Spoštovane kolegice in kolegi! Pričenjam s 1. nadaljevanjem 17. seje Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani oziroma, da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci: namesto gospoda Roberta Pavšiča je z nami gospa Jerca Korče, opravičil pa se je gospod Janez Janša. Še enkrat pozdravljam vse prisotne! Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA POBUDO ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO HELENSKE REPUBLIKE V MEDSEBOJNEM VAROVANJU IZMENJANIH TAJNIH PODATKOV.  Gradivo k tej točki ste prejeli. Prosimo predlagatelja, da poda dopolnilno obrazložitev. Izvolite, imate besedo. Naj preberem za zapisnik, gospa Nataša Dolenc v.d. direktorice Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov. Izvolite.

Spoštovane kolegice, dragi kolegi! Pričenjam s 17. sejo Odbora za zunanjo politiko.  Obveščam vas, da so zadržani oziroma da se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani: opravičil se je dr. Matej T. Vatovec, opravičil se je gospod Zmago Jelinčič Plemeniti in gospod Ferenc Horváth.  Imam pa nekaj pooblastil in sicer gospod Blaž Pavlin nadomešča gospoda Jožefa Horvata, gospoda Aljaža Kovačiča nadomešča gospa Jerca Korče in namesto Lidije Divjak Mirnik je z nami gospod Brane Golubović.  Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam! 26. 2. 2019 smo prejeli tudi opravičilo udeležbe s strani predstavnikov kabineta predsednika Vlade. Pozdravljam vse prisotne, prvega med njimi, spoštovanega ministra za zunanjo politiko, dr. Miroslava Cerarja. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.  Naj vas najprej obvestim, da ste 19. 2. prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točko 1a. z naslovom Informacija o stališču Republike Slovenije do razmer v Bolivarski Republiki Venezueli. Ker pa je Odbor za zunanjo politiko 21. 2., torej 2 dni kasneje, prejel zahtevo poslanske skupine Levica za sklic nujne seje odbora s točko dnevnega reda Sprememba stališča Republike Slovenije glede intervencionizma v Bolivarski Republiki Venezueli in glede na vsebinsko povezanost ocenjujem, da je predlog za širitev 17. seje s 1a. točko brezpredmeten, potemtakem moj predlog umikam. Torej, da se točki ne bi podvajali je prišlo do dogovora, da bomo najverjetneje to sejo izpeljali 12. marca ob 14. uri in o tem boste trudi še naknadno obveščeni. Danes 27. februarja 2019 pa ste prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda s točko 7a., to je Dopolnjen predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019–junij 2020. Pri te točki se bo odbor samo opredelil do amandmaja poslanske skupine k dopolnjenem predlogu deklaracije. Razširitev dnevnega rade je določena na podlagi 154d. člena Poslovnika Državnega zbora. Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in s širitvijo. Torej, kolegice, kolegi, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO ministru za zunanje zadeve dr. Miroslavu Cerarju. In kot prvi se je prijavil dr. Milan Brglez. Izvolite dr. Brglez, imate besedo.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem zbranim, spoštovani poslanci in ostali prisotni! Naj se najprej opravičim uvodoma za odsotnost na prejšnji seji, ker je prišlo do šuma v komunikaciji glede termina.  Ja, pred nami je pobuda za sklenitev sporazuma kot je bilo povedano. Mi smo s postopki začeli v letu 2016, potem je sledilo usklajevanje in dodatni interes s strani grške strani je bil izkazan tudi ob obisku predsednika republike v Grčiji decembra 2018. Osnutek sporazuma, ki ga imate pred seboj je medresorsko usklajen, gre pa za tipski sporazum, ki nekako običajno… podaja običajno urejanje tega področja. Se pravi določa pristojni nacionalni organ; potem primerljivost stopenj tajnosti; dostop do tajnih podatkov; enako varovanje tujih tajnih podatkov kot velja za nacionalne tajne podatke; potem določa pravica prenosa razmnoževanja in unovčevanja tajnih podatkov; medsebojno priznavanje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov in pa varnostnih dovoljenj v organizaciji. Slovenija ima tovrstne sporazume sklenjene s 27 državami, se pravi članicami EU in Nata in pa nekaterimi tretjimi državami. Z vidika postopka gre seveda za mednarodno pogodbo, ki jo ratificira Državni zbor z zakonom in na podlagi tega bi, seveda želi ob soglasju odbora preko ambasade v Atenah, potem pristopiti k organizaciji obiska delegacije s ciljem, da se ta sporazum tudi parafira. Toliko za enkrat. Hvala.

Najlepša hvala. Jaz imam dve vprašanji za gospod zunanjega ministra.  Prvo: iz poročila za javnost po 13. redni seji Vlade Republike Slovenije, ki je potekala 20. decembra lani izhaja, da je Vlada sprejela pravno neobvezujočo delovno definicijo antisemitizma mednarodne zveze za spomin na holokavst. T definicija je bistveno širša od definicije antisemitizma, kako rjo lahko izpeljemo iz mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Strokovnjaki s področja mednarodnega prava in predstavniki civilne družbe še posebej opozarjajo, da je omenjena definicija tako pomensko odprta in dvoumna, da dopušča enačenje politične kritike države Izrael z antisemitizmom. Na ta način definicija ne prispeva k svobodi izražanja, hkrati pa tudi ne k samemu boju proti antisemitizmu. Ministra za zunanje zadeve prosim za komentar ter za ozadje odločitve za sprejetje te definicije, posebej zato, ker je recimo ne sprejema niti agencija Evropske unije za temeljne pravice. To je prvo vprašanje. Drugo: Neposredne, zelo otipljive prednosti članstva v Evropski uniji se kažejo tudi na področju konzularne zaščite. Ob tem, da ima Slovenija omejeno število svojih predstavništev po svetu, je izrednega pomena dejstvo, da se naši državljani v tretjih državah, kjer Slovenija nima svojega veleposlaništva ali konzulata, obrnejo na predstavništvo katerekoli članice. Evidenten primer za to so recimo afriške države. Nepisano pravilo ali v primeru izdaje vizumu, celo napoten Ministrstva za zunanje zadeve je, da se slovenski oziroma tuji državljani obrnejo na konkretno veleposlaništvo. Glede na povratne informacije, ki jih dobivamo od ljudi, me zanima, po katerih kriterijih je opravljena izbira predstavništev s katerimi poteka tesnejše sodelovanje v konzularnih zadevah v tretjih država in ali ministrstvo zbira informacije o izkušnjah državljanov v teh postopkih? Hvala.

Naslednji dobi besedo mag. Branko Grims. Izvolite.

Zahvaljujem se vam za uvodno predstavitev. Odpiram razpravo kolegice, kolegi, želi kdo kaj vprašati, kaj razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo.  Predlagam, da glasujemo o naslednjem predlogu sklepa: »Odbor za zunanjo politiko potrjuje podano pobudo«. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem 6. točko dnevnega reda in se sodelujočim lepo zahvaljujem. Mi pa prehajamo na zadnjo 8. točko dnevnega reda, to je točka razno. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne.  S tem zaključujem 8. točko dnevnega reda in hkrati tudi 1. nadaljevanje 17. redne seje Odbora za zunanjo politiko. Vsem se lepo zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam ter želim prijeten dan. Hvala lepa in srečno!

Hvala za besedo. Zadeva, ki jo bom predstavil je nekoliko nenavadna, ampak glede na vlado kakršno imamo … Od zamejskih Slovencev iz Italije sem dobil informacijo, da projekt s katerih se je želelo zaščititi na obmejnem, se pravi kot čezmejno sodelovanje, območju enkratno krajino in pa arhitekturo Brd, s tem, da bi postala del Unescove kulturne dediščine, je obstal. Namreč od leta 2017, ko se je ta projekt začel, ki mu je tudi takratni zunanji minister gospod Erjavec obljubil vso podporo, je potreboval menda soglasje slovenske vlade po teh podatkih, zato da bi lahko dokončno vlogo tudi vložili v roku, ki je predviden s pravili. Ti roki se iztečejo danes.  Oni trdijo, da od slovenske vlade niso dobili ne soglasja, ne ničesar in zaradi tega naj bi ta projekt vpisa, se pravi, dela slovenskih Brd in pa italijanske strani, klavrno propadel. Želel bi komentar in obrazložitev, kako je kaj takega mogoče. Se pa gre, tukaj na te skici se vidi za to območje od Soče pa potem na italijanski strani celoten del Brd, tisti, ki je resnično nekaj posebnega, tako z vidika naravne dediščine, kot tudi seveda z vidika arhitekture in pa zgodovine.

Hvala lepa.   Kolegice, kolegi, nimam prijavljenih, želi še kdo mogoče postaviti v tem krogu vprašanje gospodu ministru? V kolikor ne, potem, spoštovani minister, dajem besedo vam. Izvolite.

Hvala lepa. Najprej naj odgovorim na vprašanje dr. Brgleza. Torej, tudi sam sem seveda seznanjen s tem, da je bila sprejeta tudi z naše strani odločitev, da se pri pravni definiciji antisemitizma podpre tista, ki je bila omenjena, torej nekoliko širša, za katero  pa torej, dr. Brglez, pravite, da je preveč pomensko odprta oziroma naj ne bi prispevala k samemu boju zoper antisemitizem v zadostni meri. Zdaj, tukaj moram priznati, da gre za tako zelo specifično strokovno vprašanje, da bom seveda moral tudi sam zahtevati pisno pojasnilo, kjer bodo specifični argumenti navedeni, zakaj je bila ta definicija s strani stroke, ki je seveda vodila ta proces s strani MZZ, priporočena in nato tudi na koncu sprejeta. Kajti gre za tako zelo ozko strokovno področje, kjer ne bi želel tu improvizirati. Tako da bomo podali pisno pojasnilo. Dejstvo pa je, da, seveda, Slovenija – in tukaj so sodelovali strokovnjaki – vztraja in bo vztrajala na tej svoji politiki, torej – v boju zoper antisemitizem. Tukaj je naša pozicija zelo jasna. In ne glede na to, da se lahko strokovnjaki ne razumejo v vsem v celoti ali pa nimajo enotnega mnenja o posameznih definicijah, je dejstvo, da to prav v ničemer ne bo spremenilo naših političnih in drugih izhodišč in dejanj. Kar je pa tukaj najpomembneje. Bom pa tudi sam se takoj zavzel, da dobite pisna pojasnila, ker seveda tukaj je treba strokovno zadeve le nekoliko obširneje pojasniti. Kar zadeva konzularno zaščito naših državljanov v tretjih državah, kjer nimamo lastnih DKP, se pravi diplomatskih person konzularnih predstavništev, pa poteka ta zaščita, kot ste sami dejali, preko tujih veleposlaništev. Naj povem to, da nas vodi pri tem sodelovanju z, bi rekel, veleposlaništvi s strani članic Evropske unije in tudi sicer, eno samo načelo. Zagotoviti našim državljanom v tujini čim bolj kakovostno in seveda tudi čim hitrejšo in dobro konzularno zaščito. Zato seveda jasno, da ne gre samo za to, da izbiramo tukaj kot partnerje predstavništva naših prijateljic držav iz Evropske unije, ampak gre tudi za to, da se trudimo, da to sodelovanje poteka tako, da je pač našim državljanom preko teh veleposlaništev zagotovljeno – tudi ob našem sodelovanju, kjer je to mogoče – da dobijo te svoje storitve, ki jih potrebujejo, čim hitreje in čim bolje. Zdaj, seveda – kriteriji so glavni ti. Treba je, da je konzularna zaščita hitra, učinkovita, da gre vse v korist torej in favorum varstva naših državljanov. Seveda pa je zadeva včasih zahtevna, kajti če nimaš svojega diplomatsko konzularnega predstavništva v neki državi – vemo, da Slovenija zaradi omejenih zmožnosti prav v vseh državah sveta seveda ne more in ne bo imela verjetno še dolgo ne svojih predstavnikov, torej diplomatsko-konzularnih, je zato tako pomembno, da smo članica Evropske unije – in to kredibilna članica z dobrimi odnosi z državami članicami, ki nam potem tukaj dejansko pomagajo. Zdaj, seveda, moram tudi povedati, da zbiramo na ministrstvu odzive državljanov, ki izražajo določene pripombe ali pobude. To je zelo pomembno. In zato to vašo pobudo štejem – mislim, to vprašanje – štejem za koristno tudi v tej smeri, kajti stalno moramo biti pripravljeni in izvajati izboljšave. In te izboljšave izvajamo, čim dobimo neke relevantne informacije o naših državljanih, ki bodisi niso zadovoljni s kakšno od storitev ali pa imajo kakšne druge pripombe. Tako da lahko zagotovim, da ministrstvo te zadeve zbira. Tudi če bo kakšna prišla od kod drugod – recimo iz Državnega zbora, kakšna pobuda za izboljšanje stanja – jo bomo nemudoma obravnavali, da bomo, recimo, zadeve izboljšali. Tako recimo lahko povem en primer, recimo, v državi Senegal, smo ugotovili, da avstrijsko veleposlaništvo ni bilo dovolj oziroma na pravi način aktivno  za naše državljane tam in smo prenesli, bi rekel, to pooblastilo z avstrijskega veleposlaništva na francoskega. Ker imamo tam zagotovljeno boljše sodelovanje. Tako da žal tudi znotraj članic Evropske unije včasih zadeve ne potekajo v celoti optimalno, zato se trudimo sproti spremljati stanje in ga izboljševati. In tu zagotavljam, da bomo s tem nadaljevali.  Kar zadeva vprašanje gospoda Grimsa. Tudi zelo pomembna zadeva, se strinjam. Ta kandidatura, ki ste jo omenili, za zaščito znotraj Unesca, ni bila pripravljena v skladu s kriteriji Unesca. V tej fazi ni bila tako dobro pripravljena, da bi šla lahko skozi vladno proceduro, ampak seveda zadrega ni nastala na naši strani, ampak na strani sosedov. In zato seveda je zadeva pač v stanju, kakršnem je. Tako da naj omenim še to, da tukaj pristojno ministrstvo ni po vsebini Ministrstvo za zunanje zadeve, ampak Ministrstvo za kulturo. Tako da vprašanje boste morali nasloviti posebej še na to ministrstvo. Vsekakor pa menim, da je prav, da si Slovenija prizadeva za zaščito Brd, za zaščito te kulturne krajine in, seveda, da naredimo vse, da tudi na ta način s takimi skupnimi, bi rekel, akcijami oziroma iniciativami, pobudami, krepimo sodelovanje s sosednjo državo pa tudi maloobmejno in siceršnje sodelovanje med občinami obeh držav. Tako da obžalujem, da pobuda ni bila korektno pripravljena na drugi strani, kot sem obveščen o tem, si pa želim, da bi Ministrstvo za kulturo uspelo kljub temu najti pot, da pride do realizacije takšne pobude, ki je dejansko po mojem zelo koristna in edina prava stvar, če jo uspemo seveda plasirati in dobiti zanjo podporo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Imam dve dopolnilni vprašanji. In sicer s strani obeh že omenjenih. Torej, najprej dobi besedo dr. Milan Brglez, za njim pa mag. Branko Grims.  Izvolite, dr. Brglez.

Ja, najlepša hvala. Razumem, da bo pripravljeno pisno – pisna komunikacija v bistvu natančnejša o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo in zakaj se je zgodilo. Je pa mogoče bilo iz same zastavitve vprašanja – mogoče je tudi ostalim članom odbora, širši javnosti - mogoče malo nejasno, zakaj to sprašujem. Gre za to, da se znotraj boja proti rasizmu oziroma rasni diskriminaciji z razširjeno definicijo enega – torej antisemitizma – vzpostavlja hierarhija. To pa ne gre. To pa nikakor ne gre. To je en del zgodbe, ki je zelo, zelo pomemben. Drugi del zgodbe je seveda pa konsistentnost naših stališč. Namreč če je vključena kritika države Izraela kot antisemitizem, potem izgubimo eno karto, na katero smo lahko konstantno igrali. Mi nismo antisemitska država. Nikoli nas tudi Izrael ni kot takšnega razumel. Neodvisno od tega, kakšno je naše stališče o tem Bližnjevzhodnem konfliktu do po eni strani Palestine, de facto priznanja in na drugi strani v bistvu države Izrael. In gre v bistvu za te zadeve. Ker potem, po taki definiciji, so izključene stvari, kot je, recimo, da lahko rečeš – da lahko celo rečeš – da, recimo, do Gaze izvaja Izrael politiko, ki je zelo podobna, če ni že le - ali pa ne meji - na apartheid. Ker dejansko to vidimo. Vsaka mednarodno pravna kritika, ki izhaja iz tega, je prav tako lahko izključena. In v tem je pravzaprav problem. Recimo, zadnja takšna zadeva, ki se je spomnimo iz lanskega leta, je razglasitev države zgolj za judovsko. Kjer vemo, da to ne prispeva k reševanju samega konflikta, in vemo, da tam živijo tudi nejudovski prebivalci. Tako da – vse te zadeve – na nek tak čuden način postavljajo to stvar. Je pa to del širše kampanje, v bistvu, spreminjanja pojmovanja v mednarodni skupnosti, na katero bi pač bilo potrebno biti do določene mere pazljiv. Na vso srečo to ni pravno zavezujoča. Ampak marsikje je to privedlo do tega, da se je dejansko kritiko, ki je bila legitimna, utišalo z argumentom, ki je bil zunanjepolitičen. To pojasnjujem zgolj zaradi tega, ker je vse te aspekte treba v odgovoru po možnosti nekako nasloviti, kaj je zdaj s temi stvarmi? Torej, dopolnjujem ga zaradi tega, da bo komunikacija, po tem, ko bo pisna, celovitejša. Hvala.

Mag. Branko Grims. Izvolite.

Ja, s projektom zaščite Brd oziroma prenosa tega okolja v Unescovo kulturno dediščino sem, se seznanil dobri dve leti nazaj, ko sem bil na obisku v Italiji pri zamejskih Slovencih. Tam je bilo zelo veliko navdušenja nad tem projektom. Prvič so to tradicionalno slovenska območja, tudi na italijanski strani, drugič so tukaj videli priložnost za razvoj turizma za večjo prepoznavnost v svetu in tretjič tudi za krepitev sodelovanja z matično domovino Slovenijo.  Zdaj prvotna vloga, tako kot ste povedali, dejansko ni bila povsem skladna s pravili, ki tukaj veljajo, zato so pripravili dopolnitev in o tem sem govoril. Potem so to dopolnitev menda poslali slovenski vladi, vendar danes, ko se izteče rok za to vlogo, do današnjega dne menda ni bilo odgovora. Jaz razumem, da je vlada imela veliko prioritet, enkrat ne vem, maketo drugega tira, drugič notranje obračunavanje Šarca s koalicijskimi partnerji, ki smo mu priče, ampak ena taka zadeva, kot je zaščita oziroma prenos Brd v Unescovo dediščino z vsemi možnostmi, ki jih to odpira in jih daje temu področju in Slovencem, ki tam živijo, bi zagotovo zaslužil vsaj en ustrezen odgovor in to v roku, ki je bil dan. Bom pa postavil tudi pisno vprašanje vladi na to temo.

Hvala lepa. Kolegice, kolegi, želi še kdo postaviti vprašanje? V kolikor ne, si bom dovolil jaz, spoštovani minister, zelo na kratko, aktualna tema - odnosi z Republiko Italijo.  Sami ste se srečal s kolegom in sicer ministrom za zunanje zadeve Italijanske Republike. Zdaj je čas za diplomacijo, čas je za to , da se ponovno začnejo graditi odnosi takšni, kakršni so bili pred 14 dnevi. Jaz sicer, moje osebno mnenje je, da so tu zelo dobri v veliki meri, v veliki večini, predvsem ko govorim o odnosu slovenske in italijanske politike seveda, kljub temu se nismo mogli izognit določenim ekscesom, ampak bolj kot v samem Rimu, se je o tem govorilo v Bruslju, zanima pa me, kakšne ukrepe oziroma aktivnosti bo v zvezi s tem vprašanje, torej o odnosu med Republiko Italijo in Slovenijo vodilo Ministrstvo za zunanje zadeve? Tukaj predvsem namigujem na ozaveščanje prebivalcev Republike Italije o dogodkih iz polpretekle zgodovine. Ne želim pogrevati polpretekle zgodovine, ampak moram pa opozoriti, da so pred dnevi oziroma tedni bile izrečene besede, ki sodijo v polpreteklo zgodovino in katerih se moramo zoperstaviti. Spoštovani minister, izvolite, imate besedo.

Najprej, če se vrnem k dr. Brglezu, k njegovemu vprašanju, ki ga je podkrepil z nekimi argumenti, bi tudi jaz dodal nekaj za ta prvi preliminarni odgovor, seveda pa kot sem rekel, bomo podali podrobnejšo obrazložitev, ker je le to tako strokovna materija, da bo to bolje. Naj rečem, da je šlo tukaj tako, kot ste sami ugotovili, gospod Brglez, za pravzaprav neko definicijo na mednarodni ravni, ki ni pravno zavezujoča in seveda tudi ni in ne bo postala nek del našega pravnega reda. Tako, da definitivno Slovenija v ničemer ne spreminja svoje politike v smislu boja zoper antisemitizem, nasprotno, na te poti bomo vztrajali naprej.  Naj tudi povem, da Izrael te definiciji, kajti šlo je za še eno manifestacijo boja proti, ni nasprotoval. Nekateri celo opozarjajo, da je celo pozdravil, da se je še na neki drugi ravni vzpostavil nek forum, kjer se antisemitizem obsoja.  Dejstvo pa je, da so seveda z vidika same definicije prisotna različna strokovna stališča, kot rečeno, nekateri strokovnjaki so to še kako zagovarjali, drugi pravijo tako, kot vi sami, da je definicija lahko vprašljiva, problematična, zato bom tudi sam ob prvi priliki, ko bom razpravljal s strokovnjaki o raznih podobnih vprašanjih v okviru MZZ, kamor vabimo tudi zunanje strokovnjake na številne posvete, tako v okviru strateškega sveta, kot tudi drugih forumov, se bom še posebej posvetoval v tej smeri, da bomo prišli do popolnoma jasnih ugotovitev na kakšnem stališču bomo končno glede pravnih in podobnih strokovnih pogledov.  Poudarjam pa: Slovenska politika je tukaj jasna, nedvoumna in jaz mislim, gre v pravo smer. Gospodu Grimsu bi odgovoril: Ja, se strinjam z vami, gospod Grims. Zadeva zasluži skrb in pozornost in tudi sam čutim nelagodje, da nam letos očitno ne bo uspelo realizirati skupaj z Italijo te pobude, ki smo jo podali. Naj opozorim, da s tem seveda ni vse izgubljeno. Ministrstvo za kulturo bo imelo že v tem letu priložnost, da z italijansko stranjo skupaj pripravi nov predlog, kajti seveda tudi v začetku prihodnjega leta bo možno vložiti isto, ali enako, ali podobno pobudo v isti smeri, tako da tu izgubljamo nekaj časa, ampak jaz mislim, da je za končni cilj najbolj pomembno to, da obe strani, tako italijanska kot naša, pripravita kakovostno pobudo, kakovostno gradivo. Očitno tega do zdaj ni bilo možno še pripraviti, ker nisem pristojen za to vsebinsko materijo predlagam, da res to vprašanje obravnavate v okviru pogovora z ministrom za kulturo, ali predstavnikom tega ministrstva, ki so za to najbolj pristojni, je pa dejstvo, da bomo letos obravnavali prav to temo tudi na zasedanju skupnega odbora Slovenija-Furlanija-Julijska krajina, namreč kot veste, ta odbor se sestaja praviloma vsako leto in tukaj pa ima MZZ možnost, da seveda zadeve spodbuja in tukaj pa bom kot minister spodbudil, da bo to zagotovo in tukaj sem hvaležen za to opozorilo. Ena od točk obravnave, kako bi torej lahko v prihodnje Italija in Slovenija to pobudo oblikovali tako, da bo uspešna. Hvala lepa. Aja, oprostite, še gospod predsednik Nemec, vam nisem odgovoril. Vprašanje je bilo, kako v prihodnje pravzaprav ozaveščati ljudi na obeh streh meje. Verjetno nas zanima predvsem italijanska stran, kajti tam opažamo, da je prišlo do nekih reakcij, ki niso dobre.  Jaz tudi menim, da se s tem, ko se je gospod Tajani v odgovoru na moje pismo javno opravičil ne samo meni, ampak to kar je najbolj pomembno, vsem Slovenkam in Slovencem, za svojo izjavo pojasnil, da seveda ni imel v izjavi namena izražati nobenih ozemeljskih ali drugačnih nedopustnih tendenc in je nato tudi povedal, da si bo še naprej prizadeval za evropske vrednote, demokratične vrednote in vse tisto, kar nas Evropo pravzaprav v pozitivnem povezuje.  S tem mislim, da smo na tej ravni zgodbo zaključili.  ¸Seveda to ne pomeni, da je zgodba zaključena kot takšna. Še se bodo morda kdaj pojavljale podobne izjave, na njih bo treba reagirati in predvsem, kot ste sami rekli, treba bo ozaveščati vse ljudi, na obeh streh meje o tem, da naša polpretekla zgodovina, še posebej ta njen najbolj tragičen del, ki smo ga doživeli v Sloveniji v obliki agresivnega fašizma, ki je zatiral naše ljudi, najbolj seveda in najdlje na Primorskem, seveda je pa segal tudi do Ljubljane in drugih delov Slovenije v času okupacije, da je ta prinesel veliko zla, tako kot se je seveda v vojnem času, ali pa v povojnem času v celi Evropi dogajalo veliko negativnega. In mislim, da je prav, in to sem tudi storil, da je italijansko stran na formalni, torej na institucionalni ravni venomer znova opozarjamo na poročilo, ki ga je pripravila skupna kulturnozgodovinska komisija sestavljena iz italijanskih in naših, torej slovenskih strokovnjakov. To poročilo sem tudi poslal kot prilogo gospodu Tajaniju. Na to poročilo sem tudi v posebnem pogovoru, ki sem ga imel z italijanskim zunanjim ministrom, opozoril prav tega ministra, kajti z njim sva opravila, kot sem obljubil, da bom to storil, v Bruslju razgovor na to temo. Tudi on mi je zagotovil, da seveda Italija želi biti Evropska država, pro-evropska država, zagovarjati demokracijo, vladavino prava in se ne vračati v zgodovino, da nima nobenih ozemeljskih teženj do Slovenije in tako naprej.  Skratka,  (nadaljevanje) želi si prijateljskih odnosov s Slovenijo. Torej vse te reakcije kažejo, da želi italijanska oblast vsaj pretežno nek konstruktiven odnos, ne nazadnje tudi predsednik države Mattarella je v svojem govoru imel glavne poudarke prav v tej smeri. Se pa moramo zavedati, da tu ne smemo biti naivni. Na italijanski strani obstajajo skupine tako politične kot tudi izven politike, torej… ki delujejo v takšnih negativnih smereh, ne nazadnje ta organizacija Casa Pount in tisto lepljenje plakatov, to je bil zadnji incident, ki smo ga doživeli, pa razne manifestacije te organizacije in še koga kažejo, da moramo podpirati slehernega Slovenca, našo manjšino, torej našo skupnost v Italiji pa tudi vse zavedne Slovence doma in po svetu, da se temu upirajo in da skušajo že sami kot manjšina recimo v Italiji, kot skupnost v Italiji, pa tudi s pomočjo naših pristojnih institucij, denimo, čim bolj ozaveščati tudi na italijanski strani ljudi, s katerimi sobivajo in tako naprej, o obeh plateh zgodovine, predvsem o tisti, ki je njim zamolčana. Jaz lahko samo rečem, da bomo tudi v okviru zunanjega ministrstva vedno… ker v okviru svojih pristojnosti vedno kadar bo možno, na te zadeve opozarjali – opozarjali na to, da se ne smejo ponoviti zadeve, ki smo jih upam pustili za sabo v prejšnjem stoletju. Tako da tudi sam bom, ko bom kdaj nastopil v Sloveniji, denimo govoril z mladimi ljudmi v šolah, na univerzi, ko bom imel kakšno priložnost na kakšni drugi prireditvi, opozarjal prav na to, da Slovenci moramo zavedno seveda gledati na našo zgodovino kot na zgodovino boja tudi proti fašizmu in da to je bilo nekaj izredno pomembnega, da je to pravzaprav pripomoglo k temu, da imamo danes to združeno Evropo, brez teh totalitarizmov in da na te vrednote in ta boj in te žrtve, ki smo jih podali v tem boju, pa tudi v teh strahotnih časih, ne smemo nikoli pozabiti. Tako da to je zelo pomembno, da se zavedamo, da se lahko zgodovina zelo hitro ponovi, če ne bomo, kot ste sami rekli, ozaveščali vseh nas ponovno, vedno znova, predvsem pa tudi mlade generacije o teh stvareh, tako da to bi bil na nek način moj odgovor. Hvala lepa.

Hvala lepa, minister! Kratek komentar, ker imamo tukaj predstavnike Ministrstva za zunanje zadeve. Prihodnje leto bo 100. obletnica od požiga narodnega doma in 100. obletnica od podpisa Rapalske meje. Ne smemo zamuditi priložnosti, da do takrat dejansko pomirimo strasti in da tema dvema dogodkoma damo pravi prostor v naši zgodovini. Kolegice, kolegi želi še kdo postaviti vprašanje ministru za zunanje zadeve?  V kolikor ne, zaključujem to točko dnevnega reda in se sodelujočim zahvaljujem. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI OKVIRNEGA SPORAZUMA MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER AVSTRALIJO NA DRUGI STANI.  Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 7. februar 2019. 12. februarja 2019 ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb, 22. februarja 2019 pa tudi mnenje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta, ki predlog zakona podpira. Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o predlogu zakona. Želi besedo predstavnik predlagatelja? Spoštovani minister, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa. Bom bil na začetku kratek, pa če bi kdo želel podrobnejša pojasnila, bom pa seveda jih podal. Ko ste rekli pred spoštovanim odborom je Predlog zakona o ratifikaciji okvirnega sporazuma med Evropsko unijo na eni strani in njenimi članicami seveda ter Avstralijo na drugi strani. Torej bistveni element tega okvirnega sporazuma predstavlja okrepitev dialoga in sodelovanja med EU in Avstralijo, kjer se seveda obe stranki ali strani zavezujeta, da bosta iskali rešitve za regionalne in globalne izzive. Partnerstvo, ker gre za neko okrepitev partnerstva, temelji na skupnih vrednotah in načelih kot so demokracija, človekove pravice, temeljne svoboščine, pravna država ter mednarodni mir in varnost. Glavni cilji partnerstva, ki ga vzpostavlja ta sporazum pa so poleg okrepitve dialoga in sodelovanja, predvsem politično sodelovanje pri zunanjepolitičnih in varnostnih vprašanjih, sodelovanje v gospodarskih in trgovinskih zadevah in pa seveda sektorsko sodelovanje. Politično sodelovanje zadeva različna področja, bi rekel tako varnostna vprašanja skupnega interesa, tako boj proti terorizmu, spodbujanje mednarodnega miru in varnosti in seveda druga vprašanja s tem povezana. Pomembno je sodelovanje na področju gospodarskih in trgovinskih zadev. Tu gre za vključitev dialoga o gospodarski politiki, o spodbujanju trgovin in naložb, pri sektorskih, gospodarskih in trgovinskih vprašanjih pa gre recimo za sodelovanje na področju kmetijstva, tehničnih ovir v trgovini, da se te odpravljajo, sanitarne, fitosanitarne zadeve, javna naročila, intelektualna lastnina. Vse to so področja, ki so tukaj zajeta. V sektorskem sodelovanju je še posebej naslovljeno vprašanje podnebnih sprememb, migracij, vprašanje azila, turizma, raziskav, inovacij, izobraževanja, kulture, tudi konzularne zaščite, varstva osebnih podatkov, boja proti organiziranemu kriminalu in ne nazadnje boja proti kibernetski kriminaliteti ter vprašanje pravosodnega sodelovanja. Tako da vidimo pravzaprav ta okvirni sporazum prinaša številne dobre zgodbe, če bomo dobro sodelovali z Avstralijo, odpira se dodatno še nek nov trg in neko sodelovanje na vseh teh področjih. Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas. Katerakoli od pogodbenic pa lahko v pisni obliki uradno obvesti drugo pogodbenico, da ga bo odpovedala, če se bo tako odločila.Sklenitev tega okvirnega sporazuma ne zahteva izdaje novih ali spremembe veljavnih predpisov in za izvajanje bo seveda skrbela Vlada Republike Slovenije. In kar je še pomembno, za izpolnitev tega okvirnega sporazuma ni potrebno zagotoviti finančnih sredstev v našem, torej slovenskem proračunu. Hvala.

Želi besedo tudi predstavnik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve v Državnem svetu, gospod Bogomir Vnučec. Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj! Tudi naša komisija Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med EU in pa Avstralijo podpira in da se ne bi ponavljal, isto velja tudi za Novo Zelandijo, ki je pa naslednja točka. Hvala.

Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Torej dajem besedo poslankam in poslancem, kot prvi se je k besedi prijavil gospod Primož Siter. Izvolite, imate besedo.

Ja, hvala lepa predsedujoči! Spoštovane kolegice in kolegi! Izpostavil bi eno od točk, ki ste jo zunanji minister izpostavili sami – zunanjepolitična in varnostna vprašanja, torej je eno poglavje, o katerem se bomo pogovarjali s partnerico. Zdaj, dajmo si ne zapirati oči in si naliti čistega vina. Avstralija z obravnavo varnostnih vprašanj ni primer dobre prakse. Še v lanskem letu, konec leta smo lahko brali o njihovi obravnavi beguncev na otokih Manus, Nauru in… to so res grozne zgodbe in poročila o desetletnikih s suicidnimi težnjami in tako naprej. Tako da Avstralija sama po sebi ni- poudarjam zopet, primer dobre prakse, kar se tiče obravnave beguncev. Na teh otokih jim kratijo pravico do zdravstvene oskrbe, do varnosti nasploh in to je eno vprašanje, ki ga je treba dvigniti, če se pogovarjamo z Avstralijo o varnostnih in zunanjepolitičnih vprašanjih. Poleg tega ima Avstralija svojo zgodovino obravnave staroselcev. Sami so rezultat… Avstralija, država kot jo poznamo danes je rezultat migracij. Njihov odnos do staroselcev, do aboriginov pa je tudi eno poglavje, o katerem bi lahko na dolgo in široko razpravljali. Zdaj moje vprašanje v bistvu je, na kakšen način se bomo z njimi pogovarjali? Bomo mi sprejeli   njihovo prakso sprejeli, se bomo – Evropa, ki tudi ima svoje otoke, Lampeduso in tako naprej – bomo mi njihovo politiko preučevali in gledali, kje se lahko učimo mi od njih, ali se bodo oni poskušali učiti od nas? Tudi mi imamo, kot rečeno, Lampeduso, imamo žice postavljene med suverenim evropskimi državami in ljudi, ki se utapljajo v Kolpi. Hvala lepa.

Spoštovani, želi še kdo postaviti vprašanje? V kolikor ne, spoštovani minister, imate besedo.  Izvolite.

Hvala lepa. Jaz mislim, da je vprašanje na mestu. Je zelo pomembno. Gre za vprašanje, kako bomo v sodelovanju z Avstralijo naslavljali tovrstna vprašanja. Vemo, da tudi znotraj Evropske unije, kot ste sami rekli, poteka večkrat razprava o teh vprašanjih. Jaz verjamem, da bo ravno to sodelovanje z Avstralijo glede obravnavanja varnostnih vprašanj, predvsem pa migracij, ki sem jih tudi omenil, tudi azile in podobno – sprožilo razpravo o teh zadevah. Kajti bolj, kot bomo morali vzpostavljati neko sodelovanje, bolj bomo morali ugotavljati, kaj kdo počne dobro ali slabo ali slabše ali boljše. In zato mislim, da bodo ravno ti razgovori, ki jih bomo imeli na tej ravni, omogočali, da bomo lahko tudi medsebojno kritični v smeri, da konstruktivno pač prispevamo k izboljšavi razmer. Tako, sem prepričan, da bo tudi možnost, da Slovenija v tem okviru naslovi kakšno vprašanje iz tega vidika, ki ste ga postavili. Če pa seveda ni nekega okvirnega sporazuma, če potem ni nekega neposrednega sodelovanja in dialoga, pa seveda ne moremo na tak način teh vprašanj naslavljati in zato verjamem, da bo ravno ta okvirni sporazum prinesel tukaj dodatno možnost v tej smeri. Tako da zagotavljam, da se bomo tudi na Ministrstvu za zunanje zadeve tem vprašanjem posvečali. Seveda moramo pa najprej sprejeti ta okvirni sporazum in pričeti s sodelovanjem. Hvala lepa.

Če ni več pobud oziroma vprašanj, prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Torej, začenjamo z glasovanjem.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. S tem tudi zaključujem 2. točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, NA PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PARTNERSKEGA SPORAZUMA O ODNOSIH IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER NOVO ZELANDIJO NA DRUGI STRANI. Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 7. 2. 2019. 12. februarja ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb. 22. 2. pa tudi mnenje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta, ki predlog zakona ravno tako podpira.  Pričenjamo 2. obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o predlogu zakona.  Spoštovani minister, želite besedo? Izvolite.

Hvala. Čisto na kratko, za ta sporazum z Novo Zelandijo velja, kot bi rekel, smiselno pravzaprav vse, kar sem prej povedal tudi za sporazum z Avstralijo. Glede formalnih prvin je vse enako, glede veljavnosti zaveze, finančnih posledic in tako naprej. Glede vsebine pa tudi zelo podobno. Ta sporazum sklepamo zato, da bomo sodelovali na praktično skoraj vseh teh področjih, ki sem jih že omenil. Naj dodam še posebej področja raziskav, inovacij, informacijske družbe, potem sodelovanja na področju izobraževanja, kulture in neposrednih medčloveških povezav in pa sodelovanja na področju trajnostnega razvoja, energetike in prometa. So pa zajeta še vsa ostala področja, torej gospodarstvo, trgovina, pravosodje, svoboda varnosti, podobno kot pri prejšnjem sporazumu, tako da predlagam, da tudi ta zakon o ratifikaciji odbor podpre iz smiselno podobnih razlogov kot prej pri prejšnji točki. Hvala.

Torej prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona.  Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Torej dajem besedo poslankam in poslancem, v kolikor je želja po razpravi. Ugotavljam, da ni želje. Torej zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so bili členi sprejeti. Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo zboru pisno poročal. S tem tudi zaključujem 3. točko dnevnega reda. Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O USTANOVITVI MEDNARODNE FUNDACIJE EU-LAK.  Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 7. februar 2019. 12. 2. ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb. 22. februarja pa tudi mnenje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta, ki predlog zakona podpira.  Pričenjamo torej drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o predlogu zakona.  Spoštovani minister, imate besedo. Izvolite.

Hvala lepa. Torej, pred vami je predlog Zakona o ratifikaciji Sporazuma o ustanovitvi Mednarodne fundacije med – torej, Evropska unija, latinskoameriške države in Karibi – to je ta kratica LAK, ki jo bom tudi sam uporabljal. Naj poudarim, da ta sporazum ne ustanavlja neke nove entitete, ampak samo spreminja pravno naravo že delujoče fundacije v mednarodno organizacijo. Ta fundacija EU-LAK ima že nekajletno zgodovino. Kot veste, pobuda za njeno ustanovitev se je pojavila med slovenskim predsedovanjem Svetu EU leta 2008, ko je v Limi potekal vrh EU-LAK. Fundacija je bila nato ustanovljena 2011, ima sedež v Hamburgu, do sedaj je sodelovala po nemškem pravu.  Sporazum je pravzaprav večstranska pogodba, ki jo je sklenilo 28 držav članic Evropske unije ter 33 članic držav CELAC. Za podpise je bil odprt – torej, možnost podpisa je bila odprta do 25. oktobra 2016 na ministrskem zasedanju EU-CELAC v Santa Domingu. V imenu Slovenije ga je podpisal stalni predstavnik Republike Slovenije pri EU 9. novembra 2016 v Bruslju.  Zdaj, za uveljavitev sporazuma je potrebno 8 ratifikacij na strani držav članic EU in 8 na strani držav članic CELAC ter ratifikacija v Evropskem parlamentu. Doslej ga je sicer ratificiralo že 14 članic Evropske unije in 9 držav LAK. Evropski parlament ratifikacijskega postopka še ni zaključil.  Kot veste, glavni organ odločanja je Svet guvernerjev, v katerem so predstavniki držav članic, predsednik fundacije Leonel Fernández Reyna, nekdanji predsednik Dominikanske republike.  Ključni namen in cilj fundacije je prispevati h krepitvi partnerstva med EU in LAK in to predvsem na nevladnem področju, s povezovanjem na področjih civilne družbe, kulture, znanosti, raziskovanja in izobraževanja.  Nemčija je država gostiteljica, ki zagotavlja logistične pogoje.  Fundacija se financira iz prostovoljnih prispevkov in največja donatorka je zaenkrat Evropska komisija, prostovoljne prispevke pa običajno namenja še približno 10 držav iz obeh regij. Proračun za 2019 znaša 1,6 milijona evrov in seveda Slovenija se za finančni prispevek za zdaj še ni odločila, je pa s fundacijo začela sodelovati pri organizaciji prvega dneva LAK, ki je bil izveden 22. marca 2018. Tesno sodelovanje s fundacijo Ministrstvo za zunanje zadeve načrtuje tudi pri izvedbi drugega dneva LAK, ki bodo potekali približno – torej, predvidoma maja 2019 in tudi tovrstno sodelovanje se lahko razume kot nekakšen, v narekovaju, »in kind« prispevek.  Naj povem še na koncu, da v Sloveniji je bila poleti 2018 odprta tako imenovana referenčna knjižnica fundacije EU-LAK v okviru knjižnice FDV. V državah EU in LAK obstaja že 33 takih knjižnic, ki omogočajo digitalni dostop do publikacij fundacije najširšim javnostim.  Tako da če povzamem, smo lahko veseli pravzaprav, da je ta organizacija, torej ta fundacija, za katero se je pobuda pojavila prav v času našega predsedovanja Svetu EU, nekako   da je zaživela, da živi svoje življenje, da je v korist nevladnim organizacijam, kulturi, znanosti, raziskovanju, izobraževanju in jaz predlagam, da seveda ta zakon o ratifikaciji tega sporazuma odbor podpre. Hvala.

Besedo dajem gospodu Bogomiru Vnučecu, predstavniku Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve v Državnem svetu. Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo. Naša komisija podpira predlog zakona, še zlasti se nam zdi pomembno, da Slovenija sodeluje v asociacijah tudi kot taki kot fundaciji v Latinski Ameriki že zaradi številčne slovenske skupnosti, ki prebiva v tej regiji, zato podpiramo ta predlog. Hvala.

Torej prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Torej, kolegice, kolegi, razprava je odprta. Nihče ne želi razpravljati, zato zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje, kot že rečeno, o vseh členih predloga zakona skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so bili členi sprejeti. Ker v predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo zboru pisno poročal. S tem tudi zaključujem 4. točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki zahvaljujem. Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O SPREMEMBI ODSTAVKA 50. ČLENA KONVENCIJE O MEDNARODNEM CIVILNEM LETALSTVU IN PROTOKOLA O SPREMEMBI 56. ČLENA KONVENCIJE O MEDNARODNEM CIVILNEM LETALSTVU.  Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 25. januar 2019. 12. februarja ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb. 22. februarja pa tudi mnenje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta, ki predlog zakona podpira.  Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, po kateri bomo opravili še razpravo o predlogu zakona.  Besedo torej dajem dr. Alojzu Krapežu, vodji Sektorja za letalstvo iz Direktorata za letalstvo in pomorski promet na Ministrstvu za infrastrukturo. Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci! Kot je razvidno iz obrazložitve, je na 39. skupščini mednarodne organizacije za civilno letalstvo, ki je potekala v jesenskem delu 2016, prišlo do spremembe Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, in sicer v A) odstavku 50. člena in 56. člena, kjer se povečuje število članov v svetu te organizacije, ki je najvišji organ upravljanja in nadzora med dvema skupščinama, in pa drugega največjega dela – in pomembnega dela – to je Air Navigation Comission, to je bolj strokovnega dela te organizacije, kjer se povečuje število članov z 19 na 21.  Povečanje je skladno in primerljivo z drugimi organizacijami, na primer IMO, International Maritime Organisation, in je smiselno – predvsem zaradi tega, ker se je število držav članic od tistega časa, ko so bila ta števila, 36 in 19, določena – število članic te organizacije povečalo s 156 na 192. Povečanje števila članov sveta in Air Navigation Comissiona, se pravi navigacije za zračni promet, je smiselno in v izrazitem interesu tudi Republike Slovenije, saj gre po principu rotacijskega članstva tudi večja možnost, da Slovenija postane ponovno v doglednem času – to je približno 10 do 15 let – spet članica tega pomembnega telesa. Ta mandat smo imeli v mandatu 2010-2013, naslednji mandat pričakujemo v letu 2030-2035. S tem povečanjem bi ta cilj dosegli, zato predlagamo, da Državni zbor oziroma pristojni organ, to je Odbor za zunanjo politiko, predlog sprejme. Ratifikacija protokolov ne zahteva dodatnih finančnih sredstev v proračunu protokola, se ne usklajuje z zakonodajo Evropske unije in ratifikacija protokolov ne zahteva izdaje novih ali spremembe veljavnih predpisov v Republiki Sloveniji.  Hvala lepa.

Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Torej, spoštovani poslanke, poslanci, imate besedo. Ugotavljam, da ni interesa, torej zaključujem razpravo. Prehajamo torej na glasovanje o vseh členih predloga zakona. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem v besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo pisno poročal.  S tem zaključujem 5. točko dnevnega reda. Dovolite mi, da zaradi odsotnosti predstavnikov Vlade pri 6. točki uporabim 65. člen poslovnika in preskočimo to točko. Prehajamo na 7A. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE DOPOLNJEN PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2019–JUNIJ 2020. Predlog deklaracije je odbor obravnaval že na 16. seji in sicer 15 februarja 2019, danes pa se moramo na podlagi četrtega odstavka 154. člena Poslovnika Državnega zbora opredeliti do vloženega amandmaja poslanske skupine. K dopolnjenemu predlog deklaracije je objavljen na spletnih straneh z dne 21. 2 . 2019, je amandma 26. 2. vložila Poslanska skupina Levica. Kot gradivo ste 27 februarja prejeli tudi pregled vloženega amandmaja.  Besedo dajem predstavniku predlagatelja amandmaja. Ne. Se pravi, da predstavnika predlagatelja amandmaja z nami danes tukaj ni. Torej, želi besedo predstavnik Vlade?  Besedo dajem torej generalnemu direktorju direktorata za notranji trg, gospodu Francu Stanovniku.  V redu, spoštovani minister, torej dam najprej vam besedo, v kolikor bo še želja prosim, da se oglasite. Pri tej točki očitno nismo ravno usklajeni. Spoštovani minister, imate besedo. Izvolite.

Hvala. Saj bom zelo kratek. Po oceni našega ministrstva amandma Poslanske skupine Levice, dopolnjeno besedilo predloga deklaracije ni sprejemljiv. Ta amandma gre namreč v smeri, da naj bi Slovenija z vetom blokirala celotno trgovinsko politiko Evropske unije. Ta amandma oziroma amandma z enako vsebino je bil že zavrnjen na Odboru za zunanjo politiko dne 15. 2., nato pa je bil koalicijski amandma sprejet na isti seji Odbora za zunanjo politiko in prav ta koalicijski amandma je pomenil nek kompromis, ker je že v največji možni meri upošteval predloge Levice, tako da naj ponovim, da ta amandma po naši oceni ni sprejemljiv, seveda pa za vsebinske podrobnejše razloge pa lahko seveda še kolega z MDRT ali kdo drug pove kaj več. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi še kdo besedo pri tej točki? Ugotavljam, da ne. Torej, ker ni več interesa za razpravo … Se opravičujem. Ker ni interesa za razpravo točko zaključujem in prehajamo na glasovanje o podpori predlaganemu amandmaju. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma ni bil podprt, torej ni sprejet. Odbor bo pripravil dodatno poročilo in vanj vključil opredelitev do amandmaja. Prehajamo še na določitev poročevalca na seji Državnega zbora. Če se strinjate, bi to bil jaz.  Pred tem se pa še vrnemo na 7. točko. Najprej, da zaključim še to točko oziroma če ne želi nihče več razpravljati zaključujemo 7. točko dnevnega reda, se opravičujem.  (nadaljevanje) Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA – MEDNARODNE DEJAVNOSTI DRŽAVNEGA ZBORA. Pod to točko bi najprej odločali o ustanovitvi skupin prijateljstva, ki ste jih prejeli v skladu s 15. členom Pravilnika o mednarodnih dejavnostih Državnega zbora. Skupine prijateljstva ustanovi Odbor za zunanjo politiko na predlog poslancev. Glede na prejete predloge, pogoje za ustanovitev izpolnjenja naslednje skupine prijateljstva, ki jih bom navedel po abecednem vrstnem redu: za Arabsko republiko Egipt, za Federativno republiko Brazilijo, za Republiko Ciper in za Švicarsko federacijo.  Tako, predlagam, da glasujemo o naslednjih predlogih sklepa: Odbor se strinja za ustanovitvijo skupin prijateljstva za Arabsko republiko Egipt, s Federativno republiko Brazilijo, z Republiko Ciper in z Švicarsko federacijo. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Torej zaključujem razpravo in dajem predlog na glasovanje. Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Sklep je bil sprejet. Sprejeli smo tudi predlog predsednice skupine prijateljstva, gospe Ive Dimic za prej imenovane dosedanje skupine prijateljstva z Republiko Makedonijo, v skupino prijateljstva z Republiko Severno Makedonijo. Predlagam, da glasujemo o naslednjem predlogu sklepa: Odbor se strinja s preimenovanjem dosedanje skupine prijateljstva z Republiko Makedonijo v skupino prijateljstva z Republiko Severno Makedonijo. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Predlog sklepa je sprejet. Po to točko bi odločati tudi o podpori sodelovanja Državnega zbora pri projektu Promocija javnega zdravja preko parlamentarnih aktivnosti v organizaciji parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Gradivo ste prejeli. Želi kdo besedo? Če ne želi, dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: Odbor za zunanjo politiko podpira sodelovanje Državnega zbora pri projektu Promocija javnega zdravja preko parlamentarnih aktivnosti v organizaciji parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Glasujemo o predlaganem sklepu. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Predlog sklepa je sprejet. S tem zaključujem 7. točko dnevnega reda. Vračamo se na 6. točko dnevnega reda. Ker predstavnikov Vlade še ni, prekinjam sejo Odbora za zunanjo politiko oziroma to točko dnevnega reda in tudi sejo odbora, s tem, da bomo jasno izrazili nezadovoljstvo, da danes pri 6. točki ni bilo predstavnika Vlade. Spoštovane kolegice, kolegi, s tem prekinjam sejo Odbora za zunanjo politiko in vsem želim prijeten dan.  Hvala lepa.