Dober dan, minister bodoči. Tisto, kar mene seveda zanima, pa preden bom rekel kaj me zanima, bom tako rekel: pogumno mi je za vsakega, ki nima pojma kaj ga čaka na kulturi, da se javi za ministra, še bolj pogumno pa za tiste, ki so kulturni delavci in vedo, kaj jih čaka in se javijo za ministre. Tako da seveda vsak si naj izbere tisto, kar misli, da je prav. Me pa bolj zanima, glede na to, da vse tisto, kar sem do zdaj slišal o vas oziroma z vašimi razlagami in o vašem pripovedovanju o kulturi, je za mene bolj pomembno ne vse to, kaj vi obvladate, ker je jasno, da ne obvladate vsega, ker ne morete, ker ste specialist iz nekega področja, ampak velika nevarnost je, da ko pride kandidat za ministra iz nekega specializiranega področja, da postane to prva prioriteta. Ker to najbolj obvlada in tam se najbolj počuti domače in to njegov milje in tam se najlažje sprehaja in ne nazadnje lahko predava vsem tam na ministrstvu, ki ga bojo obkrožili in mu razlagali, kaj je prav in kaj ni prav in kako mislijo oni, da je prav. Jaz sem eden tistih poslancev, ki še vedno trdi, da vsakokrat kadarkoli ministri ne samo na kulturi, ampak povsod, v resnici v tej državi že dolga leta vladajo uradniki, ker pravzaprav postavljajo pravila igre in ne nazadnje se vedno skrijejo za vso politiko, ker na koncu je politika kriva, pa kakorkoli obrnemo. Ni važno levi, desni, »koderlajsasti«, politika je kriva. Mene zanima, kakšne bodo vaše prioritete? Ker, če mi boste rekli, da je pomembno vse, vam že vnaprej povem, da vam ne verjamem, ker je to nemogoče. In vsak minister si vedno izbere dve, tri, štiri prioritete in tisto poskuša speljati skozi mandat, ker ve, da ima premalo časa – vi ga imate še manj kot vsi vaši bom rekel kolegi, ki danes sedijo v vladi, ker so neke uvodne zadeve že izpeljali skozi, vi boste mogli pa začeti od nule, ker boste morali začeti spoznavati ministrstva in vse bom rekel ne nazadnje korake. Ne nazadnje se boste morali odločiti, kako boste pravzaprav sploh to peljali in zato me res zanimajo vaše prioritete – ena, dva tri. Za eno sem slišal, to je NPK, ki ga morate sprejeti do konca leta in to ste več ali manj zelo jasno povedali, nisem pa slišal, kaj je vse ostalo za vas prioriteta. To bi rad slišal. Druga stvar, ki se mi zdi zelo pomembna, kako se boste obnašali do vsakokratnih vsevedov in vsepovedal v kulturi, ki jih sicer ne znanima, kdo je na oblasti, ne levi, ne desni, ampak so vsakokratni razlagalci, zaščitniki in ne nazadnje tudi prejemniki vseh sredstev. Od Kopra do Murske Sobote – oni vse vedo in oni so vedno tisti, ki vse dobijo in ko pade minister oni že zagovarjajo naslednjega, ampak oni so spet prejemniki vseh sredstev. Saj jih že slišimo, saj jih že vidimo, ne bom niti govoril o imenih, ampak kar naprej ena in isti razlagalci in tudi vedno kadar se največji projekti najdejo v državi, so oni zraven, oni so zraven. Kaj boste naredili proti njim? Kajti mislim, da je to nekaj grozljivega, da deset ljudi obvladuje kulturo v slovenskem prostoru, ne minister. Te ljudje obvladujejo kulturni prostor, ker oni so določevalci o vsem. Ker v resnici preko vseh ostalih zadev vplivajo. Tretja stvar, ki me zanima, kaj boste naredili preko t.i. dvoživk? Saj dvoživke imamo marsikje, ampak v kulturi so sploh specifične. Dopoldne delajo v javnem zavodu, popoldne so pa v t.i. nevladnem sektorju, civilna družba. Dopoldne imajo plačo, popoldne se borijo pa za kulturo in za ne vem kaj še in so spet polni vsega, ker znajo vse povedati in vse razložiti, vsevedi in vese povedi. Na ministrstvu jih imate, boste jih srečali, zaposleni so tam, pa delajo popoldne v NGO. Jih imate pa v največjih javnih državnih kulturnih zavodih, jih imate. Zaposleni, kot veliki strokovnjaki v javnih zavodih, popoldne pa, kako je ta beseda lepa, jaz vedno vzdrhtim, ko slišim, civilna družba, ker v tej besedi je vse, skrije se in moč besede potem naredi vse. Za mano stoji ljudstvo, civilna družba. Razumete, kaj hočem povedat? Naslednje vprašanje je, Ministrstvo za kulturo je zaščitnik slovenskega jezika oziroma prvi branik, ki mora zagovarjati slovenski jezik. Imamo pa problem da, recimo, zato vas bom direktno vprašal, v prejšnji, ne vem koliko ste seznanjeni, to ni vaše področje, pa vendar, zadnje 4 mesece nas vse poslanske skupine obiskuje, ali pa so nas obiskali, iz nevladne organizacije za priznanje oziroma vpis slovenskega znakovnega jezika v Ustavo. Bili so tudi na ministrstvih. Prejšnji minister je dobesedno vrgel ven te nevladnike, rekoč, da to ni stvar kulture, zelo poenostavljeno povedano, da vas ne mučim, ker vam bodo takoj vse razložili, ko boste prišli na ministrstvo, kaj se je tam res zgodilo. In zdaj vas sprašujem, če je slovenski jezik, jezik, v katerem ste tudi vi ne nazadnje danes govoril, kako ga je treba umestit na pravo mesto, ga zaščitit – kam paše slovenski znakovni jezik? Slovenski znakovni jezik? Zakaj se mora s tem ukvarjati Ministrstvo za delo, ki skrbi za socialne pravice. Jaz nisem še slišal nikjer na svetu, da je jezik socialna pravica, ampak je kvečjemu pravica z vidika identifikacije naroda, skupnosti, ljudi. Pri nas imamo en resen problem, da, seveda, ali veste, slovenski znakovni jezik, zakaj se borijo za vpis v Ustavo? Ker imamo 3 centre Zavoda za gluhe in naglušne v Sloveniji, pa profesorju ni potrebno znati slovenskega znakovnega jezika, da je sprejet v ta zavod, mora imeti pa pedagoško fakulteto oziroma surdopedagogiko končano. Mene, kot poznavalca slovenskega jezika, znakovnega jezika, dostikrat rečejo, me sprašujejo, če sem zaposlen na Zavodu za gluhe. Ne, saj takih tam ne rabijo, tam rabijo samo gluhe otroke. In zakaj je to pomembno? Pomembno je predvsem zaradi tega, ker če ne bomo skrbeli za slovenski znakovni jezik, tako kot skrbimo za slovenski jezik, potem ne bo nikakršnega napredka, tako kot ne bi bilo napredka v slovenskem jeziku. Si predstavljate, da bi imeli zavod, kjer bi imeli v bistvu angleško govoreče otroke, ampak za učitelje, ki učijo na tem zavodu ne bi bil pogoj znanja angleškega jezika, ampak rekli bi, da učimo otroke, ki znajo angleški jezik in razumejo samo ta jezik. Ne gre skupaj. Tako da me zanima predvsem vaš odnos do tega, še posebej z vidika, zaradi tega ker imamo slovenski jezik vpisan v Ustavi. Imamo v Ustavi zapisan, z namenom, zato da zaščitimo avtohtone narodne skupnosti, imamo pa slovenske državljane, ki preprosto samo ne slišijo in imajo svoj jezik, ki je priznan z zakonom o slovenskem znakovnem jeziku, ampak ga ne varujemo, ga ne razvijamo in tako naprej. Kaj boste kot minister za kulturo naredili na tem področju? Jaz verjamem, da, ker sem vam napovedal, da jih nikoli ne boste ven vrgli dobesedno iz pisarne in zaključil / nerazumljivo/ sestanka, tako kot vaš predhodnik, ker si tega ne boste upal narediti, vendar, kaj boste / nerazumljivo/? To je bolj pomembno vprašanje. Na koncu, seveda, danes smo slišali veliko o rokodelcih. Samo moja pripomba. Če se prav spomnim, pa če me spomin ne vara, oni niso zahtevali zakona. Oni so zahtevali določena priznanja, ne pa zakona. Tako da, jaz ne vem, če res rabimo za vsako stvar zakon, zato, da stvar uredimo v tej državi. Bolj potrebujemo neko določeno razumevanje in dejanje na obstoječi zakonodaji, ki že velja. Na primer davki. To je ključno ŠPE) – 10.40 vprašanje, ki njih bolj muči kot pa to, da vsi spet ugotovimo, da rokodelci obstajajo na slovenskem prostoru. Tako da namig, odločili se boste vi, vi boste minister, a je to res potrebno ali ne z vidika zaščite tistega, kar se danes lepo sliši. Je pa res, tukaj smo različne politične opcije in vsak ima svojo percepcijo, kako gleda na določeno stvar in kaj pravzaprav zagovarja. Vi ste pa skupni imenovalec. Naj zaključim z zadnjim vprašanjem. Pred leti smo se v Državnem zboru odločili, da predlog določenih glasbenih skupin ali pa bom rekel glasbenikov, ustvarjalcev, umetnikov, da bomo uvedli glasbene kvote in mene zanima kot minister, ali boste preverjali, kaj smo dosegli s temi glasbenimi kvotami, razen to, da se radijske postaje poslušajo še manj kot so se prej in v imenu zaščite slovenskega jezika in slovenske glasbe smo naredili in to analizo bi rad videl, če jo bomo res naredili, če imamo ta pogum ali imamo ta strah, da tega nočemo narediti zato, ker bomo ugotovili samo še slabši rezultat. D se zdaj še manj širše slovenske glasbe sliši, ampak se sliši samo določene, ki so želeli, da so zdaj non stop predvajani, ker morajo biti, ker imamo glasbene kvote, ker imamo predpisane kvote. Kaj to pomeni za naš nacionalni radio, glede na to, da neusmiljeno, pa če mi to hočemo ali ne in če predpišemo kar želimo, imamo nekaj, kar se reče internet in nekdo, ki noče poslušati neke glasbe, gre preprosto na internet in si tam izbere glasbo tisto, ki jo on hoče poslušati. In kaj smo naredili s tega vidika v zaščito slovenske glasbe? Naredili smo to, da se zdaj še manj posluša radio kot prej. Ljudje si nasnamejo tisto glasbo, ki jo oni hočejo poslušati in jo poslušajo preko raznih elektronskih naprav. Jaz sam osebno vam povem, da ne poslušam več radia. Jaz si priklopim telefon v avtu in poslušam tisto glasbo, ki si jo jaz izberem in ga ni zakona in je ni kvote, ki mi bo predpisala, kaj bom jaz poslušal. Ampak v navalu strasti, želja in po ne vem kako se temu reče, zaščiti slovenske glasbe in slovenskih popevkarjev pred navalom tuje glasbe, smo šli sprejeti kretenizem, ki se je v Franciji pokazal že kot zelo, zelo, zelo slab ukrep. Ker na koncu tudi tam, kjer imajo zelo restriktivne pogoje, izberejo tisto, kar oni želijo. Tako da to me zanima. Jaz si ne delam utvar, da se boste ukvarjali z glasbenimi kvotami, ker je to tema, ki se je nihče več ne bo hotel nekaj let dotakniti, veste, ker se boji udara t.i. slovenskih kulturnih, jezikovnih, glasbenih vsevedov in povedov, ki vam bodo razložili, kaj boste delali narobe, če boste to spremenili, ampak, ali boste naredili vsaj analizo, a smo kaj pridobili, ali smo kaj izgubili. Ali smo pridobili samo denar zaradi denarnih kazni, ki jih morajo plačevati radijske postaje? Če je bil to cilj, potem smo sprejeli slabe odločitve. Hvala. PREDSEDNICA VIOLETA TOMIĆ: Hvala lepa. Zdaj pa kandidat izvolite besedo. ZORAN POZNIČ: Zelo na kratko. Še letos bomo to analizo, preverbo naredili, to definitivno in seveda potem tudi seznanili javnost z ugotovitvami. Slovenski znakovni jezik. Jaz sem dolgo živel v neznanju, sem mislil, da je to nekakšen esperanto, da po celem svetu so znaki isti, seveda ni tako. Obstaja slovenski znakovni jezik, ne vem pa, če v luči tudi tega, kaj se zdaj vse pripravlja glede digitalizacije in vsega tega različnih segmentov slovenskega jezika in njih uporabe v različnih medijih, če je primerno, da zdaj en jezik, da tako rečem izločimo iz tega in ga celo damo v Ustavo, ampak ne vem. Posnel bom stanje, ker vam zdajle trenutno ne znam argumentirati, odgovoriti niti za, niti ne. Marsikaj ne vem, bom se pa… se rad učim in se bom seznanil s to problematiko in se pozanimal, kaj je na stvari. Seveda moji štirje glavni momenti so ureditev statusov, kar je tudi že delen odgovor na kakšno drugo vprašanje, ureditev statusov samozaposlenih v kulturi. Če bo to urejeno, potem tudi teh dvojnih statusov, dopoldanskih, popoldanskih, na tak način, kot so sedaj možni, v resnici ne bo več. Seveda tudi ureditev statusov nevladnih organizacij govori o istem. To je ena izmed prioritet in na tem področju zdaj zaganjamo na ministrstvu že stroj. Drugi, kot ste dejali, je nacionalni program za kulturo - do konca leta, nujno, nujno -, pa seveda vse to, kar se tiče Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije s področja kulture, se pravi, kulturnega evra, ker tu so res nekateri primeri kričeči. Moramo sprožiti postopek digitalizacije slovenske besede, digitaliziranja kulturne dediščine s področja plesa, s področja filma, ker v filmu zelo zaostajamo in smo zdaj že tam, ko lahko vsak dan trepetamo, kdaj se nam lahko zgodi kakšna izguba zgodovinsko zelo pomembnih trakov, stvari za slovensko kulturo. To so moje, da tako rečem, prioritete za letošnje leto. Seveda je pa prva prioriteta, tudi na podlagi prejšnjih vprašanj, ureditev odnosov znotraj ministrstva, ureditev, ki bo omogočala pot naprej. Seveda, ta ureditev gre, da ne bo to ostalo pri floskulah, ta ureditev gre skozi veliko preverbo trenutnega zatečenega stanja in novega akcijskega načrta ter reorganizacije, temeljne reorganizacije, zato ker nekatere službe niso več primerne tudi znotraj ministrstva odgovarjati na izzive sodobnosti. Kar se tiče narodnostnih skupnosti, vas vljudno vabim na čimprejšnji sestanek, da mi bolj podrobno razložite probleme, da mi nakažete, kaj bi lahko postorili, da začnemo skupaj, in tudi seveda vašega madžarskega kolega, da skupaj najdemo poti, kako bomo skupaj načrtovali in vzpostavili za obe skupnosti znosen in napreden, da tako rečem, sistem, ki ne bo samo konzerviral, ampak bo skušal stvari peljati naprej. Kar se tiče Izolčanov in vsega tega, kar ste izpostavili. Seveda vem, da se zdajle v Izoli pripravlja čudovit muzej, ki bo tudi delno virtualen, tako zelo pozdravljam to vašo skrb tudi za okolje, ki je zelo pomembno. Tako tudi vas in vaše sokrajane vabim na sestanek, da mi malo podrobneje predstavite problematiko, pa se bomo pogovorili, kako in kaj naprej. Toliko v tem sklopu. PREDSEDNICA VIOLETA TOMIĆ: Najlepša hvala. Imamo še dva prijavljena, to je Jožef Lenart, nato pa bom še jaz na kratko. Prosim, Jožef. JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala za besedo, gospa predsednica. Pozdravljeni, spoštovani kandidat! Jaz se bom dotaknil tipa vodenja in tipa vodje. In sicer, ali ste bolj avtokratski ali bolj participativni, jaz rečem, bolj pogajalski tip, kar menim, da je zelo pomembno, zaradi tega, ker dejansko vodja, ki pri svojih zaposlenih ne najde nobene dobre lastnosti, ne more biti dober vodja. In zdaj, kako se držati neke dobre sredine. Pri prejšnjem ministru so bili nekateri očitki, da je bil preveč avtokratski, ukazovalen. Mi pa smo dejansko pričakovali od njega, da bo v določenih institucijah, tudi na ministrstvu, tudi v institucijah, ki so pod okriljem ministrstva, naredil red, da bo tam med velikim številom zaposlenih tudi večji efekt. Se pravi, kako najti tisto srednjo pot, kakšen tip vodje ste, ali menite, da ste dober vodja, da boste uspešno vodili ministrstvo, ki je zahteven resor. Kot Štajerec se moram dotakniti tudi nepremičninske kulturne dediščine oziroma objektov, med drugimi dvorec Dornava, grad Borl, grad Turnišče, pa še bi jih lahko naštel, ki so v zadnjih letih zelo samevali. Se pravi, nekateri so že imeli obljubljena sredstva, nekateri projekti so bili narejeni, veliko je bilo govora o vsebinah, ki bodo v njih. Jaz sam kot poslanec občanov iz spodnjega Podravja opažam, pa tudi kulturna društva, ki so se dejansko vključila v reševanje te problematike, vidim, da je nekako bil tisti naš konec manj obravnavan, pa tudi ko so bila evropska sredstva, jih je šlo več v okolico prestolnice. Se pravi, nekako dobivamo vedno večji občutek, da se vse to vleče predolgo in da smo malo zapostavljeni. Imate seveda možnost, da stvari popravite, ampak brez sredstev ne boste mogli. Če nimamo sredstev za investicije in obnove teh dvorcev, teh gradov, ki jih je veliko, ali je smotrno vztrajati pri lastništvu, če je država slab gospodar, ker nima sredstev, ali najti kakšne druge poti. In še, kot ste že pri prejšnjih odgovorih omenili, da je nujna povezava turizma in kulture, Ptuj kot najstarejše slovensko mesto, kakšen potencial bi mu dali. Hvala lepa. PREDSEDNICA VIOLETA TOMIĆ: Najlepša hvala. Zdaj pa sem se prijavila jaz kot zadnja in bom postavila nekaj vprašanj, ki se jih ni nihče dotaknil do zdaj. Videla sem, da široko poznate to področje in da ste bili tudi sami umetnik prekarec. Izhajate iz nevladnega sektorja, tako smo tu slišali veliko, nismo pa slišali, nihče ni vprašal o knjigi. In me zanima, kakšno je vaše stališče glede uvedbe ničelne stopnje davka na knjigo. Kako bi rešili problem, da evropska direktiva preprečuje uvedbo ničelne stopnje DDV na knjigo? Namreč, nekaterim je bilo lani odobreno, da uporabijo zelo nizke, recimo, pod 5 % ali ničelne stopnje DDV. Elektronske knjige pa morajo biti obdavčene po splošni stopnji, medtem ko se za tiskane publikacije lahko uporabljajo nižje stopnje DDV, vendar ne nižje od 5 %. V Sloveniji so elektronske knjige, časopisi in periodične publikacije obdavčene po najvišji, se pravi, 22 % davčni stopnji. Za tiskane različice pa se plačuje 9,5 %. Skratka, zanima me, kako boste zvišali sredstva v segmentu, ki je namenjen knjižnicam, nakupom gradiva in informacijskih baz, kajti za nakup knjižničnega gradiva in samo delovanje knjižnic država nameni vse manj denarja, vsako leto manj, kar je popolnoma nedopustno, saj to zavira razvoj in dostop do znanja. Nadalje me zanima, kdaj bo zaključena saga o gradnji NUK 2. Plečnikova stavba NUK je bila načrtovana za 270 tisoč knjig, zdaj pa jih hrani več kot 2,7 milijona, in NUK 2 se načrtuje že od leta 1987, ali ste kaj razmišljali o tem. Glede na to, da prihajate iz nevladnega sektorja in je težava samozaposlenih res velika, me zanima, kako boste odpravili previsoko obdavčitev avtorskih pogodb, ta znaša 25 %, in problem dvojne obdavčitve samozaposlenih, ki prejemajo honorar preko avtorskih pogodb. Namreč, v okviru izplačila preko avtorskih pogodb se že odvajajo deleži za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, hkrati pa posamezniki tudi sami plačujejo mesečno zdravstveno in PIZ zavarovanje v okviru svojega statusa samozaposlenega v kulturi. Kar pomeni, da že tako prekarizirana skupina ljudi mora dvojno plačevati svoje prispevke in so dvojno obdavčeni. Mislim, da je to nujno treba odpraviti. Rebalans proračuna bo kmalu sprejet in velik del sredstev bo šlo za plače zaposlenih v javnem sektorju, drugi pa bodo deležni samo drobtinic. Nevladni sektor in samozaposleni bodo prejeli spet zelo malo. In kako bodo sredstva za NVO-je v 2019 razdeljena, kajti namreč potrebno je kar pohiteti glede tega. Trenutno nimamo strokovnih komisij in to otežuje izvrševanje razpisov. Zanima me, kdaj bodo te strokovne komisije imenovane. Za 2020 me zanima, kakšno povišanje načrtujete za NVO-je in samozaposlene v prihajajočem letu. Ko je govora o povišanju plač, vedno govorimo o upoštevanju zakonskih obvez. V začetku leta 2018 je bil sprejet Zakon o nevladnih organizacijah, ki določa, da mora vsako resorno ministrstvo financirati vsebinske mreže. Zaenkrat pa razpisa nimamo in ga je treba izvesti v letu 2019, ker nevladni sektor to mrežo zelo potrebuje. Drugi resorji to pospešeno rešujejo ali pa so že. Zato me zanima, kakšno časovnico imate glede tega. Nadalje me zanima naslednje. V predhodnih mandatih Ministrstvo za kulturo ni upoštevalo vloge Nacionalnega sveta za kulturo. To je kršitev Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ZUIK, predpisanega dialoga z Nacionalnim svetom za kulturo. In tudi NPK mora biti pripravljen v sodelovanju z Nacionalnim svetom za kulturo. Srečevali smo se v predhodnih mandatih z neupoštevanjem mnenj delovnih skupin za samozaposlene in NVO-je in težavami pri njihovi sestavi, imenoval jih je namreč kar minister sam. Zdaj vas vprašam tudi glede samozaposlenih, kdaj lahko pričakujemo ureditev štipendijske politike, ki naj ne bi bila generacijsko omejena, bolniške za samozaposlene, karierne dinamike in tako naprej. Ministrstvo za kulturo leta 2017 ni upoštevalo sklepa Odbora za kulturo, niti sorodnega sklepa Odbora za kulturo v Državnem svetu. Oba sta predlagala nujne popravke Uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki bi jih oblikovala posebna ekspertna skupina za pregled kriterijev Uredbe o samozaposlenih. Prej ste govorili o bolniških, naj bi se pogovarjali o tem še naprej. Naj povem, da imamo že od leta 2014 pripravljen predlog zakona o samozaposlenih v kulturi in bi bilo dobro, da se s tem res spopademo. Zanima me tudi, kakšen je vaš odnos do financiranja verskih uslužbencev in podpore verskim skupnostim. Na primer, Ministrstvo za kulturo plačuje prispevke za socialno varnost za verske uslužbence iz proračuna za kulturo. Ali to res sodi v ta resor, ki je že tako in tako podhranjen? Ali je to lahko sploh strošek Ministrstva za kulturo ali države nasploh? Kajti vemo, da je Cerkev najbogatejša institucija in tudi največji zemljiškoknjižni lastnik. Samozaposleni v kulturi pa pri tem morajo dokazovati odličnost in upoštevati cenzuse. Zanima me tudi, kakšen je vaš odnos do dveh sklepov, ki ju je ta naš Odbor za kulturo sprejel že v tem mandatu glede filma, o čemer ste že nekaj povedali, pa tudi pobude za ustanovitev portala kritike. Obe ti pobudi sta imeli podporo bivšega ministra Dejana Prešička in ali bomo tudi pri vas doživeli to podporo. In še zadnje. Priče smo razrednemu razslojevanju v kulturi. Na eni strani imamo - to smo že prej omenili - zelo težak položaj samozaposlenih v kulturi in tudi ustvarjalcev v kulturi, imamo prekarizacijo, zniževanje pravic zaposlenih. Po drugi strani pa se nam nekako pojavljajo kulturniške elite, predvsem v podobah direktorjev zavodov, oni imajo privilegij odločanja, kdo bo kaj počel, usmerjajo njihovo kariero, razporejajo sredstva, ki jim jih ministrstvo nameni, imajo pa sami tudi zelo visoke dohodke. Tako se tu ustvarjata dve kasti. In ko rečemo, da kulturniki živijo težko, nasprotniki te trditve vedno pokažejo na tiste, ki ne živijo težko. Se pravi, da moramo nekako ta razkorak med revnimi in bogatimi kulturniki tudi pogledati in zaščititi predvsem mlade ustvarjalce, ki ne morejo priti do rednih zaposlitev, potem pa so v nekakšnem suženjskem odnosu, ko morajo na eni plači delati dva ali trije celo, kar je res nedopustno. Veseli me, da ste omenili decentralizacijo kulture in sodelovanje JSKD-jev v osmišljanju obnovljenih kulturnih nepremičnin. Vendar je pomembno tudi to, da si dostopne vsem uporabnikom kulture, ne glede na njihov socialni položaj. Vemo, da vedno, kadar je dan kulture in je vse brezplačno, koliko več ljudi si to kulturo rado ogleda in želi ogledati. In me zanima, kako boste ljudem približali to, da ne bo to samo za elito, ki si finančno kulturo lahko privošči. Hvala za vaše odgovore. MAG. ZORAN POZNIČ: Hvala za vprašanja. Pa mogoče zopet od zadaj proti začetku. Veliko teh vsebinskih vprašanj, ki ste mi jih postavili, nekako pritiče vsemu temu, kar sem že omenil kot eno izmed letošnjih prioritet, se pravi, ureditev statusov samozaposlenih v kulturi in ureditev statusov nevladnih organizacij. Tako vse te dileme, ki se porajajo, jaz upam, da bomo tudi skozi dialoške skupine, ki so ustanovljene, ki so ekipirane, zelo hitro uskladili, tudi po načelu umetnosti možnega, in pristopili k reševanju vsega tega. Kar se tiče portalov in filma ter podpore prejšnjega ministra, ta podpora ostaja enaka, zaveza ostaja enaka. Kot sem že prej dejal, bi mogoče takšen princip lahko razširili še na kakšna druga področja. Seveda tudi vse to, kar gre na račun avtorskih pogodb in vsega tega, je treba uskladiti. Jaz ne vem, moram prej posneti stanje, se moram posvetovati. Zato vas tudi vabim na kakršenkoli sestanek na to temo, da me seznanite s problematiko, da poskušamo narediti čim več na tem področju, da omogočimo tudi tem parijam, če so to zdaj kastni razredi, nedotakljivim, v resnici neko življenje. Seveda je res, kar se tiče kulturnih elit, ampak, bog pomagaj, v takšni družbi živimo. Seveda je pa treba nujno stremeti k temu, da je tega čim manj, da skušamo te razlike, ki temeljijo na nekih povezavah, takšnih in drugačnih, skozi zakonsko regulativo, skozi odnos do kulture čim bolj omejiti. Kar se tiče dvojne obdavčitve, velja enako. Saj pravim, vse to, vsa ta vprašanja bomo skušali rešiti skozi ureditev teh dveh statusov, ki pa morata biti letos ena izmed glavnih prioritet. Kar se tiče Ptuja. Ptuj je definitivno veliko kulturno središče. Jaz - da zdaj sledim gospodu Möderndorferju - sledim svoji stroki in je, recimo, vaš festival Art Stays zame eden najbolj uspešnih in najbolj kvalitetnih festivalov vizualne kulture, ne samo v tistem delu Slovenije, ampak nasploh v naši državi. Vem, da je Ptuj, da rečem v narekovajih, zelo kulturno mesto, da je ogromno postorjenega pri tem, in kakršnikoli projekti ter kakršnekoli ideje bodo, so Ptujčani vedno dobrodošli, da izmenjamo mnenja, da ministrstvo skuša pomagati in postoriti čim več tudi na tem področju. Vidim, da nas čas preganja, zato bi s tem tudi zaključil. Če komurkoli nisem dovolj izčrpno odgovoril, samo še to, saj pravim, ne vem vsega, nisem seznanjen z vsem, bog ne daj, sem se pa pripravljen učiti in podučiti. Kar se tiče pa sploh stanja na ministrstvu, nimam se za avtokrata, seveda sem pa odločen. In tiste stvari, ki se jih dogovorimo - ampak, saj pravim, na human, človeški način -, mogoče tisti vodja, za katerim korakajo drugi, ne tisti, ki komandira od zadaj - skupaj, vzajemno, soodgovorno in predvsem naprej, še enkrat, skupaj. Toliko. Hvala. PREDSEDNICA VIOLETA TOMIĆ: Najlepša hvala za vašo predstavitev. Če ni več vprašanj, zaključujem predstavitev in prosim kandidata za ministra, da v skladu z ustaljeno prakso zapusti sejno dvorano, da bo odbor opravil glasovanje o ustreznosti vaše predstavitve. Na glasovanje dajem naslednje mnenje: Predstavitev mag. Zorana Pozniča kot kandidata za ministra za kulturo je bila ustrezna. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Prosim, da pokličete kandidata nazaj v dvorano. Spoštovani kandidat mag. Zoran Poznič, Odbor za kulturo meni, da je bila vaša predstavitev ustrezna. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeto mnenje, ki ga bo v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika Državnega zbora poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade. Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora. Če nimate nič proti, bom to prevzela jaz kot predsednica odbora. Najlepše se vam zahvaljujem! Zaključujem 1. točko dnevnega reda in s tem 5. nujno sejo Odbora za kulturo. Vsem se lepo zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam! Seja se je končala 4. marca 2019 ob 11.08.
“