Spoštovane dame in gospodje, spoštovani prisotni!

Pričenjam 1. redno sejo Komisije za narodne skupnosti.

Ker je to 1. seja naj povem, da komisijo sestavlja 11 članov, trenutno nas je 6 prisotnih torej smo sklepčni. 11 članic je iz 7 poslanskih skupin. Vsem želim lep pozdrav in dobrodošlico! Upam, da bomo v tej komisiji uspešno in dobro sodelovali ne glede na to do katere političnih opcij oziroma kakšni stranki ali vladi ali opoziciji pripada, ker mislim, da je vprašanje narodnosti bom rekel nestrankarsko vprašanje. Seveda pozdravljam tudi vse ostale prisotne in vabljene. Obveščam vas, da zadržanost na sejo nihče ni prijavil, da bi bila danes odsoten kot sem pa rekel nas je na seji prisotnih 6 članov komisije. Tudi o tem nimam informacij, da bil kdo kot nadomestni član prisoten.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za širitev dnevnega reda komisije ja ta določen kot je bil predlagan s sklicem tako.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER NA 23. REDNO POROČILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJA ZA LETO 2017 EPA 2735 VIII.

Poročilo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora z dne 10. 4. 2018. Prejeli smo tudi informacijo Realizacija priporočila DZ Republika Slovenija ob obravnavi 22. rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic za leto 2016 in odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na 23. redno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2017. Dne 17. 10. 2018 je bilo v sistemu Udis objavljeno gradivo tudi Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti. Komisija bo poročilo obravnavala na podlagi 41. člena Poslovnika DZ kot zainteresirano delovno telo. Predlagam, da obravnavamo zgolj tisti del poročila, ki se nanaša na položaj avtohtonih narodnih skupnosti. Med nami še posebej pozdravljam varuhinjo človekovih pravic gospo Vlasto Nussdorfer in generalnega sekretarka Varuha človekovih pravic Kristijana Lovraka.

Prosim varuhinjo, da nam to letno poročilo predstavi.

Izvolite.

Lep pozdrav vsem zbranim tako seveda predsedujočemu in tudi bomo rekli sopredsedujočemu članu druge narodne skupnosti, italijanske!

Vesela sem, da ste tu poslanci in seveda, da je tudi na tej strani mize toliko zainteresiranih, kar kaže, da je tudi ta tema v slovenskem prostoru zelo pomembna. Ker ste pozdravili v obeh jezikih, bi lahko rekla, da tudi midva, torej z generalnim sekretarjem, sva ravno predstavnika, jaz s Primorske in kolega iz Lendave, kar pomeni, da sva prava tudi tu.

Torej, naše poročilo, ki ste ga očitno dobili čisto na začetku mandata, skupaj s čestitko, tisti, ki ste že bili v Državnem zboru, ste dobili prej, drugi pa seveda ob nastopu mandata. Seveda je to zajetno branje, jaz se tega zelo zavedam, vendar moram poudariti, da teh 425 strani letnega poročila ne predstavlja samo kritike. Pri varuhu smo se odločili in v zadnjih letih tudi pohvalimo, to se mi zdi zelo pomembno, kajti graje in slabih novic je kar preveč; tako tam, kjer kdo naredi napredek, je prav, da ga opaziš. In pri varuhu beležimo tudi odzive Vlade, odzive vseh služb, in tako lahko reakcijo na naša priporočila, tudi na zapise, ki jih podajamo med letom, takoj ocenimo in se na to tudi odzovemo.

Morda za uvod - seveda bom predstavila samo poročilo, ki se nanaša na ti dve narodni skupnosti, vendar za uvod je vseeno treba povedati, da pri varuhu prejmemo okoli 10 tisoč klicev ljudi, ki so v stiski, ki želijo nasvete, ki želijo pomoč in ki se obračajo k varuhu. Uvedli smo novost, in sicer, da sprejmejo tudi strokovni sodelavci tiste stranke, ki želijo že ustno izvedeti kaj več, to za nas seveda predstavlja dodatno delo, vendar se splača. Takih klicev je okoli tisoč 500 letno, kar je poglobljena razprava, pomeni, da se ljudje lahko obrnejo na nas neposredno, prihajajo tudi v našo službo. Seveda pa smo zelo dejavni tudi na terenu. Vsak mesec obiščemo eno od slovenskih občin. Ker je občin zelo veliko, si lahko predstavljate, da vseh še vedno nismo obiskali, kljub temu, da varuh deluje že toliko let, nekatere pa smo večkrat. In če lahko povem ravno za narodni skupnosti, da pazimo, da vsako leto poslujemo tako blizu ene kot druge, torej enkrat na Primorskem in enkrat v Pomurju. Ni nujno, seveda, da je to ravno dvojezična občina, vendar pazimo, da imajo možnost ljudje, ki bivajo v bližini, priti na pogovor. Takrat zagotovimo tudi prevajalca na naše stroške, to se mi zdi zelo pomembno. Tako imamo tudi za druge, gluhe, slepe in druge invalide pripravljene prostore in tudi možnosti, da komuniciramo z njimi.

V vseh teh letih, odkar sem varuhinja, moram reči, da vsako leto odpiramo več pobud po lastni presoji. Na začetku mandata sem bila vedno vprašana, ali dobivate samo pošto, in to, kar izveste, obravnavate. To ni res, in ravno vaše področje je tisto, kjer bi lahko v odsotnosti pošte, ker ljudje ne prihajajo s tega območja tako pogosto k nam, ne tožijo zaradi vsega, kar se jim dogaja, bi lahko bila naša dejavnost zelo majhna ali je sploh ne bi bilo. Vendar smo se odločili, da sami obiščemo oba kraja. Tako sem bila z namestnikom, ki je danes odsoten, zato ga ni tu, ki pokriva to področje, in strokovnim sodelavcem, torej svetovalcem varuha, na obeh območjih, tako nekatere od tu prisotnih tudi poznam. Šlo je za srečanje na Primorskem v Kopru in v Lendavi, kjer smo se pogovarjali, kako bi spodbudili, da bi ljudje pogosteje prihajali k varuhu tudi s temi težavami. Takrat sem slišala, da je tudi veliko napetosti, kdaj tudi sovražnega govora, kar je povsem nesprejemljivo, kajti varuh vseskozi opozarja na etiko javne besede. In če kdo, so zagotovo manjšine tiste v naši državi, ki so lahko osamljene, ki trpijo, ki si ne upajo zadev prijaviti. Zato že na začetku apeliram na vse prisotne, da če zaznajo karkoli, sporočijo, tudi če varuh ne more reagirati, ker gre za zasebni sektor, za katerega nismo pristojni. Svetujemo, kako se odzvati v takih primerih, in če pride do reakcije države, potem je podana tudi naša pristojnost. Najpogosteje kršeno - prej sem omenila, koliko klicev, prav je, da povem, da dobimo okoli 16 tisoč dokumentov, da obravnavamo okoli 4 tisoč resnih pobud in da državi vsako leto napišemo med 70 in 100 priporočil. Na ta priporočila, kar je tudi zelo pohvalno, in upam, da bo tudi sedanja Vlada prevzela to, kar je storila prejšnja, na vse to se odzove Vlada, tako z odzivnim poročilom, v zadnjem času pa celo s polletnim; to se mi zdi zelo pomembno. Začenjamo tudi delo srečanja s pristojnimi ministri, ravno jutri prihaja ministrica za pravosodje. Torej, vsa ta srečanja in srečanja z nevladnimi organizacijami nam dajo dober vpogled v sliko v državi. Na zunanjih poslovanjih letno sprejmemo okoli 400, s svojimi sodelavci, 400 ljudi, seveda jih pa veliko pride tudi k nam na Dunajsko 56 ali kličejo na brezplačno telefonsko številko.

Če se sedaj osredotočim na kršitve, naj samo povem, da smo uvedli tudi nov sistem spremljanja kršitev človekovih pravic, torej, katere so kršene in kdo jih je kršil. Lahko ugotovim, in to sem v uvodu že navedla, da je dobro upravljanje tisto, ki bi se ga morali zlasti zaposleni v državni upravi, v vseh službah, še bolj zavedati. Dobro upravljanje je tisto nekaj več, ne narediš samo, kar piše v 4. členu, v osmem odstavku, peti alineji, in to preveriš in rečeš, vse sem naredil tako, kot je prav, narediš nekaj več in to ljudem veliko pomeni. Včasih pomeni veliko že opravičilo. Ljudje se tega bojijo, mislijo, da sledijo sankcije, denarne, odškodnine, in zato raje ne priznajo krivde, vendar zdi se mi, da včasih ljudje rabijo zelo malo, pogovor, opravičilo, izboljšavo nekih odnosov. In zato smo kot prvo izpostavili kršitev dobrega upravljanja.

Zdaj bom prešla na nekaj strani, samo 8 je strani od 425, ki so namenjene obema narodnima skupnostma. Tu lahko vidite, in sicer zaradi romske problematike, ki spada tudi na to območje, da je utemeljenost pobud zelo velika, večja od povprečne, vendar veliko jih je res zaradi kršitev na romskem področju. Za področje narodnih skupnosti v našem poročilu bi še posebej izpostavila, da smo poročali na strani 122 o ohranjanju kulturne dediščine italijanske narodne skupnosti. Tu smo zapisali, da bi bila omemba avtohtone italijanske narodne skupnosti v Sloveniji v Odloku o razglasitvi tradicionalnega pridelovanja morske soli za živo mojstrovino državnega pomena primer pozitivnega ukrepa države, namenjenega ohranjanju pomembnega elementa identitete narodne skupnosti. Tovrstni ukrep bi vsekakor pomenil varovanje pravic narodne skupnosti. Takrat se je tudi bivši poslanec zelo pozitivno odzval, me je poklical gospod Battelli in je rekel, da je to lep primer, ko se je varuh odzval na nekaj, kar bi lahko seveda država tudi naredila. Obravnavali smo dopis predsednika Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, ki je bil kritičen do izhodišč programskega poslovnega načrta za leto 2018 za RTV Slovenija za programe italijanske narodne skupnosti. Pobudnik je menil, da ta izhodišča pomenijo neposredno in očitno kršitev ustavno določenih pravic. Varuh je menil, da zaradi zmanjšanja števila zaposlenih še ni moč neposredno trditi, da gre za tako kršenje človekovih pravic, vsekakor pa smo opozorili, da če bi to kršenje šlo na škodo narodne skupnosti, se lahko spet odzovejo in bomo to ponovno ocenili. Posredovali smo tudi za pridobitev odgovora Ministrstva za kulturo, kamor je eden izmed pobudnikov naslovil dopis, sicer zaradi položaja RTV programov za italijansko narodno skupnosti; odgovora, žal, ni dobil niti po štirih mesecih in pol, ga je pa prejel po posredovanju varuha, kar je vsekakor zelo pozitivno.

Nadalje smo sami - to je zelo pomembno, ne zato, ker bi nas kdo opozoril - na lastno iniciativo ugotavljali, kako gre v primeru poslovanja s potrošniki. Ali so vse to, kar ljudje ponujajo, in razne, čeprav zasebne najpogosteje integracije potrošnikov, ali je to tudi v prevodu v obeh jezikih, torej italijanskem in madžarskem. Tu smo celo pohvalili tržni inšpektorat. V treh letih je izpeljal zelo veliko akcij in v teh akcijah teh kršitev ni ugotovil, je pa pomembno, da deluje, da preiskuje, kajti tudi tisti, ki morda ni bil preiskan, bo ugotovil, da je celo lahko kršil, da ni uporabljal obeh jezikov, pa se bo izboljšal. Preverili smo tudi delo policije oziroma ga je tudi sama. Ugotavljali smo, koliko je bilo prijav kršitev, torej da bi policisti ravnali napačno, tudi tu ni bilo neupoštevanja predpisov o rabi italijanščine oziroma madžarščine. Preverili smo tudi poslovanje upravnih enot in smo se obrnili na Upravno enoto Koper in Upravno enoto Lendava. Tu moram povedati, da sta namestnik in svetovalec varuha osebno obiskala vse te enote, si tudi priskrbela, in seveda vse to je pomenilo, da so se zadeve precej izboljšale. Tudi pri poslovanju sodišč sta obe sodišči, v Kopru in Lendavi, sporočili, da ne zaznavajo slabih praks. Seveda pa si ne delam utvar, da se to kdaj ne dogaja. In ravno to je tisto, na kar bi vas rada ob koncu opozorila, da varuh lahko reagira na podlagi pobud, ki so konkretne, če so seveda anonimne, je malo težje, kajti pri anonimnih nimaš sogovornika in tudi varuh težko stoodstotno zatrjuje neko kršitev, vendar je pa lahko pokazatelj, da začnemo preiskavo na lastno pest, če dobimo zaznavo ali pismo, da je nekaj nepravilno. Torej zdi se mi, da ste na potezi tudi vi, tako oba poslanca, ki imata stik z vašimi predstavniki, kot seveda tudi tu očitno številni prisotni, ki jih zanimata ti dve temi, da nam pišejo. Seveda bomo, glede na prejete pobude ali glede na lastno zaznavo in tudi vaša opozorila, vsekakor reagirali. Sama kot varuhinja zastopam stališče, da je treba najbolj zaščititi najranljivejše v družbi, kajti tisti, ki so sami dobro podkovani, ki imajo denar za odvetnike, ki zmorejo na vsa pravna pota, si običajno sami pomagajo. V naši državi pa je tudi veliko - včeraj je bil svetovni dan revščine - takih, ki so revni, ki iz dneva v dan bijejo bitko za preživetje in včasih pozabljajo na svoje pravice. In če pozabijo nanje še uslužbenci državnih organov, potem lahko ugotovimo, da je teh kršitev veliko, pa o njih morda niti ne izvemo pri varuhu. Pozdravljam torej in sem vesela, da na prvi sklic take seje je ravno varuhovo poročilo obravnavano. S tem bi zaključila, kajti prepričana sem, da ste si poročilo natančno prebrali in da boste tudi debatirali, morda pa tudi še kaj vprašali. Hvala lepa.

Hvala lepa za vaše poročilo.

Zaradi zapisnika bi dodal, da nas je na seji zdaj prisotnih 9 poslancev.

Besedo bi želel predati vabljenim, če želi kdo od vabljenih kaj povedati, mogoče predstavniki italijanske in madžarske narodne skupnosti. Gospod Alberto Scheriani, predsednik italijanske skupnosti, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala lepa za povabilo. Jaz se vam zahvaljujem za to povabilo. Zahvaljujem se tudi vam, gospa, ker ste tako dobro predstavili ta del. In se vam tudi zahvaljujem za vaš obisk, ki je bil v Kopru, v naših prostorih, kjer smo imeli možnost podebatirati oziroma predstaviti svojo problematiko. Tako se tudi zaradi tega zelo lepo zahvaljujem. In mislim, da bomo tudi z vašo pomočjo v bodoče lahko prispevali k hitrejšemu uresničevanju tistega, kar so naše pravice. In upam - to bomo imeli pri 2. točki -, da bo Vlada tudi nadaljevala z ukrepi - to je sicer 2. točka -, ker mislim, da je tudi ta stvar pozitivna za našo skupnost.

Zelo sem vesel, kar ste rekli, tudi za področje kulturne dediščine in področje, ki se tiče soli in tako dalje. Te vaše besede so nas spodbudile, da iščemo še druge možnosti oziroma še druge stvari, kjer bi lahko kandidirali, recimo, kot kulturna dediščina tudi iz italijanske narodne skupnosti. Omenili ste tudi Radiotelevizijo, kjer smo mi poslali tudi eno pismo vam, sicer smo bili veseli vašega odgovora. Nismo se strinjali, no, nekako z vašim odgovorom, vendar mislim, da problem Radiotelevizije je še vedno prisoten, in tu mislim, da država, Radiotelevizija in narodna skupnost bodo morali sprejeti nek dogovor, kako naprej, ker menim, da so stvari iz leta v leto vedno bolj problematične. Tako vas tudi jaz spodbujam, da gremo naprej s tem vašim delom, da ste tudi večkrat pri nas na Obali in da skupaj vidimo in če je mogoče, se tudi usedemo in skupaj analiziramo probleme, ki se pojavijo, in kako potem tudi mogoče načrtovati skupaj, kako naprej.

Hvala lepa.

Besedo dajem gospe Vidi Törnar Judit, predsednici Samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava, ki bo predstavila stališče Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Izvolite.

Lepo vas pozdravljam tudi z moje strani!

Skupnost je prejela vaše poročilo za leto 2017 in v Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti smo obravnavali poročilo predvsem s poudarkom na poglavje Posebne pravice narodne skupnosti. Naše stališče smo vam tudi poslali, tako jaz tega ne bi prebirala. Zelo smo veseli, da ste se tako poglobili v pomanjkljivosti glede tega, predvsem uporabe jezikov narodnosti na dvojezičnem območju, kjer že nekaj let skupnost opozarja na razhajanja, predvsem pri razlikah v zakonskih določilih in dejanskim stanjem. Velik problem predvsem vidimo v izvajanju uporabe jezika v praksi. Ukrepi so potem pri 2. točki, kaj predlagamo, izpostavili bi pa tudi zaskrbljujoče srečevanje s sovražnim govorom, ki smo ga tudi mi včasih deležni. In potem bi imela tudi predlog pri 2. točki, kako bi to lahko rešili.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo od vabljenih besedo? Gospod Stopar, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

V zvezi z nesnovno kulturno dediščino soline bi povedal samo to, da je Odlok o razglasitvi nesnovne kulturne dediščine zamrznjen in da bomo v nadaljevanju postopka vključili tudi italijansko narodno skupnost in ne bomo sprejemali odlokov, ki ne bi bili usklajeni z italijansko narodno skupnostjo.

Glede RTV Slovenija se lahko samo opravičim v imenu prejšnjega vodstva ministrstva, da odgovora ni bilo tako dolgo. O problematiki RTV Slovenija in programov za narodni skupnosti smo se že pogovarjali s predstavniki Samoupravne italijanske skupnosti in smo se tudi dogovorili, da se potem, ko bomo videli, kakšni so načrti RTV Slovenija za prihodnje leto, sestanemo, verjetno v Kopru, da se dogovorimo, kako in kaj naprej. Vsekakor bo pa to problematiko treba v prvi vrsti reševati v okviru RTV Slovenija.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Želi še kdo besedo od vabljenih? Če ne, odpiram razpravo poslank in poslancev. Če dovolite, bi jaz nekaj svojih uvodnih misli najprej povedal.

Torej, jaz vsekakor pozdravljam delo Urada varuha človekovih pravic, še posebej varuhinje, ker mislim, da je v preteklih letih načela marsikatero problematiko, s katero se prej ta ustanova ni ukvarjala na tem področju. Po mojem mnenju so na področju zaščite avtohtonih narodnih skupnosti bili narejeni veliki koraki naprej, moramo pa tudi priznati, da je treba še veliko postoriti. Kot ste sami ugotovili, je prijav malo, ampak to ne pomeni, da kršitev ni veliko. Vem, da se to sliši nekako protislovno, ampak velikokrat tudi pripadniki skupnosti, ko smo priče kakšnim kršitvam, se odločimo za to, da bi proti temu nekako protestirali ukrepali oziroma na različne načine, ker znanje slovenskega jezika s strani teh mlajših generacij že nekako pomeni tisto oziroma lahko premostimo tiste bariere oziroma ovire, ki jih mogoče starejše generacije niso imele. Sam sem tudi mnenja, da je zelo pomembno, predvsem bom rekel, nekako odnosov oziroma stališče in verjetno po mojem mnenju tudi sprememba zakonodaje na področju sovražnega govora ker mislim, da ste to, tako vaša ustanova kot tudi na sploh je to v svojih ukrepih zelo omejeni. Seveda se zavedam tega, da ne smemo nikomur oziroma se ne sme nikomur kratiti pravica do svobode izražanja, ampak velikokrat je tudi zelo tanka meja med svobodnega izražanja in tudi sovražnim govorom in mislim, da smo bili mi, vsaj v Pomurju predstavniki madžarske skupnosti oziroma pripadniki madžarske skupnosti sovražnega govora velikokrat bili kar na udaru in mislim, da tudi ne gre prezreti dejstva, da bo naslednje leto 100 obletnica priključitve Pomurja oziroma Prekmurja k matici in mislim, da je to tudi neka vrsta, lahko povod za to, da se bodo nekateri predstavniki tako madžarske kakor tudi slovenske skupnosti glede tega vprašanja imeli tudi možnost, da se poslužujejo sovražnega govora. Mislim, da je to vprašanje še posebej potrebno zelo prefinjeno obravnavati.

Zelo sem vesel, da ste tudi izpostavili vprašanje kulturne dediščine. Seveda ste to izpostavili samo en primer. Mi smo se v prejšnjem mandatu z Ministrstvom za kulturo imeli razgovore na to tematiko, kako bi na sploh znotraj zapisane kulturne dediščine izpostavili kaj je tisto bilo kaj je bilo madžarsko kaj je bilo italijansko, ampak dejansko nekega uspeha tukaj nismo dosegli in mislim, da je tudi potrebno najti rešitev in novi minister je dal obljubo glede tega vprašanja, da se bodo tukaj naredili koraki naprej. Mislim, da je treba na tem vprašanju, na tem področju narediti kakšen korak naprej. Rad bi se vam rad za vaše delo zahvalil, ne samo za to poročilo, ampak za vaše delo v vašem celotnem mandatu in želim vam še tudi naprej veliko uspehov.

Toliko bi bilo za začetek z moje strani. Vprašal bi še svoje kolege in kolegice, če želi še kdo kaj povedati? (Ne.)

Gospod podpredsednik, izvolite.

Hvala za besedo gospod predsednik.

Tudi jaz bi se želel zahvaliti gospe Vlasti Nussdorfer za vse delo in njeni ekipi, ker brez ekipe vemo, da je težko delati in predvsem se težko dosežejo določeni rezultati, tako da najlepša hvala za vse kar ste naredili v teh letih. Videli smo v poročilu in tudi v praksi, da res nekaj korakov naprej je bilo narejenih. Seveda ne bom ponavljal vse kar je rekel predsednik Horváth Ferenc, se absolutno strinjam z njim. Seveda delamo vsakodnevno skupaj, tako da dobro poznamo problematike, predvsem pa smo na tem področju že ogromno ogromno let. Je seveda še dosti za narediti. Mi to, ki se srečujemo v vsakodnevni praksi, delujemo na našem področju, imamo kontakt z našimi ljudmi z našimi ustanovami in z ustanovami, javnimi ustanovami, ki poslujejo v slovenskem jeziku in bi morali seveda enakopravno tudi delovati v jeziku narodni skupnosti, italijanske in madžarske in vemo, da tukaj so velike težave, seveda v sklopu naših pisarn, ki jih imamo na terenu, tudi svetujemo našim pripadnikom, ne samo našim ustanovam, predsednikom in ljudem, ki vodijo našo ustanovo, samim pripadnikom kako tudi delovati in kako sodelovati s temi našimi ustanovami. Ker težava je v tem, da škodo sogovornika, ki spodbuja pri uporabi predvsem jezika, italijanskega in madžarskega jezika in že tam najdejo ljudje, ki živijo oziroma najbolj starejši ljudje, ki so doživeli tudi ta period oziroma ta zgodovinski del zadnjih 70 let in določene zadeve so se dogajale in imajo tudi danes določene stiske in probleme, da bi sami se izražali avtomatično v italijanskem jeziku in pravim, da na drugi strani dostikrat ni sogovornika in še danes kljub temu, da je stimulacija dodatek za dvojezičnost predvsem v javnem sektorju seveda to tudi v privatnem, tako kot ste rekla, tržni inšpektorat je res dal dobro poročilo, poročilo glede zapisov v italijanskem in madžarskem jeziku, problem pa je sama poraba jezika narodne skupnosti. In pravim, da tukaj so velike težave, delajo se majhni koraki naprej zelo počasi, tukaj se pogovarjamo in se bomo mogli pogovarjati tudi z ministrom in za kulturo in za javno upravo, nekaj bo tudi tukaj treba spremeniti v zakonskih aktih, kjer daje možnosti tudi na teh področjih, narodno mešanih področjih, da tisti ljudje, ki bodo sprejeti na določena mesta bi bilo potrebno, da javna uprava oziroma komisije lahko ocenjujejo njihovo kakovost in njihove kompetence v znanju teh jezikov in ne avtomatizem, da se kar dodaja dodatek za dvojezičnost kljub temu, da v bistvu v praksi zelo slabo govorijo ta jezik in dostikrat ga ne želijo govoriti, s tem, kar sem rekel že prej, ne spodbujajo tega. In to je treba malo spremeniti družbeno iniciativo same večine tako v sodelovanju z narodnimi skupnostmi. In to je velik izziv za naprej. Jaz mislim, da se da dosti narediti, ker tudi mislim, da večina ljudi, ki živi, seveda večine oziroma ne pripadnikov manjšin imajo veliko empatijo do narodnih skupnosti in želijo tudi oni sami izboljšavo na tem področju. O sami porabi jezika in o drugih listinah in dokumentih, so pa še dodatne težave, ker eno je govoriti in se sporazumevati v samem jeziku, drugo je pa dopolniti določene dokumente, tekste, tam je pa treba še večje kompetence v samem jeziku imeti, ampak to sem se vam hotel iskreno zahvaliti, ker vaše sodelovanje in vaše delo in vaša prisotnost spodbuja pozitivno ta način razmišljanja in ta način delovanja. Tako, da res upam, da bomo nadaljevali in z vami in z načrtom glede ukrepov Vlade Republike Slovenije, ki je potem na 2. točki. Hvala lepa.