljena, ker še vedno ne omogoča in ne zagotavlja, da bi občine izpolnjevale svoje obveznosti in imele dovolj sredstev še za investicije, še posebej na področju izobraževanja in predšolske vzgoje. No, ko smo imeli tudi pogovor z ministrom za finance, smo mu tudi v Novi Sloveniji predočili tako naše amandmaje, naša pričakovanja in sama sem rekla, če bo kakšna drobtinica z bogatinove mize padla tudi v opozicijo, zdaj ne vem, ker o amandmajih še nismo glasovali, ne morem 100 % reči, da bodo vsi amandmaji zavrnjeni, pa vendar običajna praksa je bila, da je koalicija zavrnila vse amandmaje opozicije. S tem pa je tudi nekako dala opoziciji vedeti, da ne potrebuje njenih glasov in če so vsi amandmaji opozicije ali pa naši amandmaji zavrnjeni, mislim, da se opozicija tudi ne čuti dolžno, da podpre proračun, ki ni idealen in da ni upoštevana nobena postavka oziroma noben predlog opozicije. Zato bom rekla, da smo v Novi Sloveniji zadržani, dokler ne bomo odglasovali ali pa sprejeli ali pa zavrnili vseh amandmajev.
Hvala, gospa poslanka. Replika kolega Anže Logar. Prosim.
Hvala. Ne drži, da je koalicija vedno zavrnila vse amandmaje opozicije. V bistvu do zdaj z izjemo Vlade Mira Cerarja se je po navadi vsaj za nekaj amandmajev našlo soglasje. Šele Vlada Mira Cerarja je bila prva, ki je popolnoma povozila predloge opozicije, tako da glede samo ta dodatek in upam, da bo tokrat drugače, da bo tako kot uveljavljena praksa, da se bo kakšen predlog amandmaja potrdil.
Hvala, gospod poslanec. Prav daleč do tega, da bomo to ugotovili nismo. Naslednji je k razpravi prijavljen poslanec Luka Mesec, za njim poslanec Jože Lenart.
Ja, hvala lepa in lep pozdrav! Jaz se bom predvsem na kratko opredelil do predloga proračuna. Začel bom v bistvu s fiskalnim pravilom, ki se ga danes pogosto omenja. Zdaj, imamo neke bom temu rekel ljudske interpretacije fiskalnega pravila, ki so tudi danes prisotne v sobi, češ, morali bi evalvirati, če so kazalci napovedi rasti BDP za letošnje leto še relevantni ali so se že zmanjšali in če so se zmanjšali, potem bi bilo treba zmanjšati državno porabo. Ravno nasprotno s tem, kar državna ekonomska politika mora početi. Državna ekonomska politika mora takrat, ko se začne gospodarska rast zmanjševati, povečati svoje izdatke, zaradi tega, da okrepi gospodarsko rast in v tem smislu jaz ocenjujem osnovno potezo tega proračuna. Se pravi, da je zmerno ekspanziven v okoliščinah, ko se izvoz zmanjšuje, kar sem že pred parimi  (nadaljevanje) meseci svaril, pa sem takrat bil malo na »prangerju« zaradi tega. Jaz mislim, da je pravilno, da se v okoliščinah, ko se izvoz zmanjšuje, tako kot tudi UMAR predlaga, začne spodbujat domačo potrošnjo in to ta proračun počne, tako da je ekonomsko pravilen in mislim, da sledi neki tako socialni kot razvojni usmeritvi, ki jo država v tem trenutku rabi. Druga stvar, ki jo podpiramo pri tem proračunu v Levici, je, da vsebuje veliko stvari, ki smo jih tudi sami predlagali ali se za njih prizadevamo. Pa, če jih na kratko naštejem. Proračun vsebuje dvig socialne pomoči, vsebuje dogovor s sindikati javnega sektorja, vsebuje dvig sredstev, ki so potrebna v javnem sektorju za dvig minimalne plače, prvič po praktično desetletju so odmrznjeni varčevalni ukrepi na socialnih transferjih in vsaj deloma so zagotovljena sredstva za popravo pokojnin, ki so z varčevalnimi ukrepi v zadnjih 10 letih postale nevzdržno nizke. To, da človek izgubi skoraj polovico svojega dohodka v hipu, ko se upokoji, je nevzdržno. OECD pravi, da je pravična pokojnina tista, kjer človek ob upokojitvi dobi, pač ohrani 70 % prihodka, ki ga je sprejemal, prejemal s plačo. Zdaj seveda Fiskalni svet in ostali bodo rekli, da je to nevzdržno, ampak to je recimo cilj, ki bi ga morali slediti, tako z uskladitvami za nazaj kot s popravami odmernih odstotkov za naprej. S tem že malo presegam to proračunsko razpravo, ampak hočem povedati, da proračun vsebuje številne socialne komponente in povečanje domačega povpraševanja, ki so smiselne v tem trenutku in jih podpiramo. Kritični smo bili skozi celotno obravnavo in ostajamo kritični do nekaterih drugih potez proračuna. Najbolj smo v Levici kritizirali obrambne izdatke, kjer moram reči, da je bil narejen napredek. Osnutek, ki smo ga dobili pred dobrim mesecem in pol v roke, je predvideval 52 milijonov za nabavo oshkoshev, zdaj ta postavka znaša še 32 milijonov. Poleg tega je bila prejšnji teden odpovedana nabava boxerjev, ki bi stali več kot 350 milijonov, ne v tem proračunu, ampak vse skupaj. Tako da tukaj se stvari pomikajo v pravo smer, to je racionalizacija teh stroškov. V Levici smo na stališču, da so te nabave z vidika recimo narodno-razvojne komponente najbolj nesmiselne, ker če ti kupuješ v tujini pač neko orožje, ta denar nima absolutno nobenega multiplikatorja doma. Če ti daš 300 kot država, 350 milijonov recimo upokojencem, bodo ti upokojenci denar porabili v lokalnih trgovinah pri lokalnih gostincih in se bo skratka vrtel v domačem gospodarstvu, če pa pač s tem denarjem kupimo nek oklepnik, pa ta denar gre direktno v porabo neke druge države in nima nobenega razvojnega učinka na domače gospodarstvo. Zato so te nabave nesmiselne in bi jih bilo treba pač čisto z ekonomskega stališča pač držat, kolikor nizko se le da. Druga stvar, do katere smo bili kritični, so sredstva za nekatere razvojne panoge, za znanost. Tukaj je do zmernega napredka prišlo, ampak ne dovoljšnjega. Mislim, da je okrepitev sredstev za razvoj in raziskovanje na vseh ravneh ključna, če želimo ustaviti beg možganov iz Slovenije. Zdaj po eni strani pač ni res, da odhajajo samo visoko izobraženi, je pa problem, da med tistimi, ki odhajajo iz Slovenije, odhajajo tudi visoko izobraženi, sam jih precej poznam, razlog pa je po navadi povsod isti, namreč da tukaj dobijo bistveno slabše pogoje, če jih sploh dobijo, za opravljanje dejavnosti, za katero so se izobraževali, ne vem, desetletja ali več, in to bistveno lažje to ambicijo udejanjijo v tujini. Tako da ta država bo morala imeti pred očmi, da mora to populacijo zadržat v Sloveniji in v ta namen bo treba v naslednjih letih skokovito povečevat sredstva za razvoj in raziskovanje in tudi za nekatere druge panoge, tukaj bom omenil slovenski film. Pred časom smo, pred par meseci na Odboru za kulturo soglasno sprejeli sklep, da je treba sredstva povečat, razlog pa je preprost. Slovenski film je v zadnjem letu doživel, bom rekel temu, renesanso, imamo ogromno mladih, tako producentov, režiserjev, igralcev, ki so v mednarodnem smislu izjemno talentirani, izjemno prodorni. Imamo v bistvu filme, ki z 10 % »budgeta«, kakršnega recimo v Nemčiji dobi nekdo, nek ustvarjalec, ki naredi film, prihajajo na spored HBO in tako naprej in tudi tukaj bi država morala razumeti, da so to propulzivne panoge, ki jih mora pač s svojo politiko podpirat, tako, da pač samo ilustriram, v kakšno smer želimo, da se v prihodnje ekonomska politika te države pomika. To so seveda zdaj debate za prihodnje proračune. V Levici smo sklenili, da tokratnega podpremo. To je nekako naš znak zaupanja, da bo ta Vlada nadaljevala tako sodelovanje z Levico, kot neko socialno in razvojno usmerjenost države, v naslednjem letu, seveda pa obstajajo, kot sem sedaj pokazal, v proračunu, seveda, še številne sive lise, ali pa področja, ki jih bo treba v tem letu, ko se bomo pogovarjali o okviru za 2020 in 2021 predebatirat in ustrezno ovrednotit, če želimo dejansko doseči nek razvojni preboj. Zadnja stvar tukaj je stanovanjska politika. Na to praktično že odkar smo prišli v parlament, opozarjam. Slovenija 20 let nima smiselne stanovanjske politike. Več ali manj ta temelji na zasebnem lastništvu stanovanj, kar je za srednjo generacijo, ki je odraščala med tranzicijo, v redu, ker je prišla po nekih relativno nizkih cenah do rešitve stanovanjskega vprašanja. Mlajše generacije, moje generacije in mlajše, pa zaradi tega trpijo številno škodo. Številni se morajo zakreditirat za celo življenje, da pridejo do nekega stanovanje zase, za svojo družino. Številni sploh ne morejo, ker so v prekarnem razmerju in ne morejo do kredita za 30 let, ki bi jim to omogočal in to je tudi ena od komponent socialne države, na katero bo moralo v naslednjih letih misliti in se dogovoriti o tem, kakšna sredstva je v proračunih treba nameniti, da pridobimo nek sorazmerno velik fond javnih stanovanj, da bodo lahko te generacije, ki zdaj ne morejo reševati stanovanjskega vprašanja, z tem instrumentom socialne države, do tega prišle. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Replika, poslanka Anja Bah Žibert, prosim.
Hvala lepa za besedo. Jaz se strinjam s tem, kar je bilo izpostavljeno, da moramo v prihodnje gledat predvsem na mlade pa to, zakaj mladi odhajajo, pa tudi kar se tiče stanovanjske problematike. Pravzaprav se z večino razprave strinjam, edino, nekaj bi bilo pa treba povedat. Na eni strani imamo mlade, ki res, morajo biti mladi do 40 leta in več, zato, da pridejo do svojega stanovanja, na drugi strani pa imamo mlade, ki so stari pod 30 let, pa živijo v stanovanjih, več 100 tisoč evrov vrednih in to danes mladi vidijo in mladi se sprašujejo, kako je to mogoče, sploh zato, ker so nekateri izmed tistih veliki zagovorniki socialne države in seveda enakosti v tej družbi. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Nadaljujemo z razpravo. Naslednji razpravljavec je poslanec Jože Lenart, za njim je poslanka Mateja Udovč.
Hvala lepa, predsednik, za ponovno besedo. Kolegice in kolegi. Nemška podjetja pustijo v svoji državni blagajni 30 % od dobička. Če ustanovijo podjetje v Sloveniji, pustijo 19 %. Na zelo nizke plače v Sloveniji, v primerjavi z njimi, se v blagajno zdravstva in pa upokojensko blagajno steče dosti manj denarja in še nekaj drugih prispevkov, ki iz tega iz plače izhajajo. Ali se nam zdi to prav? Samo kot vprašanje. Druga zadeva. Koalicija je zavrnila številne zakonske predloge opozicije, ker če jih ne bi, bi bil danes državni proračun nižji za milijardo 580 milijonov evrov. Kakšen procent je to glede na proračun? Ali bi danes tukaj sploh sedeli? Nadalje, proračun, gospodarski načrt ali kakorkoli želimo reči temu načrtu, je zelo zahtevna zadeva in na tem moraš trenirat, oprostite, delati. Danes govorimo o presežku, ki ni zadosten po strogih merilih Fiskalnega sveta ali Evropske komisije. Dam samo en primer: leto 2012 je bilo milijarda 100 milijonov primanjkljaja, kar je predstavljalo več kot 4 % BDP-ja. Seveda takrat Slovenija in pa politika ni bila pripravljena na takšne negativne izzive in je bilo to takrat skrajno neodgovorno. Vlada ima danes v dokumentu seveda postavko morebitnih tveganj, na katera se bo po potrebi pravočasno odzvala in ukrepala. V to jaz ne dvomim, ker poznam resnost te Vlade in tudi ministra. Danes obravnavamo rebalans proračuna, ki zajema, ponavljam, kar sem že prej rekel, vsa izhodišča in pa bogato vsebino z vsemi obrazložitvami po ministrstvih in pa resorjih. Zanimivo, eni danes govorimo o razvojni naravnanosti, drugi o razvojni ne naravnanosti. Eni govorimo o gozdu, drugi o posameznem drevesu. Eni govorimo o pol polnem kozarcu, drugi o pol praznem kozarcu. Eni govorite o lupini, drugi govorimo o jedru na katerem gradimo. To je danes ta osnovna razlika med nami. Ali obravnavamo proračun z davki ali z zadolževanjem, kot vprašanje. Kaj se vam zdi bolj smiselno? Poznamo dokument Evropske komisije OECD, ki jasno govori o tem, da - sploh države v razvoju - je dosti, dosti bolj primerno, da svoje primanjkljaje uravnavajo z davki kot pa z zadolževanjem. Seveda pa višji so davki, bolj zrela mora biti politika, da bdi nad tem, kam se takšen denar uporablja. Nismo delali proračuna politično, ampak je bila dana prednost razvoju. Mislim, da ta dokument, ki ga danes obravnavamo, ne bom ponavljal še enkrat, kar sem že prej rekel, je to zelo, zelo jasno iz tega dokumenta. Koalicija stoji za tem rebalansom in nosi za to tudi odgovornost. To je /nerazumljivo/. Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec.  Preden dam besedo kolegici Udovč, ona je zadnja prijavljena k razpravi, sprašujem ali še bi kdo od poslancev in poslank želel razpravljati o splošnem delu oziroma v splošni razpravi? Dobro. Ja, sem videl.  Potem pa dajem besedo gospe Mateji Udovč. Prosim.
Hvala za besedo. Spoštovani!  Pred mojo razpravo je bilo že zelo veliko povedanega, a ker danes obravnavamo zelo pomembno temo, bom tudi sama podala nekaj malih besed. Pozdravljam predlagani rebalans proračuna, saj menim, da je že skrajni čas, da se sredstva vrnejo v večji obliki nazaj k državljanom. Hkrati pa sem zaskrbljena. Ali ste upoštevali in zajeli opozorila Fiskalnega sveta? Zanimivo je bilo poslušati razpravo kolegice, ki pravi, da bi morali postavke za migracije zmanjšati. Razumem njene dileme, a sama ocenjujem, da je potrebno pogledati celovito, saj s tem zagotavljamo tudi varnost našim državljanom, da ne občutijo migrantskega toka v večji meri kot ga že. Zavedati se moramo, da migrantskega toka ni mogoče ustaviti.   Ali si predstavljate varnost naših državljanov brez takšnega sistema?  Glede razdelitve sredstev sem sama resnično veliko bolj v skrbeh in imam pomisleke, ali resnično niste mogli najti še malo sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu. Saj če pogledamo pošteno – in povemo na glas pošteno – Slovenci v zamejstvu in po svetu opravljajo veliko poslanstvo, za katerega niso plačani. Niti ne zahtevajo plačila. Naši državi, naši kulturi pa prinašajo zelo veliko dodano vrednost na področju ohranjanja našega jezika in kulturne dediščine, zato me zanima, ali ste resnično storili vse pri delitvi sredstev v rebalansu, da ste jim namenili tako mizerno povišanje. Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Zdaj je na vrsti za razpravo še poslanka gospa Ljudmila Novak, potem pa bi predal besedo ministru za finance. Gospa Novak, izvolite.
Prej sem pozabila postaviti eno vprašanje gospodu ministru, in sicer – to je na strani 153 – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo kot vir sredstev zagotavlja za aktivno zabavo za zaključene skupine. Vrednost projekta 266 tisoč 300 evrov. Pa me samo zanima, kaj je mišljeno pod to aktivno zabavo za zaključene skupine. Ali gre za kakšno volilno kampanjo ali kaj se bo dogajalo na tej zabavi, me prav zanima, ali sem povabljena ali je to zaključena za koga drugega.  Pa še samo eno skico, ki sem jo prej pozabila pokazati, mogoče bo tudi pri amandmajih. In sicer izdatki za raziskave in razvoj v Sloveniji. Podatki Evrostata, torej EU povprečje – ta črna črta, Slovenija – rdeča črta. Slovenija je med letoma 2007 in 2013 namenjala vsako leto večji delež BDP za raziskave in razvoj, po tem letu je začel delež sredstev, namenjenih za raziskave in razvoj, upadati. Od leta 2016 je financiranje ponovno pod povprečjem Evropske unije in ko smo se sestali z raziskovalci, so spet to poudarili, da povečanje sredstev v proračunu bo šlo v glavnem za plače, v veliko manjši meri pa za projekte – to, kar oni najbolj želijo in pričakujejo. In kar bi seveda pripomoglo h gospodarski rasti oziroma k razvoju gospodarstva.
Hvala. Imamo še enega prijavljenega razpravljavca. Poslanec Matjaž Han.  Prosim.
Ja, hvala. Zdaj, s proračuni je seveda – ali pa – kadar je razprava o proračunu, je verjetno debata predvidena že vnaprej. Jasno, opozicija mora opozarjati, problematizirati – kar je seveda prav. Koalicija – kakor je seveda zadovoljna, mora malo vse skupaj hvaliti. Realnost je pa nekje vmes. Tudi v Bundestagu v Nemčiji, ko so leta 2018 sprejemali proračun, kjer je bil rekorden proračun, kjer se država Nemčija že drugo leto ni več zadolževala, ker je bilo 13 milijard več v proračunu, so se kresala mnenja na proračunu, ki je bil zgodovinsko visok. In tudi v tej naši državi imamo ta moment vsaj – tu / nerazumljivo/ politiki. Toliko denarja, kot ga imamo zdaj, bodimo realni, ga nismo imeli zadnjih, jaz ne vem, 15, 20 let. Če od planiranega – kar planirajo v proračunu, se še več nateče denarja v proračun. In to hvala bogu, to so rezultati nekaterih politik. Pa ne samo te Vlade, verjetno tudi prejšnjih Vlad. In je bil, bom rekel, kdaj pa kdaj v življenju tudi kak cikel, kjer so morali – kjer smo se na takih srečanjih ob sobotah popoldne pogovarjali bistveno, bistveno težje – kjer smo v bistvu jemali. Nismo nič dodajali. Samo jemali smo. In tisti, ki smo bili v takrat v opoziciji, nam je bilo zelo, zelo težko. Ko smo morali pritisniti na gumb za sprejetje rebalansa ali proračuna, ko so indeksi postavk šli navzdol. Ne pa zdaj, ko grejo vsi indeksi gor. In ga je verjetno tule v tem Državnem zboru ni kolega, ki bo – ne vem, zakaj, bil proti. Mogoče zato ker ni njegove ceste iz njegove vasi v proračunu.   (nadaljevanje) Drugače pa načeloma si težko proti, če dvigneš plače, če dvigneš pokojnine, če dvigneš socialne transferje in tako naprej in tako naprej. Ampak mene je za ta proračun, me ni ne strah, pa tudi veliko si belim ne glave, vam moram iskreno povedat. Spoštujem fiskalno pravilo, ampak moje osebno mnenje je, čeprav imamo fiskalno pravilo in vse skupaj zapisano v Ustavi in je treba to z veliko resnostjo jemat, in seveda vsi vemo, državni proračun, pa občinski proračun, pa družinski proračun, pa to so malo drugačne filozofije in je treba malo drugače gledat. Država takrat, ko ni, mora malo pomagati tudi z zadolževanjem, zato pa na nek način lahko potem rešuje in gospodarstvo in tako naprej. Ampak ključno, dragi moji, je od srede naprej, ko bo ta proračun sprejet v Državnem zboru, kaj bomo potem naprej delali, da ne bo apetitu posameznih strank zaradi političnih točk, da bomo lahko sprejemali zakonodajo, kjer bomo samo jemali oziroma iz proračuna, pa talali, ker se ne bo vse, bom rekel, na nek način zaokrožilo. Jaz poznam en dokument, ker če tisto sprejmemo, potem bolje, da že danes zapremo tole državo. Tako da jaz bom ta proračun seveda sprejel. Mislim, da je minister z ekipo naredil zelo veliko delo. Verjemite mi, da v teh časih, ko je veliko denarja, imajo vsi ministri velike apetite, pa vsi mi poslanci velike apetite in je mogel minister z ekipo tudi dosti brzdat zadeve kakor takrat, ko je manj denarja, isto razmerje je, ker zdaj imamo pa vsi večja predvidevanja, kaj je treba vse narediti, v 1 letu ali pa v pol leta je treba rešiti tisto, kar smo 20 let, bom rekel, naredili kakšno napako, to se enostavno ne gre. Bodimo, pohvalimo se za razliko od drugih držav, mi imamo ta moment presežek. Pa kdaj smo imeli v, pa pustimo zdaj, se strinjam s fiskalnim, z vami, ampak kdaj smo imeli, zelo preprosto, kdaj smo več denarja imeli pobranega iz davkov iz vseh teh zgodb, kakor smo ga zapravili. To imamo prvič zdaj. / oglašanje iz dvorane/ No, je bilo tudi takrat, ampak to so, glejte, to so podlage v gospodarski rasti, v zunanjih vplivi, tudi v politikah, ki jih nekatere vlade sprejmejo. Ampak ta cikel je od 2006, pa danes je to. Vmes smo imeli pa težave vsi skupaj, hude težave, po 2 milijardi smo več zapravili, kakor smo spravili v proračun. Zdaj imamo pa toliko in toliko več denarja, ampak to še ne pomeni… / oglašanje iz dvorane/ Ne govori… / nerazumljivo/ ne poznaš zadeve, pa ko boš kdaj v vladi, ko bo treba težke stvari sprejemat, ni biti fajn poslanec. Zdajle, ko si v opoziciji, je zelo fajn poslanec bit. In jaz nisem nikdar veliko govoril o ZUJF in tako naprej, ker verjetno takrat tudi Desusu in ne vem kateremu ni bilo enostavno tukaj sedeti, pa sprejemati ZUJF, pa smo mi v opoziciji lahko malo govorili. Ampak tudi zaradi tistih zadev, pa tudi še zaradi marsikaterih zadev je verjetno danes takšen rezultat, kakršen je. Samo dajmo si enkrat priznat nekatere stvari, vmes pa vsaka stranka, vsaka koalicija naredi kakšno napako. Ampak upam, da se iz napak vsi skupaj nekaj naučimo. Jaz bom absolutno podprl ta rebalans. Verjamem, da bo minister s pametno, usklajeno, ne bom rekel davčno reformo, ampak davčnim prestrukturiranjem, bom rekel, naredil en lok, kjer bomo lahko, bom rekel, v tej državi več na nek način, kjer bo v tej državi ljudem malo več neto prihodkov ostalo, država se bo seveda zaradi tega nekaj odpovedala in upam, da se bo ta matematika izšla. To je treba narediti v dogovoru seveda s socialnimi partnerji. Potem pa, dragi moji, se bo treba lotit, bom rekel, tistega največjega problema v državi, to pa je to, da se ta država, pa cela Evropa stara, da imamo ta problem, demografski problem, ki ga pa verjetno ni, ker enostavno res, sploh ne državi, ki ima samo 2 milijona ljudi, kjer se razmerje med zaposlenimi, med starimi in tako naprej spreminja. In včasih vemo, koliko je ljudi delalo za enega upokojenca. Te razmere se zdaj drastično spreminjajo. Zdravniki bi rekli, če se nizki in visoki pritisk enkrat izenačita, človek umre.   (nadaljevanje) Tudi jaz ne vem, kaj bo ko bo eden delal za enega upokojenca, ampak to ni problem politike, to je problem demografije s katero pa ima problem cela Evropa. Zato zamahniti in reči: »Migranti ustavite se tam« in tako naprej, ni čisto enostavno. Vse te zadeve je treba res skrbno, skrbno predebatirati in čim manj ideologije v te težke probleme, bom rekel vriniti notri, ker drugače bomo kar naenkrat čez 10, 20 let se gledali, kaj pa zdaj narediti, ne bo nobene več rešitve. Tako da, če bomo to leto in verjamem v ministra, dobro zastavili zgodbo, potem ima ta država seveda še perspektivo. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Tako, zdaj smo razpravo, splošno razpravo o predloženem rebalansu proračuna s strani poslank in poslancev zaključili. Predajam besedo ministru za finance. Jaz vas prosim gospod minister, da se orientirate predvsem na tiste zadeve, ki so bile v razpravi zelo eksplicitno izpostavljene v obliki vprašanj in da odgovorite oziroma razjasnite morebitne dileme. Izvolite, imate besedo.
Andrej Bertoncelj
Hvala za besedo. Jaz sem že uvodoma podrobno predstavil stališče Vlade do rebalansa. Ravno tako sva oba, in jaz in predsednik Fiskalnega sveta dodatno opredelila oziroma razložila svoji stališči. Bi opozoril samo na en dokument, verjamem, da ste ga vsi prebrali. To je stališče do ocene Fiskalnega sveta o skladnosti predloga rebalansa proračuna za leto 2019 s fiskalnimi pravili, ki ga je Vlada sprejela 28. februarja. Osem strani dolgo poročilo, tako da je to podrobno predstavljeno stališče Vlade, celotne Vlade, kjer je bil tako predlog rebalansa, kot tudi to stališče soglasno sprejeto in bi mogoče prebral samo zadnji stavek, ker verjamem, da ste s tem dokumentom seznanjeni. Da na podlagi vseh v tem dokumentu navedenih razlogov, Vlada predlaga Državnemu zboru, da rebalans proračuna države za 2019 sprejme. Torej to je bilo soglasno sprejeto, tako da v tem delu mogoče, ker gre seveda za zelo podrobno strokovno pojasnilo, bi tu potreboval bistveno več časa kot bi mi ga lahko odmerili, da bi to vse opredelil. Bi v nadaljevanju seveda prepustil besedo tudi širši vladni ekipi, to so s posameznih ministrstev(?), tudi državni sekretarji, ki bodo posamezne konkretne postavke lahko pojasnili. Bi mogoče podal samo še eno pojasnilo. Mi smo povabilo s strani ministrstva, da predstavimo rebalans proračuna poslali vsem poslanskim skupinam. Me zelo veseli, da so vse poslanske skupine povabilo sprejele in smo ta predlog rebalansa v poslanskih skupinah tudi predstavili. V vseh poslanskih skupinah je bil dialog konstruktiven, mislim, da je bila to zelo argumentirana razprava in meni se to zdi dobra praksa, mislim, da je bilo rečeno, da v preteklosti te prakse ni bilo. Meni se zdi to dobra praksa, tako kot je dobra praksa, da ostale ukrepe, tako kot so bile občine, sprejmemo v dialogu. Po dolgo, dolgih letih smo bili tudi prvi, ki smo se sporazumno dogovorili z občinami z vsemi reprezentivnimi srečanji. Ni bilo govora samo o povprečnini, imenovane so bile… je bila tudi delovna skupina, ki bo preučila ukrepe in tako naprej in ki seveda na tem dela, tako da tudi v tem delu obstajajo dokumenti, s katerimi verjamem, da ste vsaj v grobem seznanjeni.  Bi pa mogoče samo za konec, preden prepustim besedo kolegicam in kolegom, pa samo eno pripombo, ki se mi pa ne zdi dobra, ki je v bistvu nepristojna in to je pa tolmačenje naše razprave na vaši poslanski skupini oziroma v nekih gestah, ki naj bi jih imel jaz do predsednika Fiskalnega sveta. Jaz dr. Kračuna, oba sva seveda tudi univerzitetna profesorja, kolega, poznam, zelo spoštujem njegovo delo, tako kot tudi spoštujem in seveda skrbno preberem vsa priporočila, ki jih izda Fiskalni svet. Tako da s Fiskalnim svetom mi zelo konstruktivno sodelujemo. Na to, bom rekel, nepristojno opazko pa sem se moral odzvati. Hvala.
Hvala lepa. Zdaj bom dal besedo gospe državni sekretarki, Saši Jazbec, z Ministrstva za finance. Izvolite.
Saša Jazbec
Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni. Jaz se bom samo na par vprašanj, ki so bila eksplicitno izpostavljena, tako kot ste rekel, odzvala. Najprej, katera makroekonomska izhodišča so bila uporabljena, smo danes že povedali, jesenska napoved neodvisnega inštituta IMAR(?), se pravi to, kar je v skladu s preudarnim fiskalnim upravljanjem, v skladu z Zakonom o javnih financah, da Vlada uporabi zadnjo uradno razpoložljivo napoved neodvisnega organa. Potem je bilo vprašanje, če imamo plan B. Vi veste, da na Ministrstvu za finance redno in skrbno spremljamo javnofinančne tokove, tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. Po 2 mesecih ne kaže, da bi bila raven načrtovanih prihodkov ogrožena. V obeh mesecih, ki smo, ki sta se pač do zdaj letos zgodila, je bila realizacija prihodkov v skladu z načrtovano oziroma rahlo nad njo, drugače pa seveda ima Vlada mehanizme, da začasno zaustavi izvrševanje proračuna, če pač se izkaže, da ne bi bil uravnotežen, tako da, to, te mehanizme imamo in to seveda spremljamo. Gospa Bah Žibert je vprašala glede tega sklepa, ki je bil na Odboru za pravosodje. Torej, za, prav za v ponedeljek je sklican sestanek z obema projektantoma, na katerem bodo kolegi z resorja skupaj pogledali zahteve in pričakovanja stroke in preverili investicijske vrednosti, v izogib previsokim cenam investicij in s ciljem finančne vzdržnosti projektov. Tako da tukaj smo vas slišali. Gospod Logar je v bistvu nekako hotel dati vedeti, da trije organi, ki nadzirajo vlado, da niso dobili v rebalansu več denarja in bi pač tu želela samo povedat, da so KPK, Fiskalni svet in Ustavno sodišče, da so to uporabniki, kjer so glavni strošek ljudje, da se da zelo natančno ocenit, koliko je potrebnega denarja. Da pač v letu očitno že pri sprejemanju proračuna v letu 2017, ko se je spremljal, in 2018 in 2019, je bilo za te namene načrtovanega dovolj denarja, tako da sem šla pa vseeno tudi pogledat, glede na realizacijo lanskega leta, ki jo zdaj že imamo, dobi Ustavno sodišče 7,4 % več integralnih sredstev. Se pravi, bo absolutno lahko zagotovilo ta stavkovni sporazum. Potem, Komisija za preprečevanje korupcije dobi na integralnih sredstvih 11 % več, kot je porabila več, Fiskalni svet pa je bil očitno tudi pri sebi lani varčen, ni porabil vsega, tako da je v bistvu rebalans, glede na dejansko porabo, da je še, torej njihov indeks še boljši. Potem je bilo eksplicitno izpostavljeno tudi še tole, ja, še tale, torej, aktivna zabava za zaključene skupine. To smo šli pa zdajle pogledat in sicer gre za 64 projektov, v okviru podprograma podpora malim in srednjim podjetjem. To so projekti, ki jih je v letu 2018, v proračun, torej, vpisalo, no da rečem, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in so imena malo bolj sočna, kakor smo mogoče navajeni, zato je pač, konkretno komu je to namenjeno ne vem, to je pač projekt, ki je težek približno 200 tisoč evrov in traja od 2017 do 2021, prav tako kot še kakšni drugi projekti, recimo z imeni Jabke, Jablane in Toukuc(?) ali pa Zelišča na vrtu, krožniku in postelji, Medeni raj ali pa če želite, Po doživetjih poslednje Slevniške grofice. Hvala lepa.
Hvala. Ja, zdaj se je pa razkrilo, za kaj vse se porablja državni denar, kajne? / smeh/ Za »toukeca«. To bo tamle kolega Rosec, bo dobro vedel, kaj je to. Dobro, hvala lepa, gospa državna sekretarka. Imate repliko ali? Repliko želite ali razpravo? Ja, razumem, kar izvolite, izvolite, povejte ja. Kolegica Anja Bah Žibert.
Ja, hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Zdaj, meni ste odgovorili na vprašanje, ampak to ni odgovor. Vi se boste dobili v ponedeljek. Denar je v tem rebalansu. Meni povejte ali je denarja zdaj tukaj predvidenega preveč, premalo. V ponedeljek je po tej današnji seji. Danes bi morali imeti točen in jasen podatek kaj je s to investicijo. In kot drugo, niste mi povedali ali je v proračunu predviden denar, kar opozarja Sodni svet z Zakonom o nepravdnem postopku in pa družinskem zakoniku, ker se povečujejo obveznosti in bomo potem zopet imeli težave, ko bomo govorili o tem resorju. To so bila konkretna vprašanja moja. Hvala.
Hvala lepa.  Preden dam vam besedo, gospa državna sekretarka, bi poslanka Mateja Udovč še želela nekaj.  Prosim.
Hvala lepa za besedo.  Tudi jaz nisem prejela nobenega, ne replike, ne komentarja v zvezi s Slovencem v zamejstvu in po svetu. Zakaj ste jim namenili tako mizeren znesek.  Hvala.
Hvala lepa.  Še bi kdo kaj želel od poslank in poslancev? Ne? Gospa državna sekretarka, ste v prehudi zadregi ali lahko daste odgovor? Izvolite, imate besedo.
Saša Jazbec
Za vse zakonske obveznosti je v proračunu zagotovljen denar. Kot veste, ker ne moremo planirat vedno v vsaki vrstici točno, so potem pač možne prerazporeditve, če se med letom izkaže, da ga ni dovolj, ampak konkretno to, kar ste spraševali, je. Glede obeh dveh zaporov je pa zgodba taka, da projekti še niso tako daleč. V tem proračunu je za zapor Dobrunje načrtovanih 2,3 in za zapor Ig 0,9 milijona evrov. Se pravi to so te začetne faze projekta, ko se bo pač, torej šele na ravni DIIP-a, Dokumenta identifikacije investicijskega projekta. In se pač potem med projektiranjem bodo te cene lahko nižje.  Glede konkretno izpostavljenega vprašanja Slovencev v zamejstvu in po svetu se pa v bistvu nismo odzivali na nobena konkretna vprašanja, kje je premalo, kje je preveč. Se mi zdi, da je že gospod Polnar odlično povedal, da za vse želje, za vse potrebe in tako naprej, ne bi bilo nikoli dovolj denarja. Vlada je zbrala ene prioritete, ki jih je pokrila v tem proračunu, za ostale prioritete bo pa na razpolago več denarja, ko bodo prišle na vrh prioritetne liste. Hvala.
Hvala lepa gospa državna sekretarka. /oglašanje iz dvorane/ Ja, ja seveda takoj, samo da pregledam, koliko vas je.  Gospa Novak, izvolite.
Ja, na to razlago se pač moram odzvat. Mislim, da naši rojaki v zamejstvu in po svetu bi morali biti prioriteta nam vsem, ker s tem dajemo tudi znamenje, da so za nas pomembni. V četrtek je Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu opravila terensko sejo in smo obiskali različne izobraževalne ustanove na avstrijskem Koroškem, potem nadaljevali z razpravo. In smo ugotovili točno to, da je stanje jezika slabo, čeprav se vedno več staršev odloča in vpiše svoje otroke v šolo zato, ker se doma manj govori slovensko. In zato so potrebne dodatne spodbude za izobraževalne programe za slovenščino in tako za asistente iz Slovenije, dodatne ure v vrtcih, potem delo z mladimi, sicer bo to naše dosedanje delo in trud za Slovence počasi ugasnil, ker starejše generacije bodo šle v pokoj ali pa ne bodo več aktivne, ne bo pa zadaj podmladka. In povišanje sredstev samo za 25 tisoč 744 evrov, kar pomeni dejansko za povišanje plač, mislim, da je to slabo znamenje, slab znak in vsaj simbolnega pomena bi moralo biti to zvišanje, da bi povedali, da nam je mar za naše ljudi v zamejstvu. Tako pa Slovenija pač pravi, da Slovenci niso naša prioriteta, da so druge prioritete, ponekod pa vidimo, da so zvišanja zelo, zelo velika, tukaj pa ni niti nekega simbolnega zvišanja, kar menim, da ni prav in ni dobro   in ne dajemo dobrih signalov.
Hvala, gospa poslanka. Tako, zdaj predlagam, da preidemo počasi na obravnavo in odločanje o vloženih amandmajih po pregledu teh amandmajev. Predlagam, da razpravljamo in odločamo o vloženih amandmajih po sklopih. Torej, tako kot so v okviru posameznega proračunskega uporabnika in vseh podprogramov v okviru posameznega uporabnika.  Tako, gospe in gospodje, jaz dajem v razpravo amandma Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati k proračunskemu uporabniku Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu k podprogramu Podpora Slovencem v zamejstvu in po svetu za povečanje sredstev za 500 tisoč evrov. Kdo želi razpravljati? Gospa poslanka Ljudmila Novak, izvolite.
Ker sem že veliko povedala o tem amandmaju, bi rekla samo še to, da vendarle ne gre samo za amandma Nove Slovenije, ampak skoraj vsi poslanci Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so izrazili to željo in potrebo, da bi vsaj simbolno povečali proračunsko postavko za urad. Zato vas prosim – ne razumite tega kot predlog Nove Slovenije, ampak dejansko poslancev, ki so člani Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Hvala lepa.  Ali želi v zvezi s tem amandmajem še kdo razpravljati? Če ne, potem prehajamo na odločanje o opredelitvi do amandmaja. Glasujemo o tem, ali odbor amandma podpira ali ne podpira. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajam na razpravo o amandmaju pri uporabniku Ministrstvo za obrambo, in sicer da se poveča podprogram Oprema in infrastruktura za 300 tisoč evrov. Predlagatelj amandmaja je Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati.  Ali želi kdo razpravljati? Ni razprave. Prehajamo na odločanje o amandmaju. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. V razpravo dajem amandma pri uporabniku Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kjer se poveča podprogram Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč za 3 milijone evrov. Predlagatelj amandmaja je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, razprava – poslanec Andrej Šircelj.  Izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Mi predlagamo, da se povečajo sredstva Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, in sicer za 3 milijone evrov, predvsem zaradi tega, ker menimo, da je bilo že večkrat ugotovljeno, da ob naravnih nesrečah so sredstva za reševanje in zaščito podcenjena. Nenazadnje, vedno več je – tudi zaradi klimatskih sprememb – naravnih nesreč. Ključna je pripravljenost na to, ustrezni kadrovski in materialni pogoji morajo biti zagotovljeni, to pa seveda zagotavljajo dodatna sredstva za zaščito in reševanje. Zato predlagamo, da se ta sredstva povečajo za 3 milijone. In seveda mi tudi predlagamo, da se zmanjšajo sredstva – ker moramo predlagati v skladu s proračunskimi pravili, da se tudi zmanjšajo sredstva za 3 milijone,   (nadaljevanje) in sicer v okviru glavnega programa Podpora delovanju Vlade, zato vas prosim, da ta amandma podprete.
Hvala, gospod poslanec. Razprava, poslanka Anja Bah Žibert. Prosim.
Ja, hvala lepa za besedo.  Včeraj je premier Šarec dejal v zvezi s sistemom zaščite in reševanja: »Dokler bomo imeli v sistemu takšne ljudi, ki delujejo za druge in za to dobijo samo besedo hvala in še tega ne, me ne skrbi za prihodnost.« No mene pa skrbi, zato ker pač brez sredstev in brez zadostnega števila sredstev pač tudi dobra volja ne pomaga, lahko si še tako dobro nameren, ampak za neke stvari pač potrebuješ denar. In ta amandma omogoča, da ravno na tem področju, ki so včeraj imeli srečanje s predsednikom Šarcem in jim je bilo veliko lepega o njihovem delu povedano, verjetno pa ne vem, če je gospod Šarec povedal, da bo danes koalicija, predvidevam, zavrgla amandma, da se ta sredstva za njihovo delovanje povečajo. Tako da jaz si res želim, da se podprejo amandmaji in omogoča tem ljudem, ki dejansko veliko prispevajo v tej državi, lažje in učinkovitejše delo.
Hvala lepa. Še želi kdo razpravljati o tem amandmaju? Ki(?) ste predstavnik Ministrstva za obrambo.  Gospod državni sekretar, Klemen Grošelj, izvolite.
Klemen Grošelj
Hvala lepa za besedo. Torej Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je pri predlogu rebalansa proračuna za leto 2019 na integralnih sredstvih prejela dober milijon evrov dodatnih sredstev, ki bodo namenjena za nabavo sredstev za začasno nastanitev in oskrbo ogroženega in prizadetega prebivalstva ter za pokritje primanjkljaja na plačni postavki. Prav tako je uprava pri predlogu rebalansa proračuna za leto 2019 na EU sredstvih prejela za milijon 699 tisoč 962 tisoč evrov dodatnih sredstev. Dodatna sredstva izhajajo predvsem iz spremembe načrta operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike, kjer so vse aktivnosti iz leta 2018 prenesene v leti 2019 in 2020. Glede na to, da sistem zaščite in reševanja v pretežni meri sloni na prostovoljnih sestavih, so se jim sredstva za njihovo delovanje v letu 2018 povečala za 3 % in leta 2019 za 5 %. Prav tako so jim bili finančno podprti dogovorjeni dodatni programi opremljanja. Skupno je za ta namen v letu 2019 načrtovanih 8,3 milijona evrov oziroma pol milijona več kot leta 2018. Glede na to, da je povečanje sredstev za sofinanciranje prostovoljcev izpostavljeno tudi v točki 3.7 koalicijskega sporazuma, trenutno z vodstvi reševalnih sestav potekajo usklajevanja glede spremembe meril sofinanciranja, predvsem glede kadrovskih in materialnih formacij in njihovih enot zaradi vse večjega števila posredovanj in zahtev po zvišanju števila reševalcev in posledično tudi potreb po poravnavanju intervencijskih stroškov in po dodatni opremi. V skladu z novimi merili se bodo v proračunih za leto 2020 in 2021 zagotavljala tudi ustrezna finančna sredstva. Hvala.
Hvala lepa. Ali še želi kdo razpravo o tem amandmaju? Ne. / oglašanje iz dvorane/ Potem prehajamo na odločanje, in sicer začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Prehajamo na odločanje o naslednjem amandmaju, in sicer se pri uporabniku Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo poveča podprogram Podpora tehnološkim razvojnim projektom za 10 milijonov evrov. Predlagatelj amandmaja je Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati. Razprava, gospa poslanka Ljudmila Novak. Prosim.
Bom še enkrat pokazala ta graf, iz katerega je razvidno, kako so se sredstva leta 2007 začela povečevati za raziskave in razvoj in potem zniževati in sedaj smo že pod evropskim povprečjem. Vemo pa, kako so raziskave pomembne za razvoj, za gospodarstvo, če hočemo biti konkurenčni tudi v prihodnosti. In zaradi tega smo mi dali ta predlog za zvišanje proračuna na tej postavki, kajti prav pomen razvoja aplikativnih znanj je pomembno za gospodarstvo in potem bodo tudi plače višje in ne bo poterbno toliko minimalnih plač, zato ker bo gospodarstvo bolj konkurenčno in bomo lahko imeli normalne plače, zato prosim za podporo temu amandmaju.
Hvala lepa. Še želi kdo razpravljati? Ne.  Potem prehajamo na odločanje o opredelitvi do amandmaja. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. V razpravo dajem amandma pri uporabniku: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer se poveča podprogram: Lokalno razvojna infrastruktura za 5 milijonov evrov. Predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Razprava, poslanec Andrej Šircelj. Prosim.
Hvala lepa za besedo, predsednik.  Glejte, s tem amandmajem mi želimo dejansko uveljaviti sklep iz aprila leta 2015, takrat je del te Vlade ravno tako bil v te Vladi in sicer sklep Odbora za gospodarstvo in Odbora za kmetijstvo in takrat so soglasno sprejeli sklep na tem odboru in sicer, da se pripravijo ukrepi za celotnsi razvoj območja Haloz. Imenovana je bila celo delopvna skupina, vendar do danes ni bilo izvedenih nobenih ukrepov na tem podorčju. Zaradi tega predlagamo, da se za projekt, za nov projekt celostnega razvoja Haloz zagotovijo dodatna sredstva v višini 5 milijonov.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Ali še želi kdo razpravljati? Ni razprave. Prehajamo na odločanje o opredelitvi do amandmaja. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Odpiram razpravo o amandmaju pri uporabniku: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer je predlagano, da se poveča podprogram: Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest za 500 tisoč evrov. Predlagatelj amandmaja je Poslanska skupina Nove Slovenije.  Gospa Novak, izvolite.
Predlagali smo povečanje za 500 tisoč evrov in sicer na območju občine Kamnik. Občina Kamnik je zelo velika občina, z veliko cestami, tudi z gorskimi, hribovskimi cestami, ki so v slabem stanju in zato bi potrebovali več sredstev za njihovo vzdrževanje.
Hvala lepa. Še kdo želi razpravljati? Ne. Prehajamo na odločanje o opredelitvi do amandmaja. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prehajamo na odločanje o amandmaju pri uporabniku: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer je predlagano povečanje podprograma: Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 600 tisoč evrov. Predlagatelj amandmaja je Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke.  Ali želi kdo razpravo?  Kolega Jani Ivanuša, prosim.
Ja, hvala.  Jaz bom čisto kratek. Jaz bom samo toliko povedal, da sugeriram na poslance in poslanke, da podprejo amandma, ne glede, ali si opozicijski poslanec ali koalicijski, kajti tu gre za Slovence pa se na drugi strani zmanjša tujcem na uradu za migracije. Toliko. Prosim lepo, če vam je kaj za slovenski narod. Hvala lepa.
Hvala lepa. Še kdo bi želel besedo? Ne. Prehajamo na odločanje o opredelitvi do amandmaja. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Odbor amandmaja ne podpira. Prehajamo na odločanje o amandmaju pri uporabniku Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer se poveča podprogram Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 930 tisoč evrov. Predlagatelj amandmaja je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Gospod Šircelj, izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, kolegi in kolegice, danes nekateri državljani in državljanke živijo v boljših, drugi v slabših razmerah, predvsem pa je do centra različna možnost, različna kvaliteta cest. In eno izmed območij, ki ima slabše ceste, je območje Kočevja in Ribnice, zato s tem amandmajem predlagamo, da se poveča denar za izgradnjo ceste med Škofljico in Kočevjem. Treba je seveda povedati, da se in območje Ribnice in območje Kočevja razvijata v podjetniške, gospodarske centre, kmetijstvo se razvija in zaradi tega je tudi to območje tisto, kjer je možno vedno več investirati, vendar brez ustreznih cestnih povezav, to ne bo možno. Zaradi tega predlagamo, da se povečajo sredstva za izgradnjo cest za obvoznice v občinah Velike Lašče, Ribnica in Kočevje. Hvala.
Hvala lepa. Gospa Novak, prosim, imate besedo.
Seveda ta predlog podpiram. Tudi sama se večkrat vozim na tej relaciji. Pred mano vozijo tovornjaki, nemogoče je prehitevati. Ta cesta potrebuje kar nekaj obvoznic mimo Škofljice vemo, Velikih Lašč, Ribnice, tudi industrijskih con je tam kar nekaj, zato je ta tovorni promet sorazmerno gost, hkrati pa se na tej cesti dogaja tudi veliko prometnih nesreč, kajti odseki, kjer je možno prehitevati so zelo redki.  In seveda bom amandma podprla.
Hvala. Še bi kdo želel razpravo? Ne, gospod Han je geografsko toliko oddaljen od tega, da ga to ne zanima. / Oglašanje iz dvorane/ Tudi to drži. Gospe in gospodje, ker ni razprave prehajamo na odločanje o opredelitvi do amandmaja. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 glasov.) Kdo je proti? (11 članov.) Odbor amandmaja ne podpira. Začenjam razpravo o amandmaju pri uporabniku Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer se poveča podprogram Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 200 tisoč evrov. Predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Gospod Šircelj, izvolite, imate besedo.
Ja, hvala lepa. Glejte, ta sredstva bodo namenjena za odkup zemljišč in izdelavo projektne dokumentacije na območju v okviru projekta Ribnica-Breg-Grič. Hvala lepa.
Hvala lepa. Bi še kdo želel besedo? Nihče ne želi več besede o tem amandmaju, zato ga dajem na odločanje o opredelitvi odbora. Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Odbor amandmaja ne podpira. Nadaljujemo z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer se z amandmajem predlaga povečanje podprograma Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 500 tisoč evrov. Predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Ali želi kdo razpravljati? Gospod Šircelj, izvolite.
Hvala lepa. Glejte, tudi s tem predlogom bi seveda izboljšali cestno povezavo na tem območju, se pravi predvsem na območju Ribnice in Kočevja, ravno tako tudi z naslednjim našim amandmajem. Hvala lepa.
Hvala lepa. Ali želi kdo razpravo? Ne. Prehajamo na odločanje o opredelitvi do amandmaja. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Prehajamo na odločanje o amandmaju pri uporabniku Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer se poveča podprogram Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 800 tisoč evrov. Predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Želi kdo razpravo? Ne želi. Potem prehajamo na odločanje o opredelitvi. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Nadaljujemo z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer se predlaga z amandmajem povečanje podprograma Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 1 milijon evrov. Predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Želi kdo razpravo? Ne. Prehajamo na odločanje o opredelitvi do amandmaja. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Nadaljujemo z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer se predlaga z amandmajem povečanje podprograma Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 1 milijon 285 tisoč 955 evrov. Predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. / oglašanje iz dvorane/ Ja, to bo kolega Franc Rosec obrazložil. Mislim pa, da vem, za katero cesto gre. Tako da bo tudi imel kaj povedati. Izvolite, kolega Rosec. / oglašanje iz dvorane/
Da se prestavimo iz Dolenjske še malo na štajerski konec, pa koroški. Lep pozdrav vsem. Tu gre dejansko za cesto, ki povezuje, bi rekel, Šaleško-Savinjsko dolino s Koroško dolino, to je cesta Zavodnje. Zdaj amandmaje zato predlagam, ker ta cesta… / nerazumljivo/ ampak tu gre za 5 kilometrov ceste, ki bi jo naj država delala vsako leto po 500 ali pa 1 kilometer. Mi pa predlagamo, da se ta sredstva združijo, da se to enkrat naredi, ker problem pa je to, da se dela pač izvajajo iz, bi rekel, iz vrha teh vasi oziroma bolj kot ne vasi Zavodnje proti izhodišču proti Šoštanju. V začetku te ceste pa most, ki je lesene konstrukcije in tudi neustrezen in ne zadostuje vsem tem varnostnim načelom. Zdaj pa, ker vemo, da je od zadaj Mežiška dolina in pa Črne na Koroškem, tam so Prevalje, industrija močna in zdaj vemo, da vsi ti tovornjaki oziroma vozniki imajo, uporabljajo garmin in se nam dogaja, da tudi kak Slovak ali pa Čeh gor se v tistih hribih slučajno najde in imamo potem težavo vsi skupaj, kot prebivalci, kot širša skupnost. Samo toliko. Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravo? Ker ni razprave, prehajamo na odločanje o opredelitvi. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Nadaljujemo z uporabnikom Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer se predlaga povečanje podprograma Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 1 milijon in 500 tisoč evrov. Predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Kdo želi besedo? Ne želi nihče. Prehajamo na odločanje o opredelitvi. Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Odbor amandmaja ne podpira.  Tudi naslednji amandma se nanaša na uporabnika Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer se predlaga povečanje podprograma Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 1 milijon evrov. V tem primeru je predlagatelj Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati. Gospa Novak, izvolite.
Gre tukaj za ureditev varne kolesarske povezave in ureditev pešpoti na odseku državne ceste med Uncem in Cerknico. To bi bilo tudi v skladu z resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti. Cerkniško jezero postaja eno od največjih turističnih znamenitosti – poleg Bleda, Postojnske jame, Pirana – in zato bi ureditev predlagane infrastrukture omogočila varnejšo udeležbo v cestnem prometu za kolesarje, pešce in voznike motornih vozil.
Hvala lepa. Ali še želi kdo razpravo? Ne.  Zato prehajamo na odločanje o opredelitvi. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji amandma se nanaša tudi na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, in sicer se z njim povečuje podprogram Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 300 tisoč evrov. Predlagatelj Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati. Gospa Novak, izvolite.
Čeprav od teh razlag ni nobenega učinka, pa bom vseeno povedala, zakaj smo predlagali povečanje. Tukaj gre za izgradnjo obvoznice Moravče-Drtija, ki je že dolgo časa v razvojnih načrtih. S tem bi razbremenili mestno jedro Moravč težkega tovornega prometa. Na drugi strani Moravč je znan peskokop kremenčevega peska Termit in ne samo, da se vozi pesek iz Termita, ampak v zadnjih letih se tudi dovaža gradbeni material za rekultivacijo prostora z vseh koncev Slovenije in zato je ta cesta zelo, zelo obremenjena. Ne bom zdaj govorila o varnih in nevarnih odpadkih, ampak dejansko gre za velike količine materiala in moram reči, da vsakič, ko se peljem po tej cesti, ki je bila pred nekaj na novo rekonstruirana, imam občutek, da imam gumi defekt. In sem že večkrat tudi ustavila in pogledala, zakaj tako trese, na koncu pa ugotovim, da je kriva cesta. Zato predlagamo nekaj denarja več za pripravo projektov, upam pa, da če ta rebalans tega ne bo upošteval, da bo pa v prihodnjih letih vendarle tudi ta obvoznica prišla na vrsto, ki je že dolgo, dolgo čas v načrtih.
Hvala lepa.  Ali še želi kdo razpravljati? Ne. Prehajamo na odločanje o opredelitvi. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Odbor amandmaja ne podpira.  Nadaljujemo z uporabnikom Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer se predlaga z amandmajem povečanje podprograma Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 800 tisoč evrov. Predlagatelj je tudi v tem primeru Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati. Gospa Novak, izvolite.
Tudi ta amandma bom predstavila. In sicer prebivalci Ivanjega sela že več let opozarjajo Direkcijo o povečanem hrupu, ki ga povzroča avtocesta Ljubljana-Koper. Večina vasi leži nad nivojem avtoceste, tako da je hrup ob vseh letnih časih. Sam viadukt Ivanje selo ima protihrupno ograjo, ki pa ne preprečuje hrupa, kot je bilo zagotovljeno s strani Darsa. Na tem delu avtoceste je statistično dokazano veliko nesreč, kar vse vpliva na kvaliteto življenja prebivalcev ob avtocesti in bi bilo izboljšano ob postavitvi protihrupne ograje v celotni dolžini vasi. Vemo, da na nekaterih odsekih avtoceste so bile postavljene zelo visoke, temeljite, dolge protihrupne ograje, da se včasih sprašujem čemu služijo, ker ne vidim nobene hiše zadaj, tukaj pa gre za celo naselje, ki leži nad avtocesto, vemo pa kako je ta avtocesta obremenjena.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ne. Prehajamo na odločanje. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Tudi naslednji amandma se nanaša na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer je predlagano, da se poveča podprogram: Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 500 tisoč evrov. Predlagatelj amandmaja je Poslanska skupina Nova Slovenija.  Gospa Novak, izvolite, razprava.
Gre za ureditev povezovalne ceste Želodnik-Vidice, obvoznica Vodice. V predlogu proračuna je predvidenih zgolj 35 tisoč 500 evrov. Predlagamo, da se sredstva dvignejo do višine 500 tisoč evrov za namen izdelave projektne dokumentacije in odkupe zemljišč. Vse ceste na tem območju so že več let preobremenjene zaradi odlaganja roka izgradnje omenjene povezovalne ceste. Hrup in gost promet močno zmanjšujeta kvaliteto bivanja tamkajšnjim prebivalcem, njena izgradnja bi poleg razbremenitve lokalnih cest prispevala tudi k večji prometni varnosti. Dodala bom še to, da vsi vemo, ki se vozimo iz vzhodnega dela Slovenije proti Ljubljani, kako je zjutraj ta avtocesta obremenjena, pa tudi vzporedna državna cesta, ta obvoznica bi pa tudi delno razbremenila državno cesto, zato menimo, da bi bilo potrebno pospešiti izgradnjo te obvoznice.
Hvala lepa. Vidim, da ni prijavljenih k razpravi, zato prehajamo na odločanje o opredelitvi. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji amandma se tudi nanaša na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo in sicer za povečanje podprograma: Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 1 milijon evrov. Predlagatelj: Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati.  Želite razpravo, gospa Novak? Izvolite.
Seveda moram tudi druge amandmaje obrazložiti, kajti poslanci, ki stanujemo v različnih koncih vidimo najbolje, kje so slabe ceste. V letošnjem letu je predvidena delna obnova vozišča ceste R2-447, odsek 0290 Šentrupert-Ločiča. Obnovili naj bi se trije odseki omenjene regionalne ceste v skupni dolžini 2,8 kilometra, stanje ceste na odseku med Ločičo in Vranskim je res v katastrofalnem stanju, ogrožena je varnost vseh udeležencev v prometu, zato predlagamo povišanje sredstev za obnovo voziščne konstrukcije v celotni dolžini odseka med Ločico in Vranskim.
Hvala lepa. Prijavljeni k razpravi ni, zato prehajamo na odločanje o opredelitvi. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Nadaljujemo z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo. Z amandmajem se predlaga povečanje podprograma kjer je predlagano, da se poveča podprograma Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 1 milijon evrov. Predlagatelj je Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati.  Gospa Novak, izvolite.
Zdaj gremo pa še malo na Dolenjske ceste.  Z izgradnjo Dolenske avtoceste na odseku Pluska-Hrastje se je bivša H1 prekategorizirala v državno cesto R2/448. Kategorizacija je bila zgolj administrativne narave, saj nujnih ukrepov umirjanja prometa in ureditev več nivojskih križanj ni bilo izvedenih. Cesta je nevarna za vse udeležence v prometu, še zlasti za kolesarje, pogosto so tudi prometne nesreče. Predlagamo povišanje sredstev za milijon evrov, pri čemer bi dali absolutno prioriteto izvedbi rondoja pri uvozu Trebnje, več nivojska križanja, kjer je predvidena rušitev dotrajanih in nevarnih mostov s preureditvijo v krožišča, pa bi izvajali postopoma. S prvim odsekom bi pričeli že leto 2019, saj je projektna dokumentacija že izdelana.
Hvala lepa. Vidim, da ni prijavljenih k razpravi, prehajamo na odločanje o opredelitvi. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Odbor amandmaja ne podpira. Naslednji amandma se nanaša na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo. Predlaga se povečanje Podprograma: Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest za 500 tisoč evrov. Predlagatelj Poslanska skupina Nove Slovenije – Krščanskih demokratov. Gospa Novak, izvolite.
Ta amandma bo pa zagotovo kolega Han podprl. Državna cesta, ki poteka od Trebnjega do Sevnice, je prometno zelo obremenjena, saj poteka celoten promet iz Mirnske doline in Sevnice širšo okolico proti Ljubljani. Most preko reke Mirne, v naselju Mirna, ne omogoča večjih izrednih prevozov v smeri Ljubljane. Prevoz večjega tovora z izrednim prevozom proti Ljubljani, je potreben preko Celja, kar predstavlja bistveno daljšo pot in s tem tudi bistveno večje stroške. Že sam tovorni promet predstavlja v prometnih konicah zastoj na tem mostu. Celotno gospodarstvo širšega dela Sevnice in Mirnske doline, nujno potrebuje ustrezno cestno povezavo proti Ljubljani. Investicija v obvoznico mimo centra naselja Mirna, preko industrijske cone je nujno potrebna, saj bo bistveno pripomogla k razvoju perspektivnega gospodarstva, ki je izvozno usmerjeno. Stroške izgradnje obvoznice bo država lahko v nekaj letih povrnila preko davkov iz gospodarstva.
Hvala lepa. Ni prijavljenih k razpravi, zato prehajamo na odločanje o opredelitvi. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Odbor amandmaja ne podpira. Naslednji amandma se tudi nanaša na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, predlaga pa se povečanje Podprograma Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi za 1 milijon evrov. Predlagatelj Poslanska skupina Nove Slovenije, gospa Novak, prosim.
No prejšnjega amandmaja žal kolega Han ni podprl, tukaj pa gre za povišanje sredstev, za rekonstrukcijo podvoza železniške proge Rakek, saj je izvedba del nujna za zagotovitev varnosti v tem delu železniškega in cestnega prometa. Poleg tega, je ta podvoz predpogoj za izgradnjo obvoznice.
Hvala lepa, če izklopite mikrofon, prosim. Ali bi kdo želel razpravljati? (Ne.) Ne želi nihče. Prehajamo na odločanje o opredelitvi. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Odbor amandmaja ne podpira. Tako, na ta način smo tudi zaključili z amandmaji, ki se tičejo Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo in prehajamo na UPORABNIKA: Ministrstvo za okolje in prostor. Pri tem uporabniku se z amandmajem predlaga povečanje Podprograma: Upravljanje z vodami, za 10 milijonov evrov. Predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Besedo ima poslanec Franc Rosec, prosim.
Hvala za besedo. Zdaj v tem amandmaju je predlog, da bi se rešila, bi rekel), poplavna ogroženost občine Šoštanj, skupaj z občino Šmartno ob Paki in pa Velenje. Namreč, prej smo govorili veliko o gospodarstvu(?), zdaj pa v tem proračunu oziroma v teh NRPjih,   (nadaljevanje) je predviden neki ukrep oziroma so neka sredstva za reševanje problematike, bi rekel, Savinje. Se pa tu pozablja na reko Pako, ki pa je del, ki pa je, bi rekel, zelo pomemben pritok te reke Savinje. Zdaj, če gledate malo nazaj v zgodovino, v nekje 30 let je Občina Šoštanj doživela, bi rekel, ena redkih občin, ki je doživela, bi rekel, 3 hude poplave, zadnje so bile leta 2012, tiste, bi rekel, obširnejše pa, bi rekel, zelo zahtevne. Zdaj ta amandma se ne bi predlagal, če bi bilo tisto, kar je bilo obljubljeno od prejšnje vlade in je tudi noter v postavki bilo, v NRP se vidi, da je bila nekaj postavka za odpravljanje posledic poplav 2012, ampak žal ni bilo nobenega razpisa na to temo narejenega. In tudi se ni občina mogla niti prijavit na kak razpis, da bi lahko ta sredstva… / nerazumljivo/ Zdaj pa vem, da 3. razvojna os se bo gradila jutri ali pojutrišnjem, bo treba pa tudi uredit kako, bi rekel, gospodarsko cono. In zdaj je Občina Šoštanj del, bi rekel, teh, bi rekel, primernih zemljišč, potaplja, da se izkopava premog. Tisti del, ki bi pa lahko uporabili, imamo pa problem, ker imamo poplave. In zdaj dejansko Občina Šoštanj ne more niti načrtovati neko, bi rekel, industrijsko cono, ker imeli v preteklosti, ampak… / nerazumljivo/ bi rekel, takšne zahteve, da vse tisto, kar smo predvidevali, nam vse odpade. Tako da tu bi prosil za eno podporo… Če že govorimo o gospodarstvu, pa o neki gospodarski rasti. Hvala.
Hvala lepa. Želi kdo razpravljati? Ne. Prehajamo na odločanje. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Pri uporabniku Direkcija Republike Slovenije za vode se z amandmajem predlaga povečanje podprograma Upravljanje z vodami za 800 tisoč evrov. Predlagatelj je Poslanska skupina Nova Slovenija. Gospa Novak, izvolite.
Mi smo bili tukaj bolj skromni in predlagamo samo 800 tisoč evrov povišanja za izvedbo intervencijskih in investicijsko-vzdrževalnih del pri ureditvi struge reke Vipave s pritoki. Zaradi povečanja poplavne varnosti je potrebna poglobitev struge na posameznih odsekih reke Vipave, hudournika Bela in potoka Močilnik. Direkcija Republike Slovenije za vode in koncesionar razpolagata z ustreznimi študijami. Na izviru reke Vipave je potrebna celovita sanacija jezu, ki pušča na številnih mestih, in čiščenje naplavin. Med mostom v taboru in mostom pri gasilskem domu je potrebno sanirati na več mestih brežino reke Vipave z izvedbo betonskega zidu. Koncesionar je pred leti začel z investicijo utrjevanja obeh brežin hudournika Bela od mosta na magistralni cesti proti izlivu v reko Vipavo. Investicija je bila izvedena do tretjine dolžine tega dela hudournika, preostali 2 tretjini pa sta ostali nedokončani. Ker hudournik Bela v tem delu močno spodjeda brežino, bi bilo potrebno z investicijo nadaljevati. Ob sotočju Vipave in hudournika Bela je v strugi ogromna količina naplavin, zato predlagamo, da jih koncesionar odstrani, s čimer se bo povečala tudi poplavna varnost.
Hvala lepa. Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo na odločanje o opredelitvi. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Naslednji oziroma naslednje je na vrsti Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer se z amandmajem predlaga povečanje podprograma Podporne dejavnosti na področju dela, družine ter socialnih zadev za 5 milijonov evrov. Predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Besedo ima poslanka Anja Bah Žibert. Prosim.
Hvala za besedo. No zdaj pa se bomo pokazali, ali tisto, kar obljubljamo, pa govorimo v času volilnih kampanj, drži ali so takrat res samo obljube zato, da pridobivamo glasove. Tokrat gre za starostnike. Zdaj vsaj dve stranki sta ves čas v času volilne kampanje omenjali to generacijo. Verjetno pa se lahko vsi strinjamo, da gre res za občutljivo generacijo, da gre za izjemno ranljivo. Zdaj danes smo poslušali tudi s strani Levice, kako dobro je, da smo dvignili plače. Res je. Dobro je, da smo dvignili plače, ampak na čigav račun? To pa je zdaj drugo vprašanje. Namreč, plače v domovih za ostarele smo žal dvignili na račun starostnikov, ki sedaj dobivajo višje položnice za oskrbnino. To, veste, ni tako majhen strošek za te ljudi. Marsikdo ne ve ali bo lahko v domovih za ostarele še bival naprej. To pomeni dostikrat strošek za njihove svojce, kajti marsikomu seveda svojci pomagajo, ker sam nima zadostne pokojnine, da bi poskrbel za ta strošek. Zdaj da je zgodba šla tako daleč govori tudi podatek, da so se starostniki sami organizirali in začeli zbirati peticijo. Daleč smo prišli, da morajo starostniki preko peticij opozarjat na svoja stanja. Zato v Slovenski demokratski stranki z amandmajem v višini 5 milijonov evrov, kar je po naših izračunih dovolj, da se domovi za ostarele oziroma oskrbnina ne bi dvignila na račun starostnikov, s tem omogočamo, da dejansko lahko bivajo v teh domovih naprej. Kje jemljemo denar? Prej smo seveda poslušali, kako je ta proračun razvojno naravnan. Mi ga - pač ta denar bi jemali povsem na ne razvojnih postavkih. Spoštovani protokol Republike Slovenije - 10 milijonov evrov si bo povečal v tem letu stroškov, 10 milijonov evrov! Prav tako ne bo prav nič narobe, če nekoliko zmanjšamo postavko migracij. Ljudem, ki rabijo nujno pomoč jo zagotavljamo v državi, da bi pa te ljudje živeli bolje od naših državljank in državljanov pa seveda upam, to pa res iskreno upam, da nobenem v tem prostoru ni v interesu. Najprej poskrbimo za lastne državljanke in državljane. In glejte, s tem amandmajem bomo dejansko ustavili dvigovanje oskrbnin v domovih za upokojence. To je strošek, ki je danes padel zaradi dviga plač na najbolj ranljivo skupino. Seveda bo pa glasovanje pokazalo, kaj so predvolilne obljube in prazne besede in kaj realnost.  Hvala.
Hvala lepa.  Želi še kdo besedo? Ja, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospod Tilen Božič, izvolite.
Tilen Božič
Hvala za besedo.  Jaz bi samo opozoril na to, da ta postavka ni namenjena temu, kar je bilo rečeno. Mi na Ministrstvu za delo zagotovo bi bili marsikdaj veseli dodatnega denarja, ampak dogovorili smo se tako, kot smo se, v skladu s prioritetami. Se pravi kar se tiče našega ministrstva in domov za upokojence, na nas je predvsem da zagotavljamo - takrat, ko seveda lahko - denar, s katerim se financira infrastruktura, se pravi nepremičninski del. Kar se tiče pa dejavnosti, se pravi predvsem tisti del, ki ste ga daj izpostavili, da vpliva na cene, na ta del pa mi ne vplivamo, ker se tudi iz naših postavk to ne financira.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospa Anja Bah Žibert, imate besedo. Prosim.
Hvala lepa. Ja, seveda, glejte, mi smo pogledal v okvire v katerih postavk je ta zadeva možna. Se bo pa, pa tako kot je bilo prej povedano, pa pač prerazporedilo. Jaz prej dobila nisem odgovora celo o konkretnih zadevah, češ da se bo prerazporedilo. Vem, zdaj mi boste rekli, da ni podlage za to. Glejte vi v ministrstvu mogoče ne najdete podlage da se to naredi. Ampak vprašajte državljanke in državljane oziroma starostnike ali so za to, da država poskrbi za ta denar, ki je bil sedaj njim, ali pa jim bo odvzet na račun dviga plač. Verjetno se z vami ne bodo strinjali. In kjer je volja je tudi pot. Dejstvo je, da se lahko v okviru vašega ministrstva, če se zagotovi ta denar, z ukrepom, pomaga tem ljudem. Nam je to jasno, kaj boste zdaj odgovarjali. Meni je povsem jasno, ampak vi dobro veste, da so se dvigovati začele oskrbnine, ravno v tem času, ko se sprejema   proračun. Ravno zdaj se to dogaja. In dejstvo je, da v okviru te postavke je bila ta nekako najbolj tista, kjer bi zagotovo lahko z dodatnim virom denarja omogočili na drugi strani pomoč starostnikom. Se boste pa pač zmenili pa nekje drugje zbalansirali to zadevo. Če me razumete, kaj hočem povedati.
Hvala lepa. Ja, saj mislim, da je tu bilo povedano vse tisto, kar je potrebno. Mi bomo prešli počasi na odločanje. Razen če bi še kdo želel razpravljati? Ni razprave. Torej prehajamo na odločanje o opredelitvi. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na naslednji amandma, in sicer pri uporabniku Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se poveča podprogram Program iz socialnega varstva za 800 tisoč evrov. Predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.  Besedo ima poslanka gospa Karmen Furman. Prosim.
Hvala lepa za besedo. S predloženim amandmajem se sredstva namenjajo za dokončanje Doma starejših občanov Osilnica. Objekt je fizično že zgrajen, potrebno ga je zgolj dokončati. Osilnica je demografsko zelo ogrožena v imenu področja ob južni meji, ob tem želimo še spomniti tudi na sklep Odbora Državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, ki je bil sprejet na 24. nujni seji dne 29. 9. 2016. V njem namreč odbor priporoča Vladi, da poišče projekte, financirane iz javnih sredstev, s katerimi se bo zaustavilo izseljevanje ob obmejnih območjih. Hvala lepa.
Hvala lepa. Državni sekretar gospod Tilen Božič, izvolite, imate besedo.
Tilen Božič
Hvala za besedo. Po informacijah, s katerimi razpolagam, v tem primeru ne gre za javni zavod, kjer bi država pristavila denar za infrastrukturni del – se pravi, v tem smislu, s strani Ministrstva za delo, družino, za socialne zadeve. Po mojih informacijah je takrat tudi bila pripravljena vloga oziroma prošnja, ki se tiče pridobitve koncesije oziroma njene razširitve, ki je pa bila v letu 2017 in je bila v tistem primeru neuspešna. Iz tega razloga tudi če bi, eventualno, takšno postavko dvignili s tukaj – tudi v ne v teoriji ne v praksi ne bi mogli take podpore izvršiti. Hvala.
Hvala lepa. Prehajamo na odločanje o opredelitvi do amandmaja. Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na uporabnika Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kjer se z amandmajem predlaga povečanje podprograma Izvajanje predšolske vzgoje za 5 milijonov evrov. Predlagatelj Poslanska skupina Nova Slovenija. Gospa Novak, izvolite.
Ja, na nas se obračajo župani, ki pripovedujejo o tem, kako jim zmanjkuje denarja za investicije, zato ker morajo vedno več denarja namenjati za povišanje plač, za oskrbovalnine v domovih, za pomoč na domu in za druge potrebe. Medtem ko zmanjkuje denarja za investicijo v vrtce in šole. Zato bom oba amandmaja – kajti dali smo 5 milijonov za povečanje sredstev za investicije v predšolsko vzgojo in pa tudi 5 milijonov za šole – torej in ta denar bi bil namenjen za investicijsko vzdrževanje in pa seveda tudi za infrastrukturo. Zato prosim za podporo obema amandmajema.
Hvala lepa.  Želi kdo razpravljati? Ne. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.   (nadaljevanje) Naslednji amandma se nanaša na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kjer se predlaga povečanje podprograma Izvajanje osnovnošolskih programov za 30 tisoč evrov. Predlagatelj pa je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Gospa Anja Bah Žibert, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Ja, prej smo nekako poslušali v razpravi tudi o tem, kakšen problem je, da Slovenijo zapuščajo mladi, izobraženi, da se posamezna okolja pravzaprav dobesedno izseljujejo in postajajo prazna.  Zdaj osnovna šola Prevole, to je pač ena podružnična šola, simpatična šola. Zelo se trudijo v njej, da izvajajo ves celotni program in težko je, seveda je težko, ker gre za majhno področje, gre za številne vasi, od koder prihajajo otroci v to šolo, ampak jaz sem bila zgrožena s kakšnim problemom se ta šola… kar sicer seveda nekateri problemi veljajo tudi za vse ostale šole, ampak ta konkretna šola pa s čim se ukvarja – s popolnoma dotrajano kuhinjo, spoštovani. Ta kuhinja je takšna, da ne vem… upam, da ne bom zdaj klicala inšpekcijsko službo s tem, ampak verjetno, če bo kdorkoli tja prišel, zna priti tudi do zaprtja te šole. Za zaprtje te šole, to pa upam, da veste kaj pomeni za takšne otroke. Veste, kolikšen je ta amandma, veste kakšna vrednost je? 30 tisoč evrov / oglašanje iz dvorane/ Osnovna šola. 30 tisoč evrov, spoštovani. To je res malo, jaz če bi tako malo za šalo malo za hec rekla: po moje ste se v proračunu skoraj pri vsaki drugi postavki bom rekla za 30 jurjev skoraj malo ušteli. Ampak tukaj gre, glejte za 30 jurjev in dajte, da lahko enkrat slišite, da ta predlog ni s strani opozicije in da ni s strani SDS, ampak, da gre res za te otroke, kajti gre res že za njihovo varnost. Namreč tukaj gre za dotrajana tla, dotrajane ploščice, celotna oprema je dotrajana in je že nevarna in glejte, ko se bo enkrat – ne bom rekla v tej šoli, ali pa v tej ali pa podobni šoli kaj zgodilo, bo veliko huje, kot je ta strošek in ta amandma glejte, vam ne bo povzročil padec proračuna. Pokazal pa bo, da pa vendarle lahko pa tudi v takih manjših stvareh stvari spremenimo. Saj tukaj imamo tudi državnega sekretarja, tudi on lahko pri kakšni zadevi malo prišpara, pa bo teh 30 jurjev notri.  Ne me narobe razumeti, ampak res, glejte, ko sem bila seznanjena s kakšnim problemom se ta šola ukvarja, je bilo res žalostno.
Hvala lepa. Želi še kdo besedo?
Samo en stavek bi rekel.
Ja, gospod Han. Izvolite.
En stavek bom povedal, ker se mi zdi banalno zdaj se pogovarjati… prej smo zavračali milijonske amandmaje, pa pozabili recimo pri Direkciji za ceste, da smo kljub temu iz leta 2015 »ruknili« več denarja za 150 milijonov v ceste, ampak okej, ampak dragi moji, jaz sem vprašal prej Anjo in se z njo strinjam. Banalno, ampak kje je župan? To je naloga župana, dragi moji. Jaz sem bil župan, smo imeli podružnično šolo, če bi poslušal takrat mogoče ministrstvo, bi rekli: »ekonomika podružničnih šol se ne splača, ugasnite jo« - ne, jaz nisem kake ceste naredil pa vodometa, pa krožnega krožišča, pa smo dali denar v podružnično šolo, 30 tisoč evrov. Tako da jaz, Anja, ampak tukaj te res spoštujem, to si dala… ampak tukaj bi mogel župan za 30 jurjev, pa niti ne vem, katera občina je, za 30…
Žužemberk mislim, da je. Žužemberk.
No, za 30 jurjev bi mogel župan Žužemberka najti ta denar v svojem proračunu. To je moje mnenje. Tu… ker drugače se lahko zaciklamo, zato bom proti glasoval, ne drugače. Drugače pa podpiram podružnične šole, ampak to je naloga lokalne skupnosti in mogoče kakšen vodomet manj naredijo v kakšni lokalni skupnosti, pa dajo v podružnično šolo.
Hvala lepa. Gospa poslanka Anja Bah Žibert, izvolite.
Poglejte, res gre za podružnično šolo in res je, da bi lahko župani naredili več. Saj damo jim povprečnino, potem pa delajte. Res je pa tudi, da gre tukaj za novega župana in ni kriv za to, kaj se je dogajalo v zgodovini občine. Ker je bil župan, kjer ste ga mislim, da tudi iz vaših vrst včasih podpirali. / Oglašanje iz dvorane/ No, saj sploh ni pomembno. Govorimo o tem, da se danes ta šola ukvarja s to problematiko in ni pomembno kdo je župan, iz katerih vrst prihaja, namreč ne prihaja iz vrst SDS, da ne bo pomote, ampak zato, da se ta problem reši. In res je, lahko rečete: »Saj to je pa stvar župana.« Oprostite, to, koliko kilometrov naredi državni sekretar je pa tudi moj problem. pa naj naredi malo manj kilometrov pa naj se tukaj zdaj ne ukvarjamo s temu, ali bomo dali 30 tisoč evrov, ali ne bomo dali 30 tisoč evrov. Jaz trdim, da bi jih lahko dali in da ni krivda na trenutnem županu, da tega denarja ni , še manj pa na občanih. Da bi se pa šola zaprla pa ne pride v poštev, razen če hočete vse manjše in odročne kraje v tej državi uničiti in izseliti in narediti popolno centralizacijo, potem se pa tudi državni sekretar ne bo imel kam več voziti.
> izklopljen mikrofon/ Lahko samo nekaj vprašam? Lahko še?
ja, samo moment, gospe in gospodje, imamo razpravo, bomo nadaljevali z razpravo.  Gospod Han, izvolite.
Mislim, resno bi spraševal, niti ne vem, ne kdo je zdaj župan, niti ne vem kdo je bil prej župan, niti ne poznam tega problema, zelo dobro je, da si ga izpostavila, ampak kako lahko iz takega podprograma, zdaj teh 30 tisoč evrov spravimo v neko šolo? Mislim, bodimo zdaj zelo iskreni, pogovarjamo se o 30 jurjih, pa pogovarjamo se ta moment za eno občino pa za eno šolo o nenormalno velikem problemu, za proračun v nikakršnem problemu, ampak to ni izvedljivo. Ja, ni ne. Jaz mislim, da ni, naj mi finance pomagajo, no. Jaz mislim, da to ni izvedljivo, no, ker morajo biti neki razpisi, ne? Saj mora bit nek razpis, saj ne more kar reči država: Zdaj bomo pa dali 30 jurjev tja, 50 jurjev tja, potem bo maketa ratala. Ne, ne vem. Ne gre to. Jaz mislim, da ne moreš kar reči: Zdaj bomo pa dali 30 jurjev enim. Seveda moraš imeti nek razpis, za tem razpisom mora biti, mora menda kaj stati, kakšna zadeva zadaj. Ja, ne vem, mora biti razpis narejen, mora se kater prijaviti, ali bo kar župan 30 jurjev iz proračuna dobil in bo tja dal? Mislim, pogovarjamo se, Anja, oprosti, o banalni zadevi, ampak na tak način tudi jaz ne morem, na demagoški način ne morem podpreti, ali pa milijon 30 tisoč ali pa 10 tisoč evrov.  Tako, kot je prej gospa Ljudmila, jaz vem, da so evropske volitve in je treba vse prebrati, ampak za tisti denar, ki je ona rekla pri rebalansu, tiste Mirnske ceste ne moremo narediti. Verjemite mi pa, da bom več naredil jaz, kakor pa z enim vlaganjem amandmaja.
Hvala, gospod poslanec. Preden dam besedo državnemu sekretarju na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport bi jaz želel samo izpostaviti eno zadevo in sicer, da je z zagotavljanjem materialnih pogojev za izvajanje osnovnega šolstva ena od izvirnih pristojnosti inštitucij lokalne samouprave, konkretno občin. Gospod državni sekretar, Jernej Štromajer, imate besedo. Prosim.