5. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

27. 2. 2019
podatki objavljeni: 27. 2. 2019 v pregledu

Transkript

En prav lep pozdrav sem skupaj! Pričenjam 5. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas vse prav lepo pozdravljam! Obveščam vas, da so se opravičili naslednji član oziroma članice odbora in sicer Nataša Sukič, Luka Mesec, Zvonko Černač in Aleksander Reberšek. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastilom sodeluje namesto poslanca Igorja Zorčiča poslanka Mateja Udovč. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z tremi točkami, v zvezi s katero v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA DRUŽBE CALCIT D.O.O, STAHOVICA ZA OCENO USTAVNOSTI DRUGEGA ODSTAVKA 52. ČLENA IN TRETJEGA ODSTAVKA 53. ČLENA ZAKONA O RUDARSTVU, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora. Prejeli ste naslednje gradivo: Pobudo za oceno ustavnosti z dne 17. 7. 2018, Mnenje Vlade z dne 16.8. 2018 in Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 18. 2. 2019. Na sejo so vabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo in pa Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Prehajamo na obravnavo pobude za oceno ustavnosti. Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Sladjana Ješić? Izvolite.
Sladjana Ješić
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!  Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o pobudi družbe Calcit d.o.o., Stahovica, za oceno ustavnosti drugega ostavka 52. člena in tretjega odstavka 53. člena Zakona o rudarstvu. Izpodbijana ureditev je po mnenju pobudnice v neskladju z 2., 120. in 147. členom Ustave, ker pravnega položaja koncesijskih zavezancev ne ureja dovolj jasno in določno in ker za urejanje vprašanj, ki naj bi bila v izviri pristojnosti zakonodajalca podeljuje pooblastilo Vladi.  Ker ste mnenje prejeli in verjamem, da ste z njim seznanjeni in bi ga zgolj na kratko predstavila.  V bistvu pri presoji skladnosti izpodbijanih določb z Ustavo je treba izhajati iz posebne pravne narave koncesijske dajatve. Rudarska koncesnina pomeni plačevanje nadomestila za izkoriščanje mineralnih surovin, ki so v lasti Republike Slovenije. Gre za javno dajatev, ki je vezana na individualno določeno javno porabo, ki se veže na količino pridobljene rude in je naloženo vplačilo le koncesionarjem, ki so torej pravne ali fizične osebe, ki so nosilci rudarske pravice za izkoriščanje, zato rudarska koncesnina predstavlja tako imenovano prednostno breme in nečisto davčno obveznost.  Zdaj, razmejitev med čisto davčno obveznostjo in prednostnim bremenom je pomembna v zvezi z načelom zakonitosti in sicer kako natančno mora biti zakonsko pooblastilo, s katerim se materija javnih dajatev prenaša na urejanje v izvršilno oblast. Pri čistih davčnih obveznosti država nastopa oblastno, za koncesijska razmerja pa je običajno, da država nastopa v dveh vlogah, oblastno in kot sopogodbenik. In tukaj gre v bistvu, če poenostavim, za trikotnik med Vladom, ministrstvom pristojnim za infrastrukturo in nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje.  Iz prakse Ustavnega sodišča, ki je na to temo kar obsežna izhaja, da so v bistvu javne dajatve, ki bo naložene zaradi posebne potreba ali konkretnega namena, in je zato zveza med dajatvijo in plačilom bolj neposredna, da mora zakon določiti vsaj način ugotavljanja obsega potrebnih sredstev, zavezance za plačilo javne dajatve in merila za določitev višine javne dajatve.  V mnenju navedemo v bistvu katere določbe zakona o rudarstvu tem merilom sledijo in določajo v bistvu jasne usmeritve in omejitve Vladi pri določanju višine rudarske koncesnine. Mnenje zaključimo, da v bistvu določba 147. člena Ustave od zakonodajalca niti ne zahteva, da bi v celoti opredelil vsa merila za določitev višine rudarske koncesnine, torej zadošča, da ji določi okvirno, kajti pri določanju višine rudarske koncesnine je treba natančno poznati vrste pridobivalnih prostorov, načine izkoriščanja, gibanje cen za mineralne surovine na trgu Republike Slovenije. Skratka, potrebno je specifično znanje in usposobljenost in v bistvu tudi ta vpogled v to specifično področje, s čimer pa razpolaga izvršila veja oblasti, zato menimo, da sta izpodbijani določbi ustavno skladni in Ustavnemu sodišču predlagamo, da pobudo zavrne kot neutemeljeno. Hvala.
Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo?  Gospod mag. Bojan Kumer, izvolite.
Bojan Kumer
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani člani, spoštovane članice odbora! Dovolite, da na kratko podam še stališče ministrstva pristojno za rudarstvo. Družba Calcit, ustavna pritožnica je vložila pobudo za oceno ustavnosti drugega odstavka 52. člena in tretjega odstavka 53. člena Zakona o rudarstvu, ZRud-1, ki določata, da se način in pogoji za plačevanje rudarske koncesnine ter zagotavljanje in plačevanje rezervnih sredstev za sanacijo nosilcev rudarske pravice določi z odločbo ministrstva pristojnega za rudarstvo in da se povprečna ocena pridobljene mineralne surovine, načina odmere, obračunavanja in plačevanja rudarske koncesnine ter merila in pogoji za zmanjševanje in oprostitev plačila rudarske koncesnine ureja s predpisom Vlade Republike Slovenije. Veljavna uredite je po mnenju ustavne pritožnice v neskladju z 2., 120. in 147. členom ustave. Dne 1. januarja 2011 se je začel uporabljati nov zakon o rudarstvu ZRud-1, ki je predvidel tudi sprejetje novega podzakonskega predpisa za ureditev plačila rudarske koncesnine. Sprejeta je bila tudi uredba, ki je vrednost točke dvignila na 0,009 evra, kar je glede na preteklo leto pomenilo 45,76 % dvig, torej bistveno več, kot je znašala rast življenjskih stroškov v Republiki Sloveniji. Ustavna pritožnica zato meni, da zvišanje točke ni v skladu s koncesijsko pogodbo in da so ji s tem kršene upravičena pričakovanja, da se bo točka dvigovala samo s sorazmerno rastjo življenjskih stroškov v RS. Zato meni, da bo določbe 52. člena in 53. člena Zakona o rudarstvu, ZRud-1, ter petega in drugega odstavka 33 člena Uredbe o rudarski koncesnine in sredstvi za sanacijo v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije je prejela mnenje o pobudi družbe Calcit in se z navedbami in očitki ustavne pritožnice o kršitvah ustave ne strinja. Meni, da ustavni pritožnici ustavne pravice niso bile kršene, da so odločbe o odmeri rudarske koncesnine izdane v skladu z Ustavo, veljavnimi zakoni in podzakonskimi predpisi in da določbe drugega odstavka 52. in 53. odstavka (?) Zakona o rudarstvu ter prvega in tretjega odstavka 33. člena uredbe 91/11 niso v neskladju z Ustavo. V zvezi z zatrjevanjem neskladjem izpodbijanih določb je mnenje podala tudi Zakonodajno-pravna služba, ki smo ga lahko slišali, ki predlaga Ustavnemu sodišču, da pobudo z oceno ustavnosti zavrne, ker izpodbijanje določbi Zakona o rudarstvu nista v neskladju z Ustavo. Po njenem mnenju so v ZRud-1, Zakonu o rudarstvu, glede rudarske koncesnine določene pravice in obveznosti v tolikšnem obsegu, kolikor je nujno potrebno, da se vzpostavi ustrezna pravna podlaga izvršili veji oblasti za podrobnejše normativno urejanje in izvrševanje.  Hvala.
Hvala lepa. Odpiram razpravo članom in članic odbora. Želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne, tako da prehajamo na odločanje. Na podlagi 256. člena Poslovnika Državnega Zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: »Odbor   (nadaljevanje) za infrastrukturo, okolje in prostor podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o pobudi družbe Kalcit d.o.o Stahovica za oceno ustavnosti 2. odstavka 52. člena in 3. odstavka 53. člena Zakona o rudarstvu.« Prehajamo na glasovanje. Kdo je za? (11. članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključeno sprejeto mnenje in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SKUPIH PRAVILIH ZA ZAGOTAVLJANJE OSNOVNE LETALSKE POVEZLJIVOSTI V ZVEZI Z IZSTOPOM ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA IZ UNIJE. Na sejo so bili za obravnavo te točke vabljeni predstavniki Vlade in sicer predstavniki Ministrstva za infrastrukturo. Gradivo k tej točki je poslala vlada 14. februarja 2019, na podlagi 1. Odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s 1. in 2. odstavkom 154. h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje. Besedo dajem predstavnici Vlade, gospa Nina Mauhler. Izvolite.
Nina Mauhler
Pozdravljeni, hvala za besedo! Zaradi namena Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, da izstopi iz članstva v Evropski uniji, bo v primeru tega izhoda brez dogovora za EU mednarodni letalski promet med EU in Združenim kraljestvom za letalske prevoznike EU in Združenega kraljestva, tako rekoč obstal. Ta promet se sedaj odvija na podlagi EU uredbe 1008/2008 o skupnih pravilih o upravljanju zračnih prevozov v skupnosti. Konec marca, dne 30. marca 2019 bo Združeno kraljestvo po vsej verjetnosti postalo tretja država, navedena uredba pa velja na območju EU. Tako predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta o skupnih pravilih za zagotavljanje osnovne letalske povezljivosti, v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne irske iz unije, ureja zgolj začasne ukrepe na področju zračnega prevoza med državami članicami EU in Združenim kraljestvom, za čas po izstopu Združenega kraljestva iz članstva v Evropski uniji, torej 30. marca 2019, da letalski promet ne bi obstal v celoti, s čimer bi se povzročila še večja škoda tako v gospodarstvu kot tudi mobilnosti prebivalstva evropske unije.  Del te škode bo verjetno vseeno nastal tako kot tudi v drugih sektorjih gospodarstva. Zato s predlogom stališča predlagamo, da Republika Slovenija podpre predlog uredbe. Predlog stališča vsebuje hkrati tudi mnenje Republike Slovenije, da je potrebno ustrezneje zagotoviti večje število frekvenc letalskim prevoznikom, ne glede na omejitev na zimsko, poletno jata sezono 2018. Glede slednjega dodajam, da se je osnovni dokument v okviru pogajalske skupine EU za 50. Člen pogodbe o delovanju Evropske unije že spremenil in da je letalskim prevoznikom Združenega kraljestva dano več možnosti za opravljanje letalskega prometa. In sicer ni več omejitev v številu letov za potniški promet med Združenim kraljestvom in EU, za tovorni promet pa je dodana možnost še enega povezanega leta med Združenim kraljestvom in EU. Pri tem poudarjam, da predlog uredbe lahko podeli letalske pravice za upravljanje prometa zgolj letalskim prevoznikom Združenega kraljestva. Katere letalske pravice bodo imeli prevozniki iz EU, pa je odvisno od suverene odločitve Združenega kraljestva. Če bodo letalski prevozniki EU deležni slabšega obravnavanja, predlog uredbe vsebuje tudi klavzulo o vzajemnosti obravnavanja. V predlogu stališča Republika Slovenija meni, da je v okviru obravnave predloga potrebno zagotoviti, da gre pri ukrepih zgolj za njihovo začasno naravo in da predlog uredbe ne pomeni, da prehajajo(?) letalske prometne pravice, ki jih imajo suverene države članice EU v pristojnost Evropske unije.   (nadaljevanje) Takšna sprememba bi bila precedens, saj bi za prihodnje lahko postalo negotovo glede pristojnosti nad letalskimi prometnimi pravicami. Tudi glede tega vprašanja je bilo besedilo v okviru delovne skupine za pogajanja iz 50. člena Pogodbe o delovanju EU že izboljšano in suverenost držav članic izrecno poudarjena.  Zaradi preprečevanja še večje gospodarske škode in mobilnosti prebivalstva tako v Sloveniji kot v preostalih državah članicah EU zaradi možnega izstopa Združenega kraljestva iz EU brez dogovora, predlagam, da Republika Slovenija predlagano stališče sprejme.
Hvala lepa.  Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.  Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslednji predlog mnenja odbora: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za zagotavljanje osnovne letalske povezljivosti v zvezi z izstopom Združenega kraljestva, Velika Britanija in Severna Irska, iz Unije, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Želi kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji pristojnega odbora. Predlagam, da poročilo predstavi mag. Andrej Rajh.  S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA SKLIC JAVNE PREDSTAVITVE MNENJ O IZGRADNJI, UPRAVLJANJU IN GOSPODARJENJU Z DRUGIM TIROM ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA-KOPER.  Predlog Ministrstva za infrastrukturo za javno predstavitev mnenj z dne 11. 2. 2019 je objavljen na spletni strani Državnega zbora. V razpravo dajem naslednji predlog sklepa: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo na podlagi 46. člena Poslovnika Državnega zbora opravil javno predstavitev mnenj o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, predvidoma 20. marca 2019.« Izvedbo javne predstavitve mnenje predvidevamo 20. marca 2019, dejanska izvedba pa je odvisna od razpoložljivosti velike dvorane Državnega zbora in se lahko za kakšen dan tudi zamakne. Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti glede izgradnje, upravljanja in gospodarjenja z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja: kakšna je predvidena časovnica projekta in kateri so razlogi za čimprejšnji začetek izvedbe projekta; katere so glavne opredelitve projekta in glavni elementi oziroma kazalci proge, na primer, primerjava v dolžini, hitrosti, kapaciteti proge in podobno; kateri so razlogi za implementacijo projekta skozi projektno družbo; kateri so posledično razlogi za ustanovitev 2TDK in kakšna je vloga projektnega podjetja; kakšna so medsebojna zlasti finančna razmerja med ključnimi deležniki, med uporabniki cest, luke, železnice, med Republiko Slovenijo in zalednimi državami, med Slovenskimi železnicami, 2TDK in bankami; kakšna je vrednost investicije, razlika med stalnimi in tekočimi cenami, prikaz strukture investicije in dodatna pojasnila; kateri so viri in pogoji financiranja ter kakšna je finančna konstrukcija projekta. Preden odprem razpravo, predlagam oziroma pozivam članice in člane odbora, da morebitna dodatna vprašanja, na katera naj bi javna predstavitev mnenj odgovorila, podajo v strokovni službi odbora do vključno srede, 6. 3. 2019. Zdaj odpiram razpravo. Kot prvi dajem besedo predstavnici Ministrstva za infrastrukturo, gospe Mauhler.
Nina Mauhler
Hvala za besedo. Zgolj nekaj stavkov. Želim poudariti, da Ministrstvo za infrastrukturo želi ta sprejeti investicijski program pravzaprav zgolj še podrobneje predstaviti širši javnosti, pridobiti odziv širše javnosti in mnenja, zlasti pri   (nadaljevanje) vprašanju, kje so še mogoče izboljšave projekta ob upoštevanju vseh navedenih dejstev, ki so v investicijskem projektu, se pravi, v okviru potrjene investicije, z namenom, da bi ta projekt izvedli čim bolj optimalno, s čim nižjimi stroški in v ustrezni kakovosti. Poudarjam, da je investicijski program živ dokument, da je lahko iz tega razloga podvržen novelacijam, če so med izvajanjem projekta spoznane ali če se pokažejo nekatere ustreznejše, smiselnejše rešitve, ki jih je mogoče implementirati.  Želeli bi poudariti, da je drugi tir Divača-Koper pravzaprav projekt celotne Slovenije, da gre za projekt z znatnimi dolgoročnimi družbenimi in gospodarskimi učinki, ki so potrebni za razvoj gospodarstva in povezanosti ne zgolj regije, temveč države kot celote. Zavedamo se, da je projekt pomemben, pripravljalna dela, kot ste seznanjeni, so se že pričela izvajati in zato si želimo, da bi se ta predstavitev zgodila čim prej, če je mogoče, torej še v mesecu marcu, kot ste predlagali, 20. marca 2019.  Hvala.
Hvala lepa. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.  Prehajamo na glasovanje. Predlog sklepa, ki ga dajem na glasovanje, se glasi: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo na podlagi 46. člena Poslovnika Državnega zbora opravil javno predstavitev mnenj o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, predvidoma 20. marca 2019.« Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda in 5. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Lepa hvala. / oglašanje v ozadju/ Povejte, če je v okviru današnje tematike.
Predsednik, hvala za besedo. Res, da ni to današnja tematika, bi pa predlagal, da v bodoče imamo na dnevnem redu točko razno, da lahko tudi kakšne stvari sprašujemo.  Zdaj bi izkoristil ta čas in bi rekel, da 22. 3. 2019 poteče trimesečni rok za RTH, in me zanima, ali smo že dobili kakšno poročilo glede zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik. Zahteval pa bi, da to poročilo in časovnico tudi mi dobimo na odbor, ker bo kmalu leto 2020 in bo lahko spet kdo prišel na odbor pa bo rekel, da mu je zmanjkalo denarja. Samo toliko. Hvala.
Hvala lepa. Ni bila ravno današnja tematika. Moje pojasnilo: točko razno bomo uvrstili na redno sejo, danes je nujna seja odbora. Kar se pa tiče poročila, bomo v tem vmesnem času preverili, ali poročilo obstaja, in o tem potem tudi odločali na naslednji redni seji.  Hvala lepa in lep dan!