2. nujna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

5. 11. 2018

Transkript seje

Darij Krajčič

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 2. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da nimamo nobenih opravičil o zadržanosti s seje. Kot nadomestni člani pa sodelujejo: mag. Bojana Muršič namesto mag. Meire Hot, namesto Borisa Doblekarja je z nami Suzana Lep Šimenko in namesto mag. Andreja Rajha je z nami Andrej Šušmelj.

Vse navzoče lepo pozdravljam, tudi ekipo z ministrstva na čelu z ministrom. Vidim, da ste pripeljali kar številno ekipo, tako razumem, da bo današnja razprava poglobljena in temeljita.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI S ČRPANJEM EVROPSKIH KOHEZIJSKIH SREDSTEV FINANČNE PERSPEKTIVE 2014-2020 (EPA 222-VIII).

K tej točki ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora: zahtevo 23 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Danijelom Krivcem za sklic izredne seje Državnega zbora, ki vključuje Predlog priporočila v zvezi s črpanjem evropskih kohezijskih sredstev finančne perspektive 2014-2020 z dne 26. 10. 2018; zahtevo 24 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem za splošno razpravo o Predlogu priporočila z dne 30. oktober 2018; mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 30. 10. 2018; mnenje Vlade z današnjega dne.

K točki so povabljeni: predstavnica predlagatelja zadeve Suzana Lep Šimenko, gospod Marko Bandelli, minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo, gospod Marjan Šarec, predsednik Vlade Republike Slovenije, ki se je zaradi službenih obveznosti opravičil, dr. Andrej Bertoncelj, minister za finance, Združenje občin Slovenije, Robert Smrdelj, predsednik, Skupnost občin Slovenije, v imenu katere se seje udeležuje gospod Marko Rupar, Združenje mestnih občin Slovenije, Matej Arčon, predsednik, Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in Državni svet.

Začenjamo obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora skupaj opravili razpravo in glasovanje.

Želi predstavnica predlagatelja predloga priporočila podati dopolnilno obrazložitev? Gospa Suzana Lep Šimenko, izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani minister z ekipo, prav lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu!

V Slovenski demokratski stranki smo sklicali izredno sejo s Predlogom priporočila v zvezi s črpanjem evropskih kohezijskih sredstev finančne perspektive 2014-2020, z enim ključnim razlogom, in to je, ker ocenjujemo, da je trenutno stanje na področju črpanja evropskih sredstev izjemno slabo, imenovali smo ga kar katastrofalno, ker dejansko številke, glede na to, kje se v perspektivi nahajamo, bi morale biti v danem trenutku že bistveno drugačne.

Naj uvodoma pojasnim nekaj osnovnih zadev.

Zdaj vemo, da imamo v finančni perspektivi 2014-2020 na voljo okoli 3,1 milijarde evrov sredstev, od tega zahodni kohezijski regiji pripada okoli 850 milijonov evrov, vzhodni Sloveniji nekaj čez 1,3 milijarde evrov, obema regijama skupno še nekaj čez 900 milijonov evrov, imamo pa na voljo tudi okoli 100 milijonov evrov iz programa evropskega teritorialnega sodelovanja.

Služba Vlade za razvoj in kohezijsko politiko je konec meseca septembra objavila sledeče podatke: da je bilo do danes dodeljenih sredstev preko izdanih odločitev o podpori v višini 2,1 milijarde evrov, pogodbeno vezanih sredstev je nekaj čez 2 milijardi evrov, izplačil iz proračuna Republike Slovenije je bilo nekaj čez pol milijarde evrov, danih zahtevkov za izplačilo iz proračuna EU pa nekaj čez 300 milijonov evrov. To so podatki na dan 30. 9. 2018, kar seveda pomeni, glede na naše dane zahtevke, da smo nekako počrpali do sedaj 10 % sredstev, ki jih imamo dejansko na razpolago, vemo pa, da smo že na koncu petega leta obstoječe finančne perspektive. Ob teh podatkih smo lahko žalostni in tudi upravičeno zaskrbljeni, kajti zavedamo se, da so to dejansko naša edina razvojna sredstva, ne samo za državo, tudi za občine, kar velikokrat tudi izpostavljamo. In poslanci, ne nazadnje, verjamem, da smo vsi veliko na terenu, in to je tisto, kar je tudi ključno s strani predstavnikov občin, da se vprašanja nanašajo na posamezne problematike, vezane na črpanje sredstev, zakaj ni razpisov, zakaj se toliko časa čaka na posamezne razpise. To je dejansko velik problem, če vemo, da so to edina sredstva, ki jih kot država, bom rekla, v večji meri za investicije imamo.

Naš namen, vseh nas tukaj, mora biti, da tudi v tej obstoječi finančni perspektivi počrpamo prav vsa sredstva. Zavedamo se, seveda, da imamo ne zgolj do leta 2020, ampak še dodatna tri leta časa, da to izpeljemo, ampak kakorkoli, dejstvo je, da do danes smo sredstev počrpali zgolj 10 %.

Da je črpanje slabo, je opozoril tudi član Evropskega računskega sodišča, gospod Samo Jereb, ob predaji letnega poročila Računskega sodišča za leto 2017, ki je ob tem tudi pojasnil, da je Slovenija ena od desetih držav, ki lani, to je v četrtem letu izvajanja tekočega finančnega okvirja, ni porabila prav nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Če pogledamo skupno porabo, je Slovenija med najslabšimi petimi državami članicami glede črpanja sredstev, na kar nikakor ne moremo biti ponosni.

V Slovenski demokratski stranki si seveda želimo, da se ta situacija izboljša, da se stanje na področju črpanja izboljša. Zakaj? Kot že rečeno, zavedamo se tega, da so to pogosto edina razvojna sredstva, ki jih država in predvsem lokalne skupnosti imamo. Zato moramo biti pri črpanju sredstev bistveno bolj aktivni. In tisto, kar je ključno, osnovni namen evropskih sredstev je, da zmanjšamo razlike med regijami. Vemo, da imamo v Sloveniji katastrofalno velike razlike v razvitosti posameznih območij. Žal se skozi leta te razlike ne zmanjšujejo in ravno zaradi tega je še toliko pomembneje, da dejansko denar, evropska sredstva, namenimo tja, za kar so prvenstveno namenjena, s ciljem, da te razlike med posameznimi regijami zmanjšamo.

Zaskrbljenost nad preslabim, počasnim črpanjem so izrazili številni slovenski župani. Verjamem, da bo predstavnik Skupnosti občin Slovenije te stvari bolj verodostojno sam predstavil. Seveda tisto, kar pa je ključno in česar se dejansko bojijo, da na koncu sredstev ne bomo počrpali in jih bomo s tem tudi izgubili.

O uspešnosti občin, vemo, nekatere so bolj uspešne, druge manj. Imamo občine, ki so počrpale več kot 1.000 evrov na posameznega prebivalca, na občana, in imamo občine, ki pa niso počrpale nič evropskih sredstev. Za uspeh ali neuspeh je verjetno tu več različnih dejavnikov.

Še zadeva, na katero tudi želimo opozoriti in ki se je bojimo, in sicer to, da če ne bomo pospešili črpanja evropskih sredstev, dejansko v prihodnji perspektivi ne bomo več neto prejemniki. Kar pa pomeni, da bomo v evropski proračun dajali več denarja, kot pa iz njega prejeli, kar je za nas seveda izjemno slabo. Mi moramo ohraniti status neto prejemnice iz evropskega proračuna, žal pa v danem trenutku za ostalimi neto prejemnicami v EU bistveno zaostajamo. Če zdaj to naše trenutno finančno obdobje 2014-2020 primerjamo s staro finančno perspektivo 2007-2013, lahko vidimo, da smo nekako v istem obdobju takrat počrpali že okoli 30 % finančnih sredstev, in to kljub dejstvu, da smo bili takrat še na nek način na tem področju novinci. In tudi to je nek jasen signal, da nekaj na tem področju ne štima in da je treba zelo hitro te stvari tudi urediti. Črpanje evropskih sredstev spada pod okrilje Službe Vlade za razvoj in kohezijo, ampak, kot že velikokrat izpostavljeno, to seveda ni stvar enega ministrstva, dejansko mora biti to prioritetni plan, prioritetni projekt celotne Vlade in tudi vseh ministrov. Verjamem, da je dostikrat zelo zahtevno doseči, recimo, medresorske dogovore, da je tu veliko težav, sploh sedaj, ko imate zelo veliko koalicijo, je še toliko težje, ampak tu politika ne sme biti prioriteta, tu mora biti naš cilj, da evropska sredstva, ki jih imamo na voljo, tudi 100 % izkoristimo in počrpamo. In na ta način tudi apeliram na vas, prioriteta Vlade številka ena je, da se nekaj na področju evropskih sredstev bistveno premakne. S tem namenom smo tudi sklicali to izredno sejo, in sicer z enim priporočilom, kjer Vladi Republike Slovenije predlagamo, da v roku 30 dni pripravi načrt pospešitve črpanja sredstev evropske kohezijske politike in nam ga predstavi v Državnem zboru Republike Slovenije. Glede na to, da verjamem, da se zavedamo, kako pomembna so ta sredstva, in verjamem, da si nihče od poslancev ne želi, da tega ne bi počrpali do popolnosti, seveda računam, da bo danes to priporočilo tudi sprejeto. In se veselim trenutka, ko bomo imeli pred sabo konkreten načrt celotne Vlade, ne zgolj enega ministrstva, kaj bo na tem področju naredila.

Toliko. Hvala za besedo.

Darij Krajčič

Hvala lepa, gospa Lep Šimenko.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, gospa Helena Rus, imate besedo.

Helena Rus

Hvala za besedo.

Naša služba na predlog priporočila nima pripomb.

Hvala.

Darij Krajčič

Hvala lepa. No, to je bilo pa kratko in jedrnato.

Želijo besedo morda predstavniki Vlade? Gospod Marko Bandelli, minister brez resorja, izvolite, imate besedo.

Marko Bandelli

Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovane poslanke in poslanci, ostali vabljeni, lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Zadovoljen sem, da vam bom lahko danes iz prve roke posredoval informacije o tem, kakšno je resnično stanje na področju evropske kohezijske politike, te tako pomembne razvojne politike. Prav je, da o njej govorimo in si povemo, kje smo in kaj bomo storili, da se zadeve začnejo hitreje premikati.

Ob nastopu ministrske funkcije sem vedel, da področje, ki ga prevzemam, ni enostavno, saj sem ga spremljal tudi kot župan. Ne vem, ali veste, ampak kohezijsko politiko programskega obdobja 2014-2020 na evropskem nivoju ureja več kot 600 strani uredb, ki jim sledi več kot 5.000 strani izdanih smernic in navodil za izvajanje. K temu je treba dodati še nacionalno zakonodajo, kjer sicer nismo šli štet vseh strani, sem pa prepričan, da bi vsakdo, ki je v Sloveniji na kakršenkoli način vključen v to zgodbo, lahko potrdil, da je navodil in pravil za izvajanje veliko oziroma preveč. Samo organ upravljanja, torej Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodim, je izdala 16 različnih navodil ali priročnikov, 16! In lahko si samo mislite, koliko strani je to. Po mesecu in pol funkcije ministra mi ni težko priznati, da se z izvajanjem kohezijske politike v Sloveniji še vedno spoznavam. Že samo v nacionalnem okolju je to področje izredno zapleteno in povezano s številnimi drugimi področji, zato je izziv, ki je pred mano, velik. Praktično skoraj ni resorja, s katerim naša služba ne bi sodelovala in koordinirala različne nivoje izvajanja operativnega programa. Upravičencev pa je seveda tudi ogromno, več tisoč, in ravno z njimi, z vsemi vključenimi moramo premakniti naprej ta voz evropske kohezijske politike, če se lahko tako izrazim. Naša služba brez vseh, ki so vključeni v izvajanje, nima pomena. Pa vendar, vedno sem optimist in tudi tu trdno verjamem, da bomo uspešni.

Spoštovane poslanke in poslanci! Naj vas, pa čeprav le po sedmih tednih dela seznanim s podatki o izvajanju kohezijske politike programskega obdobja 2014-2020. Strinjam se z vami, da nas doseženi rezultati do novembra 2018 težko navdušijo, kljub temu pa ocenjujem, da je bilo kar nekaj narejenega, in da je izvajanje teče. Vzpostavljen je bil nacionalni zakonodajni okvir na strani SVRK, uvedba navodila in izvajanje, ministrstva so izpolnila predhodne pogoje za izvajanje, državni proračun tekoče izvaja plačila upravičencem za projekte, ki so bili potrjeni ali izbrani za sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike in izvaja povračila EU sredstev v nacionalni proračun, kjer se le ti odražajo kot prihodek EU. Sredstva evropske kohezijske politike so denar evropskih davkoplačevalcev, torej denar nas vseh. Verjamem, da je transparentna poraba teh sredstev v prvi vrsti interes slovenske javnosti, ki zahteva točne in preverljive podatke o stanju in porabi evropskega denarja. Transparentnost lahko zagotovimo le z revizijsko sledjo, ki omogoča podajanje zanesljivih informacij o doseženih rezultatih in upravičenosti porabljenega denarja. In s tem spoštovanje poslanke in poslanci, se navezujem za izjavo člana evropskega računskega sodišča, gospoda Jereba, da Slovenija v četrtem letu izvajanja tekočega finančnega okvira ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih investicijskih skladov. Prepričan sem, da bo ta vidik Evropskega računskega sodišča, njegov član gospod Jereb, podrobneje pojasnil v Državnem zboru. Kljub temu mi dovolite, da povem na to temo nekaj pojasnil. Ker gospod Jereb v svojih prvih izjavah ni pojasnil njihovega konteksta, zato so izpadle izjemno zavajajoče. Torej, računovodski izkazi, ki so podlaga za letno poročilo za leto 2017 Evropskega računskega sodišča zajemajo izdatke, ki so nastali v drugem računovodskem obdobju. To je od julija 2015 do junija 2016. Slovenija v tem obdobju še ni imela niti akreditiranega sistema izvajanja, ki bi omogočil pošiljanje zahtevkov na evropsko komisijo, posledično porabe evropskih sredstev v tem obdobju res še ni bilo oziroma je ni bilo, je ni moglo biti. Naj ponovim, gre za obdobje do junija 2016. Sistem izvajanja je Slovenija akreditirala v decembru 2016 in v Bruselj tudi poslala prve zahtevke za plačilo. Slovenija je tako v letu 2016, torej šele v tretjem obračunskem obdobju prvič potrdila upravičeno porabo izdatkov kohezijske politike in programskega obdobja 2014-2020. V letu 2017 je izvajanje steklo, kar se je odrazilo v višini porabe iz nacionalnega proračuna poslanih zahtev na evropsko komisijo in plačilih v Sloveniji. Kohezijska politika se izvaja v okviru in po pravilih slovenskega proračuna. Podatke o višini porabe sredstev kohezijske politike so ne nazadnje tudi sestavni del zaključnega računa proračuna. Transparentnost in zagotavljanje revizijske sledi sta tudi ključni del e-kohezije, ki jo je uvedlo programsko obdobje 2014-2020. S tem delom torej, z informacijskim sistemom, ki se v Sloveniji imenuje EMA, ECA in MFRAC, skupaj pa informacijski sistem za izvajanje kohezijske politike v Republiki Sloveniji imamo težave.

Spoštovani! Kot poznavam v zadnjih tednih ključni razlog za težave in aktualno stanje izvirajo predvsem iz preteklih strokovno nepremišljenih odločitev v neprepoznani pomembnosti informacijskega sistema in netransparentnem vodenju tega področja. Če te težave prevedemo v denar, predstavljajo 186 milijonov evrov razkoraka, torej sredstva, ki so jih upravičenci iz državnega proračuna že prejeli za izvajanje projektov, ne moremo pa jih še potrditi Evropski komisiji in povrniti iz evropskega proračuna. Pa vendar, informacijski sistem ni edini razlog za to, da me doseženimi rezultati ne navdušujejo. Delež realizacije po že sklenjenih pogodbah, po ministrstvih znaša komaj dobrih 21 %. Torej, prepočasi poteka tudi izvajanje projektov na terenu, kot lahko podrobno preberete v gradivu, ki smo ga pripravili in podrobneje orisuje stanje, ki ga imamo na področju izvajanja kohezijske politike.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Predlog za pospešitev izvajanja je dobrodošel in osebno si bom prizadeval, da bo napredek viden ter da boste poslanci seznanjeni z napredkom in merljivimi rezultati. Toliko z moje strani za uvod.

Z menoj je še direktorica organa upravljanja gospa Mateja Mahkovec(?) in mag. Bojan Suvorov, kateremu verjamem, da bomo našli ustrezne odgovore za vsa vaša vprašanja. Hvala.

Darij Krajčič

Hvala lepa, gospod minister. Želi besedo še morda predstavnica Ministrstva za finance? Torej, želite besedo?

GOSPA ___: Ne, pravzaprav bi potrdila pač izjave ministra Bandellija, tako da podatki, ki jih je navedel držijo.

Darij Krajčič

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o predlogu priporočila. Želi morda besedo še kdo od vabljenih na sejo? Predstavnik Združenja skupnosti občin Slovenije, gospod Marko Rupar. Izvolite, imate besedo.

Marko Rupar

Hvala za besedo, gospod predsednik. Vse lepo pozdravljam tudi v imenu Skupnosti občin Slovenije. V nekaj besedah bi potrdil, kar je že v gradivu navedeno, tudi s strani našega predsednika gospoda Žagarja. In sicer, eden izmed glavnih vzrokov je po mnenju Skupnosti občin Slovenije za slabo črpanje že v pripravi operativnega programa in partnerskega sporazuma. Namreč, razvojni svet kohezijske regije vzhodne Slovenije je v času priprave operativnem programu in partnerskega sporazuma podal kar nekaj predlogov na osnovi katerih bi lokalne skupnosti koristile nepovratna evropska sredstva za investicije, ki so nujne za enakomeren razvoj Slovenije. Žal niti eden predlog s strani razvojnega sveta ni bil upoštevan. Občine imamo še vedno in smo imele tudi že takrat pripravljeno dokumentacijo za investicijo v varovanju okolja, to je komunalna infrastruktura. Žal ta vrsta investicije v finančni perspektivi 2014-2020 niso predmet sofinanciranja za nepovratnimi sredstvi Evropske unije. Ni nam znano, kako je v operativnem programu se pojavila omejitev, da se čistilnih naprav in fekalnih kanalizacij pod 2 tisoč populacijskih enot ne more graditi s sredstvi Evropske unije, čeprav v originalni verziji te omejitve ni, kar kaže, da je bilo domnevno namerno izgubljeno s prevodom. Seznam, ki je tu v tem gradivu pripravljen glede koriščanja evropskih sredstev bi bil pa še bistveno bolj siromašen, če bi zajemal samo dejansko koriščena sredstva v trenutni finančni perspektivi 2014-2020. Namreč, iz gradiva je razvidno, da je večji del projektov čiščenje odpadne vode in oskrba s pitno vodo prenesen iz pretekle finančne perspektive, ki so bili odobreni pod posebnimi pogoji. Torej, ne moremo govoriti o današnji tekoči finančni perspektivi, ker je gro sredstev prenesenih iz bivše perspektive, se pravi iz že zaključene perspektive v novo perspektivo. Trenutno imajo občine sicer kar nekaj projektov odobrenih preko direktne potrditve. Žal pa pri nekaterih še vedno niso jasni pogoji na osnovi katerih bodo evropska sredstva po izvedenih projektih tudi odobrena, kar predstavlja velik problem, tudi rokovni, same izvedbe in seveda po tem zahtevku za refundacijo iz evropskih sredstev. Po naši oceni Skupnosti občin Slovenije je največja ovira pri koriščenju evropskih sredstev oziroma tudi za izplačevanje pri že izvedenih oziroma tekočih projektih, ki naj bi se izplačevala po izvedenih situacijah, Ministrstvo za okolje in prostor. Namreč, jaz 8 let že sodelujem in smo v prejšnji perspektivi kar nekaj evropskih sredstev koristili, ampak lahko vam povem, da sodelovanje med ministrstvi, predvsem med Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za okolje in prostor je bilo v prejšnjem mandatu katastrofalno. SVRK si je močno trudil, da bi te zadeve nekako sinhroniziral, ampak do danes je praktično zelo zelo neuspešno, ampak jaz upam, da v novi zasedbi, da se bo to stanje popravilo. Hvala.

Darij Krajčič

Hvala lepa, gospod Rupar. Glede na to, da drugih vabljenih ni več, prehajamo na razpravo in glasovanje o predlogu priporočila. Rok za vlaganje amandmajev je bil na podlagi drugega odstavka 129. člena Poslovnika do danes 5. novembra do začetka obravnave predloga priporočila. Ugotavljam, da v poslovniškem roku ni bilo vloženih amandmajev predlogu priporočila, zato v razpravo dajem predlog priporočila o predloženem besedilu. Želi morda kdo razpravljati? K razpravi so se javili trije poslanci. Dr. Franc Trček, izvolite imate besedo.