Spoštovane kolegice, dragi kolegi! Začenjam 4. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Jožef Horvat in Ferenc Horváth. S pooblastilom je namesto dr. Mateja T. Vatovca na seji prisoten dr. Franc Trček, namesto mag. Mateja Tonina Blaž Pavlin in namesto mag. Andreja Širclja mag. Marko Pogačnik.

Na sejo smo povabili predstavnike Urada predsednika republike, Kabineta predsednika Vlade, Ministrstva za zunanje zadeve ter poslanke in poslance Evropskega parlamenta. Danes se je na naše povabilo odzval evropski poslanec dr. Igor Šoltes, ki ga lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red in ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Besedo predajam kolegu, predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije dr. Dariju Krajčiču. / oglašanje v ozadju/ Se opravičujem, dr. Krajčič, dobil sem še eno pooblastilo za nadomeščanje, in sicer je namesto Janeza Janše danes z nami Alenka Jeraj. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 9. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da na seji Ivana Hrška nadomešča Robert Polnar.

Na sejo so povabljeni poslanke in poslanci Evropskega parlamenta in vabilu se je odzval dr. Igor Šoltes, ki ga je lepo pozdravljam. Vabljeni so tudi predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zadeve Evropske unije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV LETNEGA NAGOVORA PREDSEDNIKA EVROPSKE KOMISIJE O STANJU V EVROPSKI UNIJI.

Letni nagovor predsednika Evropske komisije Jeana-Claude Junckerja o stanju v Uniji, ki smo ga prejeli 20. septembra letos, in ostalo gradivo k tej točki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje.

Besedo dajem gospe mag. Violeti Bulc, komisarki v Evropski komisiji, gospa komisarka.

Hvala lepa.

Dobro jutro vsem skupaj! Spoštovane poslanke in poslanci, minister in predstavniki ostalih področij! Pozdravljam tudi svojega kolega v Bruslju, poslanca, gospoda Šoltesa!

Danes bi želela z vami iti skozi gradiva, ki so bila predstavljena tako svetu kot parlamentu s strani Evropske komisije o načrtu za naslednje leto. Vemo, da je to zadnje leto v tem mandatu, hkrati je pa to orisano še s tem, da je zadnji mesec, ko Evropski parlament še deluje v tej sestavi, april, kar še skrajša obdobje, v katerem lahko zaključimo določene legislativne predloge. Zato je tudi ta načrt zelo pomemben in vabi vse, da se osredotočimo na nekaj prednostnih nalog, ki so po naši presoji tudi najpomembnejše za nadaljnji stabilni razvoj Evropske unije. Vendar, preden grem v samo vsebino, bi želela orisati, v kakšnem stanju v tem trenutku Evropska unija je, in s tem bomo tudi lažje potem razumeli načrt, ki ga Evropska komisija predlaga.

Kot prvo je prav, da poudarimo, da evropsko gospodarstvo stabilno raste že 21 zaporednih četrtletij. V letu 2017 je bila ta rast 2,4 %, kar je najhitrejše v zadnjih 10 letih. Nezaposlenost je 8,9 % in je najnižja v zadnjih 9 letih in prepričani smo, da bo ta še upadala. Skoraj 12 milijonov je dodatnih delovnih mest se ustvarilo v času te komisije. In ti rezultati tudi danes predstavljajo na globalnem nivoju najmočnejše gospodarstvo, najbolj stabilno, z najbolj intenzivno investicijsko dejavnostjo. Hkrati pa je treba poudariti, da so se ti rezultati oblikovali v izjemnih razmerah, skozi katere Evropska unija tako dramatično še nikoli ni do zdaj šla. Naj omenim samo posledice gospodarske krize, ki so se predvsem in se še vedno odražajo na socialnih razmerah: terorizem, ki ga v taki obliki Evropska unija ni poznala; brexit, ki je zelo močno okupiral vse, ki delujemo v evropskih institucijah; begunci, v taki obliki se moderna Evropa in Evropska unija še nikoli do zdaj ni srečala; in seveda nove globalne razmere, ki zahtevajo nove globalne politične usmeritve. Navkljub vsem tem izzivom, ki so se zgodili samo v treh letih in pol oziroma štirih letih, je Evropska unija uspela doseči rezultate, ki jih vidite na ekranu.

V tej dinamiki se je tudi Slovenija zelo dobro znašla in tudi rezultati Slovenije, ki jih gotovo vsi poznate in jih ne bom vseh po vrsti naštevala, kažejo na to, da je Slovenija ujela evropski val in uspela stabilizirati svoje gospodarstvo, da je prejšnja Vlada se odločno spopadla s potrebnimi reformami, ki pa jih bo treba absolutno še naprej nadaljevati in zagotoviti, da se bo ta rast prelila tudi med ljudi in da zagotovimo, da ne bodo nastajale prevelike socialne razlike. In prav je, da pri tej točki tudi omenim, da je eden glavnih poudarkov predsednika Junckerja ravno ta, da po stabilizaciji gospodarstva in trajnostni oziroma vzdržni rasti je čas, da uredimo tudi vsa socialna razmerja. Zato se trenutno tudi vsi portfelji, ki jih delamo tudi na področju gospodarstva, ukvarjajo z izzivi, ki so nastali na socialnem področju, in verjamem, da bomo tudi na te izzive uspeli tako uspešno odgovoriti, kot smo na izzive, ki sem jih ravnokar naštela.

Glavne misli, ki bi jih želela z vami podeliti, iz govora predsednika Junckerja. Seveda se ne bom sprehodila z vami skozi celoten govor, želim pa podati neko svoje videnje in tista sporočila, za katera vas tudi vabim, da jih povzamete oziroma da jih upoštevate pri svojem delovanju tako v slovenskem kot evropskem oziroma globalnem prostoru.

Prvič. Mir ostaja najvišja vrednota, v katerem Evropska unija vidi svojo prihodnost. In to vse premalokrat poudarjamo, vzamemo kot privzeto in se nevarno sprehajamo po robovih, ki lahko pripeljejo do še večjih nesoglasij. Mislim, da je tu zelo jasno sporočilo predsednika Junckerja, da samo, če smo povezani, če sodelujemo, če skozi dialog in pogajanja rešujemo svoje medsebojne težave, takrat lahko nastopamo močno in odločno tudi na globalni sceni. Zelo dober primer je bil v času groženj Združenih držav Amerike v odnosu do Evrope in evropskega gospodarstva, ko nobena posamezna država ni uspela preseči nastale krize. Šele ko je predsednik Juncker s 500-milijonskim prebivalstvom in več kot 14 trilijoni GDP vstopil v pogajanje, so tudi Združene države Amerike uspele z nami vzpostaviti dialog, v okviru katerega zdaj rešujemo nastale izzive.

Naslednje sporočilo je, da je tudi moč Evropske unije v moči vseh posameznih članic. In da osnovni elementi našega funkcioniranja morajo biti spoštovani in upoštevani; predvsem se tu govori o vladavini prava, o solidarnosti in o sodelovanju na vseh ključnih strateških področjih. In vse to je potem garancija za vzdržno nadaljnjo rast.

Kaj so glavni poudarki v govoru, za katere se mi zdi, da so pa zelo pomembni za Slovenijo. Prvič, predsednik je v govoru zelo močno poudaril, da Evropska unija znotraj Schengena ne sme imeti notranjih meja. To je izziv, ki ga moramo reševati. Na žalost se nam na naši sosednji meji ravno ta izziv pojavlja in dialogi od začetka ves čas aktivno tečejo in verjamem, da bo tudi ta izziv Evropska unija znala znotraj sebe rešiti, predvsem z odločnimi koraki na področju odnosa do beguncev in odnosa do migracij.

Pomemben poudarek, ki je za Slovenijo tudi ključen, je, da nadaljujemo z aktivnostmi, ki izboljšujejo oziroma zmanjšujejo razlike med vzhodom in zahodom, jugom in severom Evropske unije. Pri tem pa je zelo močno poudaril predsednik pomen enotnega trga in nadaljevanje procesa zmanjševanja ovir v enotnem evropskem prostoru, z močnim poudarkom na digitalnem enotnem trgu.

Za nas, se mi zdi, je tudi zelo pomembno, da je evropska politika osredotočena na zahodni Balkan, kjer zelo aktivno sodelujemo tudi na prometnem področju, ki je eden ključnih vzvodov za gospodarski razcvet. Hkrati zelo jasne poteze, ki jih komisija vodi - in predsednik je še poudaril zavezo slednjemu -, je boj proti pranju denarja in ustanovitev Evropskega javnega tožilca, kar se mi zdi, da je tudi v velikem interesu Slovenije, ki si ves čas tudi prizadeva, da se uspešno zoperstavimo proti tovrstnim aktivnostim. In hkrati je močno nakazal aktivnosti, ki bodo vodile v krepitev evra, predvsem kot mednarodne valute.

Za sam promet mogoče nekaj glavnih poudarkov, ki so za mene zelo pomembni. Predsednik je jasno poudaril novo strategijo odnosa do Afrike in zahodnega Balkana, ki sem ga že prej omenila, kar je tudi močan signal nam, kajti nobeno območje se ne more gospodarsko razcveteti, če nima prometnih povezav urejenih. Zato je tudi močan signal, da se moramo mi na ta področja tudi usmeriti.

Drugo. Poudarek na enotni trg, kjer ponovno promet igra pomembno vlogo in mnoga pravila, ki se razvijejo v okviru portfelja za enotni trg veljajo tudi za nas. Klimatske spremembe na tem področju, kot bom kasneje pokazala, na področju prometa delamo zelo velike korake, kajti promet je eden ključnih onesnaževalcev v evropskem prostoru pa tudi na globalnem nivoju. Hkrati je bilo predsednikovo sporočilo glede mednarodnega udejstvovanja zelo jasno in tudi to na promet, na naše odnose in na naša sodelovanja močno vpliva in sicer, da smo naklonjeni predvsem multilateralnim sporazumom, ki vključujejo predvsem na področjih, ki so skupnega pomena za planet, seveda multilateralne dogovore. In to je za nas tudi pomembno predvsem recimo na področju standardov za varnost, za varovanje in pa za klimatske spremembe, kjer recimo na področju aviacije in pa pomorstva potrebujemo globalne dogovore. Rada bi poudarila tudi izjemen pomen Galilea, ki ga je tudi predsednik omenil, ki je danes najsodobnejši globalni sistem, mnogo bolj precizen od drugih obstoječih sistemov za navigacijo in ni čudno, da je v prvem mesecu že 40 milijonov porabnikov se priključilo na njega. Tudi na promet bo ta sistem imel zelo velik pozitivni vpliv. Sporočilo brez notranjih meja je za promet ključno, kajti vsaka ovira na meji podaljša dostavo, kar zmanjšuje učinkovitost v logističnih verigah in vpliva s tem tudi neposredno na ceno storitev in produktov na nivoju EU.

In morda zadnja pa nikakor ne najbolj pomembna točka. Združena obramba Evropske unije. Kot veste se je Evropska unija že pred časom zavezala k skupni obrambni politiki, tokrat je bil predsednik Juncker še bolj jasen in tudi promet pri tem s svojim projektom vojaška mobilnost in dvojna uporaba infrastrukture in s tem racionalizacija investicij v infrastrukturo tudi močno sodeluje. To so zdaj okviri v okviru katerega bi vam podala nekaj podrobnosti in sicer, ki so v vsem svojem obsegu natančno opisana v pismu o nameri, ki je sestavni del oziroma posledica predsednikovega govora in v katerem so jasno potem začrtane vse smernice, ki jih uporabljamo na posameznih področjih v smislu kaj bo potrebno dokončati še v času mandata tega parlamenta in kaj nameravamo še kot nove vsebine sprožiti do konca tega mandata. Tako, da če gremo kar na prvega in tukaj ne bom šla v podrobnosti, ker bi lahko danes celo dopoldne potem sedeli skupaj. Mislim, da si lahko več podrobnosti o tem preberete v samem tekstu, ki je tudi preveden v slovenščino. Rada bi vam dala bolj osebne poudarke in predvsem tiste, ki so tudi bolj vezane na moj portfelj in povabila, da vendarle promet ostane ena glavnih političnih točk predvsem zaradi tega, ker je na tem področju v naslednjih 10, 15 pa tja do 2050 za pričakovati ogromno sprememb. In v kolikor se ta prometna politika teh sprememb ne bo uspela držati oziroma jih integrirati, to pomeni precejšnja zguba konkurenčnosti gospodarstva, predvsem pa tudi povezljivosti ljudi in pa učinkovitost izvajanja oziroma vključevanja v teme Evropske unije.

Zelo na hitro. Zgodba evropskega prometa je zelo jasna, ključni trije cilji, in sicer učinkovitost, povezljivost in upravljanje negativnih učinkov prometa, potem pa imamo zelo jasne vzvode s katerimi poskušamo te cilje doseči, to je razogličenje, digitalizacija, internacionalizacija, usmerjene pametne investicije in inovacija, predvsem pa vse usmerjeno v potrebe ljudi, torej vsakič, ko pripravimo nek predlog se vedno znova vprašamo komu bo to služilo oziroma kateri ljudje bodo od tega dobili tiste prednosti, ki jih potrebujejo za boljše in bolj učinkovito življenje. Če pogledamo najprej na povezan enotni digitalni trg. tukaj bi predvsem rada izpostavila področje kot so kibernetska varnost, spletne platforme in pa dobava digitalnih vsebin, vse to se močno veže na vse portfelje, pa tudi na prometnega. Morda bi vas tukaj opozorila samo kaj mi konkretno delamo na tem področju. Trenutno se izvajajo sistemski ukrepi za digitalizacijo vseh oblik prometa, torej od cestnega, ki je bil najbolj podhranjen, kjer se pogovarjamo o petih pristopih v digitalizaciji, tukaj govorimo o elektronskem cestninjenju, ki jih je za težka vozila oziroma tovornjake Slovenija že uspešno izvedla, govorimo o obračunavanju cestnin, elektronskem, govorimo o bazah podatkov med poslovnimi subjekti in državami članicami s pomočjo katerih se bo poročalo o aktivnostih v drugih državah in s tem onemogočilo različne negativne vplive in nekonkurenčne poteze, ki se trenutno dogajajo v tovornem prometu. Hkrati krepimo tudi izmenjavo podatkov med državami članicami, podobno kot imamo za prekrške v cestnem prometu, ki se zdaj sledijo preko meja, se bo v prihodnje na ta način spremljalo tudi socialne razmere v katerih delujejo delavci v prometu, kar bo okrepilo tudi socialno varnost. Uvajamo enotno pomorsko okno, ki je največja sprememba v načinu delovanja pomorstva, pomorskega prometa v evropskem prostoru, kjer se zdaj vsa dokumentacija digitalizira tudi s pomočjo še ene dodatne direktive o elektronskih dokumentih, ki predvidevajo, da bo ves tovorni promet, ki bo potoval po Evropski uniji, opremljen z digitalnimi dokumenti, kar pomeni, da bodo prenosljivi ne glede na to katero obliko prometa bodo uporabljali. Tukaj bi tudi opozorila na letos je leto multimodalnosti, kjer se postavlja nova tako podatkovna, infrastrukturna, storitvena, implikativna in mrežna arhitektura, ki bo pomagala, da se vse obstoječe investicije v prometno infrastrukturo učinkovito povežejo preko digitalnih vsebin zato, da se poveča njihova izkoriščenost in hkrati tudi postavijo temelji za modernizacijo tako imenovanih integriranih storitev, integrirane logistike, integriranih vozovnic. Eden morda največjih trenutnih korakov, ki se izvaja, je posodobitev železniškega prometa z digitalizacijo, kjer bomo do junija naslednje leto 14.000 pravil, ki jih imajo države članice, poenotili za manj kot 4000 pravil Evropske unije in s tem omogočili, da se digitalizira celoten, poenoti celoten železniški promet, kar bo končno, ne bo več potrebno potem ustavljati vsakega vlaka na vsaki meji in zamenjati lokomotivo. Enako velike spremembe se dogajajo tudi v aviaciji kjer se posodabljajo zaradi izjemnih zamaškov v letalskem prometu se intenzivno posodablja upravljavski sistem, ki je tudi lastno evropsko znanje prav tako kot pri železnicah in uvajamo na koncu naslednjega leta že prvi osnutek urbanega aviacijskega prostora za uporabo letečih avtomobilov in brez pilotnih letal oziroma dronov, kjer pa sodelujemo zdaj z mnogimi razvojnimi projekti na področju te digitalizacije v aviaciji.

Če gremo na naslednjo ključno prioriteto. Trdna energetska unija s podnebno politiko usmerjeno v prihodnost. Tukaj bi predvsem izpostavila element čiste energije in pravila na kakšen način in kako postopno pridemo do čiste energije za vse in soočenje s podnebnimi spremembami. Kot rečeno že prej, promet je eden največjih onesnaževalcev, 24 % vseh CO2 prihaja iz prometa, ki je še vedno na 90 % vezan na nafto. Zaradi tega sta te dve postavki izjemno pomembni za prometno politiko in v skladu s tem smo tudi že novembra lani sprožili tako imenovani drugi mobilnostni sveženj, ki je predvsem osredotočen na razogljičenje prometa, to je direktiva o kombiniranem prevozu, direktiva o čistih vozilih in pa akcijski načrt za vso evropsko infrastrukturo za alternativna goriva. Hkrati za vse te predloge smo že v tem finančnem obdobju tudi sprožili sofinanciranje, klice za projekte za sofinanciranje in upam, da se bo Slovenija še naprej aktivno udeleževala teh razpisov in dobivala nepovratna sredstva za sofinanciranje prehoda na uporabi čiste energije v prometu. Hkrati kot aviacija in pa pomorstvo pa sta dva področja, kjer se odpiramo na globalnem nivoju, kajti tu je potrebno doseči globalne dogovore glede na to, da seveda aviacija in pa pomorstvo sta dve globalni prometni obliki in tudi tukaj smo tako v okviru mednarodne pomorske organizacije kot aviacijske organizacije dosegli zgodovinske premike v letošnjem in lanskem letu in počasi se vsi zavedamo, da zrak, ki ga dihamo, ga dihamo vsi in seveda vsak, ki lahko in kolikor lahko, mora pripomoči k temu, da je to svež zrak, in da ne kvarimo svojega zdravja. 400 tisoč prezgodnjih smrti se v Evropi zgodi zaradi onesnaževanja in seveda za vse to nosimo vsi odgovornost, zato je poudarek na razogličenju zelo vmesen.

Vizija nič, ki ji sledimo do 2050, je vse začela močno motivirati in se iščejo najbolj ambiciozni koraki, ki še vedno lahko pomagajo, da je evropsko gospodarstvo stabilno, hkrati pa, da seveda odločno hodi proti viziji nič.

Naslednje področju, ki ga je predsednik Juncker izpostavil, je bolj povezan in pravičnejši notranji trg za / nerazumljivo/ industrijsko bazo. Tukaj je prav, da poudarim predvsem velik poudarek, ki je bil že prej omenjen na socialno varnost, predsednik je vse pozval, komisarje, da oblikujemo predloge za tako imenovano tripple A oceno na področju sociale. To seveda ne bo šlo čez noč, vendar v naslednjih letih, do leta 2030 imamo vse možnosti, da seveda tudi na tem področju naredimo tako velike korake kot smo jih naredili na področju gospodarstva in stabilizacije finančnih trgov.

Kar se tiče na morem področju. V zadnjih treh letih oziroma štirih letih smo socialni dialog postavili na najvišji nivo in skupaj s sindikati, predstavniki podjetij oziroma organizacij in pa kolegi ministri, na vseh področjih, tudi že začeli z analizo in pa tudi že z zelo konkretnimi ukrepi za izboljšanje socialne varnosti delavcev v prometu. Recimo prvi mobilni sveženj, ki je tudi trenutno predmet najbolj intenzivnih pogajanj, ravno to prinaša. Prinaša spremembe, ki bodo onemogočile slamnata podjetja in nekorektno izkoriščanje delavcev, ki bodo onemogočila nomadska potovanja kjer so delavci po dva, tri, štiri mesece spali v tovornjakih in potovali po celi Evropi, in ki bodo zagotovili, da tanzitni mednarodni normalno teče, hkrati pa zagotavljajo minimalno plačo in minimalne prispevke, ki so potrebni za to, da ljudje lahko socialno varno in pa dostojno potujejo po Evropi, ko opravljajo svoje delo. Računamo, da bomo lahko to rešili še v času mandata tega parlamenta. Kot rečeno, pogajanja so zelo intenzivna in tudi vas prosim za podporo zato, da pridemo do rešitve, in da se seveda tudi na tem področju stabilizirajo razmere. Enako je leto posvečeno socialnim razmeram v letalstvu. Vemo, da se to pojavlja vse več težav in tudi tukaj do konca leta nameravamo predstaviti analizo raziskav in potem skupaj z vsemi deležniki se tudi odločiti za prioriteten naloge kjer je potrebna Evropska intervencija. Moram pa tukaj takoj posebej poudariti še dejstvo, da so socialne razmere in pa vse stvari, ki so vezane na trg dela oziroma na delovna razmerja stvar držav članic. Tukaj velikokrat ljudje kažejo s prstom na Evropsko komisijo, vendar mi nimamo za to pristojnosti, vendar na pobudo in parlamenta in držav članic je komisija pripravila predlog za Agencijo za delo na evropskem nivoju, ki pa v primeru, da jo bodo države članice pooblastile se lahko ukvarjala tudi s tovrstnimi izzivi.

Naslednji poudarek je bil bolj poglobljena in pravičnejša Ekonomska in Monetarna unija. Tukaj je bila Evropska unija precej izzvana v zadnjem letu sploh po izvolitvi predsednika Trumpa kot ameriškega predsednika, ki je precej spremenil način mednarodnega udejstvovanja ZDA in seveda EU je bila, kar na nekih točkah izzvana tudi na področju finančnih trgov oziroma pri izvajanju svoje ekonomske politike. Ugotovili smo, da je potrebno mnogo bolj utrditi evro in predsednik je v svojem govoru podal, kar nekaj konkretnih predlogov, s pomočjo katerih bomo zaščiti evro in predvsem ga še močneje uvedli v mednarodni prostor kot valuto za trgovanje. Glavna področja so predvsem dopolnitev Bančne unije, Ekonomske in Monetarne unije in pa postopna vzpostavitev enotnega zastopanja evroobmočja o mednarodnem denarnem skladu. Mislim, da na tem področju se bo zelo veliko dogajalo v naslednjih letih. Zakaj je to pomembno za promet? Naj vam podelim samo dva podatka. Izvoz EU, ki je trenutno najmočnejši na svetu - Evropska unija je daleč najmočnejši izvoznik - in v tem izvozu prometni produkti predstavljajo kar 42 %. Zelo se tiče industrije, ki je vezana na promet kakšno je tudi stanje in vrednost evra. 17,2 % pri izvozu storitev je prometnih storitev. Prometni portfelj je še kako pomemben pri internacionalizaciji oziroma pri globalnem poslovanju. Skupna vrednost tega izvoza je 145,6 milijarde evrov v letu 2016 - to je zadnji podatek, ki ga imamo. Poudarek je na tej točki oziroma na tej temi izjemno pomemben in tudi za prometni portfelj.

Naslednje področje - trgovina in uravnotežene progresivna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije. Tukaj je predsednik poudaril pomeni in izjemen doprinos evropskemu gospodarstvu s pomočjo mednarodnih dogovorov, mednarodnih gospodarskih partnerstev. Zadnji med njimi recimo z Japonsko, ki je tretja najmočnejša gospodarska sila. Tukaj je še posebej potrebno poudariti pomen tudi naložb in EU je, zaradi svoje stabilnosti postala tudi najbolj zanimiva za tuje naložbe in smo že drugo leto zapored močno presegli do sedaj vodilne združene države. K temu je zagotovo prispeval tudi zelo jasen Junkerjev načrt za naložbe, ki je prvič v zgodovini EU se predstavil s to komisijo in je prinesel že v prvih treh letih več kot 350 milijard svežih investicij v evropski prostor predvsem iz naslova jasnega preglednega regulativnega okvira za investicije, v katero smo, potem začeli vabiti vse države, ki se še niso prilagodile, da to čim hitreje naredijo in izkoristijo prednosti investicij. Drugo. Da smo skupaj z državami članicami oblikovali zelo močne sezname projektov, ki so v skladu s strateškimi usmeritvami Evropske unije, jih predhodno ovrednotili in šele, potem preko portala ponudili investitorjem, kar pomeni, da je bila stopnja zaupanja mnogo višja. Tretji steber, ki se je pojavil je pa to, da je Evropska komisija pripravljena za strateške projekte, ki imajo višjo stopnjo rizika, zagotovi tudi garancijsko shemo oziroma garancijski doprinos, kar znižuje riziko, in je to zelo spodbudilo, da so se investitorji, tako domači kot tuji, še bolj aktivno angažirali. Tudi Slovenija je iz tega naslova pridobila nekaj projektov.

Kaj to pomeni za področje prometa. Kot rečeno že na začetku, če ni prometnih povezav, se gospodarske povezave ne morejo vzpostavljati. In zaradi tega smo se mi v skladu z usmeritvami tudi zelo močno osredotočili na povezave s tujino, tu predvsem govorim o tako imenovani platformi povezovanja s Kitajsko, skozi katero smo zdaj uspeli skozi pogajanja in dogovorom s Kitajsko priključiti še tudi vse države, ki so na poti med Evropo in Kitajsko. In prvič v zgodovini zdaj planiramo skupaj, delamo analizo železniških potreb in se bomo tovrstnega projekta lotili po evropski logiki koridorjev, torej vsi, ki so na poti iz Evrope na Kitajsko.

Naslednje so zelo pomembne aviacijske povezave, kjer se preko celostnih aviacijskih dogovorov po pogojih, ki jih izpogajamo in ki zahtevajo tudi visoko transparentnost v smislu poslovanja, v smislu investicij in v smislu socialne varnosti, zagotavljamo, da se upoštevajo vsi ti pogoji, ko se povezujemo s tujimi državami. Eno največjih pogajanj, ki je v teku in za katerega si srčno želim, da se konča še za časa mojega mandata, je pogajanje, tako imenovano blok z blokom, z ASEAN državami, kjer se bosta prvič v zgodovini dve tako močni geografsko povezani enoti dogovorili tudi za enotni zračni prostor.

Naslednje področje, ki je tudi zelo pomembno, je področje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju. Tu gre predvsem za zagotavljanje preprečevanja terorističnih vsebin in predvsem razširitev pristojnosti Evropskega javnega tožilstva na čezmejne teroristične zadeve. Namreč, kriza terorizma je pokazala na šibko točko, ki jo imamo v okviru Evropske unije, in sicer, da se podatki, ki so vezani na varovanje in varnost Evropske unije, ne izmenjujejo ustrezno. In velik napor gre v smeri povezovanja vseh baz podatkov in hkrati tudi, kot rečeno, povečanje pristojnosti evropskega tožilca, da lahko deluje tudi na nivoju celotnega evropskega teritorija. Namreč, zelo veliko težav je nastalo ravno iz tega naslova, ker se podatki niso izmenjali in se vedenja ene države niso dovolj hitro razširila tudi v druge države, ljudje pa so seveda potovali in se premikali po Evropski uniji brez ovir. To je v povezavi tudi nove smeri v migracijski politiki. Predvsem je bilo sporočilo jasno, da je potrebna reforma Dublinskega sistema. In predvsem tu vabim tudi vas, da migracije so nujno potrebne, če želimo zagotoviti razvoj še naprej, vendar, in še enkrat poudarjam, vendar si moramo jasno napisati, kakšne potrebe imamo. Če imamo potrebe po inženirjih, potem tudi pri migracijski politiki treba poudariti, da vabimo inženirje. Če potrebujemo gradbene delavce, potem je treba povedati, da potrebujemo gradbene delavce. In pri tem je predsednik povabil, da se o tem tudi odkrito pogovorimo, uskladimo in uredimo odnose tudi na migracijskem področju ter zagotovimo potem procese, ki omogočajo te migracijske tokove.

Naslednji močnejši svetovni akter, Evropska unija, kot sem že poudarila, je Evropska unija trenutno najbolj stabilna, najmočnejše gospodarstvo in zaradi tega je treba na ta način tudi aktivno delovati v globalnem prostoru. Evropska unija se vidi kot mehka sila, sila, ki predvsem rešuje probleme s pogajanji, sila, ki se predvsem aktivira v dobro širšega prostora. In prav s tem namenom je tudi komisija tokrat predlagala parlamentu in svetu, da se mnogo bolj aktivno vključujemo, ne samo kot donatorji - Evropska unija je največji donator na svetu -, ampak tudi kot investitorji. Se pravi, da na ta način bi lahko učinkovito reševali tudi mnoge izzive, ki se pojavljajo tako na področju begunske problematike kot na področju migracijskih tokov. Predvsem je poudaril izjemen pomen razvoja Afrike, kjer smo predlagali tudi poseben investicijski načrt, ki bi okrepil ekonomske pogoje v afriških državah in s tem tudi omogočil ljudem, da ostanejo doma in se aktivirajo ter poskrbijo za svoja življenja v svojem lastnem okolju.

Kaj je, recimo, pri Afriki prometna dimenzija. Z Afriko zdaj aktivno sodelujemo na nivoju Afriške unije, predvsem v prenosu znanj, recimo, omrežje TNT in tudi finančni mehanizem, ki ga podpira, sta izjemno atraktivni ideji tudi za Afriško unijo, sploh ker se naše omrežje hrbtenično širi iz Evropske unije zdaj tudi na zahodni Balkan, kjer smo lani podpisali tudi to pogodbo za prometno sodelovanje. In zdaj vse države zahodnega Balkana implementirajo prometne politike Evropske unije. Širimo jo naprej do Turčije, do sredozemskih držav in seveda naslednji korak je potem tudi Afrika. Hkrati je za Afriko izjemno zanimiv tudi naš program za varnost v cestnem prometu. Verjetno veste statistike, pa vendar, ko se zdaj pogovarjamo, danes, bo spet 3 tisoč 600 ljudi izgubilo življenje na cestah, večina od tega otrok. V Evropski uniji vsako leto izgubimo 25 tisoč ljudi in 137 tisoč je huje ranjenih. Ta statistika je daleč najboljša v okviru svetovnih statistik, pa vendar je grozljiva. In zaradi tega smo na nivoju Evropske unije razvili poseben model, ki bo, upajmo, zdaj pripeljal do vizije Nič do 2050, in hkrati pomagamo tudi drugim državam, da lahko učinkovito nagovorijo tega tihega ubijalca.

Naslednje področje je področje Unije demokratičnih sprememb. Tu gre predvsem za reformo o uvedbi evropske državljanske pobude. Komisija želi še bolj spodbuditi nevladni sektor, da se na še bolj transparenten in aktiven način vključuje v oblikovanje evropskih politik, da lahko soustvarja in soodloča pri pomembnih odločitvah, ki se tičejo ljudi. Recimo, ena od takih pobud je bila tudi, ko je po štiriletnih konstantnih pogovorih tako z Evropskim parlamentom, zadnjič februarja letos, kot preko številnih pisem tudi z državljankami in državljani Evropske unije, se je Evropska komisija odločila, da se posvetuje z državljani glede ukinitve zimskega in poletnega časa, in odziv je bil rekorden - 4,6 milijona ljudi se je odzvalo v enem mesecu in pol, in sicer desetkrat več kot na katerikoli drug posvet, ki je bil dan s strani Evropske komisije. In na osnovi dejstva, da razlogi, zakaj se je odločalo za premikanje časa, ne obstajajo več, in da so analize, ki kažejo na pozitivne oziroma negativne učinke tovrstne menjave časa, uravnotežene, smo se odločili, da predlagamo parlamentu in svetu, da enotno ukinemo menjavo časa. Pri tem je treba zelo jasno poudariti, da ima komisija pristojnost, da predlaga ukinitev, vendar mora biti enotna v vseh državah članicah naenkrat, s tem da pa se države članice lahko odločijo, ali želijo ostati v poletnem ali zimskem času. S tem tudi zaključujem pregled vseh glavnih točk, ki jih je predsednik Juncker v svojem govoru in v svojem dokumentu, v pismu o nameri, predstavil. Seveda z veseljem pričakujem vsa vaša vprašanja in dodatne pripombe, kaj mislite, da ni dovolj poudarjeno, kaj mislite, da bi moralo še bolj jasno zveneti. Naj pa predvsem poudarim to, da so vsebine nastajale ves čas preko mnogih sodelovanj z vsemi deležniki, vključno z državami članicami, in rezultat ni rezultat bruseljske administracije na Berlaymontu, ampak je rezultat številnih procesov, pogovorov, dialogov in pogajanj, kot rečeno, z vsemi deležniki na nivoju Evropske unije. Pri tem je v veliko pomoč bil tudi Evropski parlament, ki je z mnogimi različnimi analizami in tudi deklaracijami spodbujal razvoj v določene politične smeri.

Najlepša hvala.

Hvala lepa, gospa komisarka, za to obširno predstavitev, ki ste ji dodali tudi osebno noto, kar, moram reči, da cenimo.

Preden nadaljujemo, vas obveščam, da je danes namesto dr. Milana Brgleza z nami gospod Matjaž Nemec.

Ali želi besedo tudi gospod dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije? (Ne.) Želi morda besedo minister za zunanje zadeve dr. Miroslav Cerar? Izvolite, dr. Cerar.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsednika, poslanke in poslanci, evropski poslanec, še posebej tudi evropska komisarka in vsi ostali udeleženci! Dovolite mi, da samo kratko komentiram to poročilo in oceno.

Najprej naj povem, da je Ministrstvo za zunanje zadeve že 12. septembra 2018 v javni izjavi pozdravilo nastop predsednika Evropske komisije, gospoda Junckerja, v Evropskem parlamentu. Pri tem se seveda zavedam, da takšna ocena stanja v Uniji vedno sproža različne interpretacije. Pa vendar, soglašamo in smo veseli njegove ocene pomena, ki ga ima Evropska unija za mir, stabilnost in napredek blagostanja v Evropi. Veseli nas tudi njegov poudarek, da je v tem predvolilnem obdobju, v katerega smo vstopili, treba posebno pozornost nameniti preseganju tistih razlik znotraj Unije, ki so neproduktivne in moteče, ter da je za državljane bistvenega pomena doseganje potrebnih dogovorov in izpolnitev danih zavez, kajti pretekli uspehi Evropske unije seveda ne jamčijo uspešne prihodnosti, če se za to ne bomo posebej zavzeli.

Dovolite mi še nekaj besed o tem, kako vidim nujno potrebo po dopolnjevanju notranje in zunanje politike znotraj Evropske unije. Namreč, zavedati se moramo ves čas, da notranja politika vpliva na zunanjo in obratno. Če notranje Evropa ni enotna, če ni čvrsta, če se ne modernizira, če ne zagotavlja miru, varnosti in nekega razvoja v smeri blagostanja, potem seveda Evropa tudi navzven ne more biti uspešen dejavnik v svetu, ne more biti konkurenčna, ne more biti prepričljiv partner, seveda tudi ne more zagotavljati sama sebi ustrezne varnosti. In obratno, če se Evropa obrača navzven, tako da, kot smo slišali, investira v področja, kjer je to potrebno, če pomaga drugim delom sveta, kjer je to potrebno, če izmenjuje znanja na področju znanosti, kulture in drugih področij, potem s tem krepi tudi svojo varnost, krepi tudi svoj razvoj, kajti potem je manj ilegalnih migracij, potem je več pozitivnega sodelovanja, večja možnost izvoza in podobno. Skratka, ta medsebojna povezava med notranjo in zunanjo politiko Evropske unije je ključnega pomena, zato je tako pomembno, da se zavedamo, da moramo krepiti to enotnost in usklajenost delovanja Evropske unije tako navzven kot navznoter.

Dovolite mi, da poudarim še neko pomembno, jaz bi temu rekel temo, ki se je verjetno pogosto premalo zavedamo - kaj nas v Evropi, v Evropski uniji, pravzaprav povezuje. Na splošno in nekoliko poenostavljeno bi rekel dve stvari: interesi in vrednote. Če rečemo, da so interesi tisto, kar je do neke mere pravzaprav objektivno dano, kar nas samodejno povezuje skupaj, pa vrednote niso tako zelo samoumevne. Denimo, interesi so ekonomski interesi, varnostni, obrambni. To je tisto, kar pravzaprav vse države članice Evropske unije avtomatično veže k skupnemu delovanju, ker smo samo tako lahko močnejši na ekonomskem področju ko tekmujemo s Kitajsko, ZDA in drugimi velesilami in deli sveta. Varnostno, seveda, smo močnejši skupaj, lažje skupaj preprečujemo terorizem ali pa zagotavljamo obrambo pred negativnimi vplivi iz okolja. In interesi so tisto kar nas, kot sem rekel, povezuje v veliki meri samodejno, kar je nek dejavnik, integrativni dejavnik znotraj Evropske unije, ki je zelo dobrodošel sam po sebi. Vendar ta dejavnik ni dovolj. Če ni tudi zavesti o vrednotah in če teh vrednot na katerih Evropska unija temelji ne udejanjamo zavestno in jih ne širimo med mlade, torej v družbi, tako da tudi prihodnje generacije se jih bodo zavedale, potem seveda interesi ne bodo dovolj. Govorim predvsem o vrednotah kot so človekovo dostojanstvo, kot je solidarnost, kot je strpnost in kot so vse tiste druge demokratične vrednote, ki jih zagotavljajo človekove pravice, vladavina prava in ne nazadnje tudi vse štiri in druge svoboščine, ki jih Evropska unija še posebej poudarja. In to pomeni, da se moramo vsak dan, tudi v Sloveniji, boriti in prizadevati, da ozaveščamo sami sebe, predvsem tudi naše najmlajše in druge, da bodo prispevali k tem vrednotam. Kajti to kohezivno tkivo ne bo živelo v zadostni meri, če ne bomo nekaj vsi storili zanj v vseh evropskih državah. In samo to bo pripeljalo do tega, da bo lahko Evropska unija uspešna.

Naj zaključim s tem, da seveda slovenska zunanja politika se bo tudi v prihodnje trudila, da bo seveda zagovarjala tako evropske vrednote kot interese, kot tudi slovenske specifične vrednote, interese, tiste, ki so pomembni še posebej za Slovenijo in jih lahko najbolje udejanjamo seveda tako znotraj Evropske unije kot tudi v določenih primerih, kjer nam ta priznava avtonomnost, sami.

Veseli me, in s tem bi želel tudi končati, da je v tem nastopu gospoda Junckerja bil dan tudi ustrezen poudarke tej zunanji skupni politiki, še posebej do Afrike, do drugih delov sveta s katerimi moramo vzpostavljati še bolj partnerske odnose, da bomo imeli tudi v Evropi več varnosti, da bomo lažje razvijali našo ekonomijo tudi z izvozom na te trge in da bo pravzaprav tako ta prispevek Evropske unije še bolj opazen v svetu, kajti prepričan sem, da to kar je dosegla Evropska unija v vseh teh desetletjih svojega obstoja, v zadnjem obdobju tudi skupaj s Slovenijo, je velik civilizacijski dosežek, ki ga moramo razvijati naprej in ne dopustiti, da bi nas razni radikalizmi in tako naprej razcepili in pravzaprav zapeljali nazaj v neslavno zgodovino. Tako da, hvala lepa komisarki za poročilo. Hvala lepa komisijama oziroma vsem članom in drugim prisotnim, da sem lahko na kratko pojasnil to stališče. Hvala.

Hvala lepa, spoštovani minister, za vašo razpravo in za osebno noto, ki ste jo dali razpravi.

Sedaj odpiram razpravo na to točko dnevnega reda. Prijavilo se je 5 poslancev obeh odborov Državnega zbora in poslanec Evropskega parlamenta. Prvi ima besedo dr. Franc Trček. Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Lep pozdrav komisarki, predstavniku Evropske komisije in zunanjemu ministru, notranjem ministru in vsem ostalim.

Ker vsi dodajate osebno noto, bom jo tudi jaz dodal. Bom relativno kratek. To je priložnostni, letni dogodek. Gospa komisarka je rekla, lahko bi sedeli celo dopoldne. Sam osebno mislim, da bi si morali vzeti kakšen vikend na zaprti seji, pa navsezadnje prihajamo v 15 leto kar smo članica. Da ne bomo vedno samo kritizirali, čeprav prihajam iz nemarksističnega konservativnega dela Levic, dejstvo je, da ob, pa dajmo reči, Kanadi, Novi Zelandiji, Avstraliji, Evropski uniji, če gledam v prerezu sveta imamo neko najvišjo kvaliteto življenja, kar še ne pomeni, da ne bi lahko imeli boljšo. Zdaj, ko sem se včeraj odločil ali naj grem še enkrat to brati pa podčrtavati, pa sem rekel poglej, itak brezveze, ker časa ne bo toliko, sem pozorno prebral, sem raje vzel v roke pa skoraj na dušek izpil, prebral knjigo Bojana Grobovška, Trst, Ljubljana, Dunaj in širni svet našega vidnega dopisnika, diplomata, nek njegov razmislek. Tisti, ki smo stari, ker ste vsi dodajali osebno noto, bom še jaz tam nekje 46, 47 let in še več, se spomnimo, 30 let nazaj Evropa zdaj s klicajem, zdaj smo v nekem agregatnem stanju, takrat je bil to reformirano komunisti, ki so se razlepezli po vsem sedanjih starih partijah Slovenije, verjetno še največ tisti, ki najbolj tulijo, lustracijo, opomba pod črto. Zdaj smo pa v nekem stanju Evropa zdaj, s, z, vprašajem. Zdaj v tem kar je bilo povedano, kar je napisano, če parafraziram, meni ljubo prvo damo ljubljanske šole Lakanus, ne vidim oziroma premalo vidim to kar ona imenuje nova infrastruktura solidarnosti. Evropa ni socialna unija. Bojim se, da to jaz za časa mojega življenja ne bom dočakal. Veste, ko poslušam 21. četrtletje gospodarske rasti, se seveda vprašam kaj ima od tega neka omica v Mariboru, kakšna moja soseda, ki si ne more plačati ogrevanje. Zdaj, dejstvo je, da teorija kapljičnega pronicanja, Trump jo rad omenja, ne deluje. Veste, to je tisto, če bodo bogati še bolj bogati, bodo malo manj bogati, da ne rečem revni po kapljicah dobili več in bolje živeli. Dejstvo je, preden se mi je zgodila politika, se mi je, koliko je, zdaj že skoraj 10 let nazaj, zgodil ogromen Evropski projekt. Zdi se mi, da je še vedno največji znotraj CIVIT, gospa komisarka na vašem DG, sedanjem in sem se moral tudi naučiti evropskega jezika, ga tudi naučiti razumeti in zdi se mi, da mi moramo ta jezik razvezati. Ne razvezati na način nestrpnosti, sovražnega govora, ampak včasih se tudi malo ustaviti, kaj ubesedujemo in kaj v praksi izvajamo. Nek ključni problem, ki ga imam, malo me bodo kregali v partiji, Evropska je vseeno nek polotok, upam si trditi, afroazijskega kontinenta. Prejšnji četrtek smo nekako v Bruslju, v parlamentarni dimenziji zelo jasno prišli do tega, nekaj kar imenujemo evroazija, gledamo kot celoto, če resno beremo Junckerja, moramo še Afriko dodati. Zdi se mi, da mogoče ne bi bilo slabo, da bi v Evropi v osnovni šoli neke druge projekcije o geografiji začeli uporabljati, da se malo spahnemo iz te naše evrocentričnosti. In nek problem je tudi v tem, ker tudi gospod Grobovšek lepo zapiše, da v neki družbi infotainment kjer je tudi četrta veja oblasti, če hočete mediji, počasi dobiš občutek, če se omejim na Slovenijo, da jih bolj zanima kaj bo na Instagramu objavil predsednik države pa kaj bo siknil na Twitterju poslanec z najdaljšim stažem kot pa vsebina. Zdaj smo v nekem agregatnem stanju, ko je politika zelo daleč od, to kar je zame politika kantovska, javna raba uma, in posledično ni državnikov. To je problem tudi Evrope. Ni državnikov. Mi smo pač zdaj sužnji, ali boš izvoljen na naslednjih volitvah ali ne. Ali bo nekdo, komisarja naslednji mandat ali ne.

Spoštovani poslanec…

Bom, končujem, končujem.

Vas bi prosil, če se osredotočite…