Lepo dobro jutro oziroma dober dan! Spoštovane kolegice in kolegi, naj povem, da bom danes vodil sejo na podlagi smiselne rabe četrtega odstavka 12. člena Poslovnika Državnega zbora in po pooblastilu predsednika Odbora za zunanjo politiko, kot najstarejši član odbora jaz osebno, tako da če bom kdaj malo »zakinkal«, mi ne zameriti, ker sem najstarejši, kajne. Predsednik in podpredsednica odbora se namreč udeležujeta Medparlamentarne konference o skupni zunanji in varnostni politiki, ki poteka na Dunaju od 11. do 12. oktobra 2018. Službeno pa je zadržan tudi drugi podpredsednik. Tako glede na to, da so danes na dnevnem redu točke, ki zahtevajo obravnavo stališč, ki jih bo Vlada Republike Slovenije zastopala v institucijah Evropske unije, bom, kot rečeno, po načelu senioritete sejo vodil jaz.
Začenjam torej 5. sejo Odbora za zunanjo politiko.
Najprej moram povedati, da bodo določeni ljudje nadomeščali določene poslance, in sicer: Gregor Židan bo nadomeščal Branislava Rajića, Igor Peček bo nadomeščal Aljaža Kovačiča, gospod Blaž Pavlin bo nadomeščal Mateja Tonina, Gregor Perič bo nadomeščal Moniko Gregorčič, gospod Soniboj Knežak bo nadomeščal gospod Matjaža Nemca in Soniboj Knežak bo nadomeščal gospo Meiro Hot.
Na sejo so bili vabljeni: Urad predsednika republike, Kabinet predsednika Vlade, gospod Marjan Šarec, predsednik Vlade, dr. Miroslav Cerar kot zunanji minister in predstavniki Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance. 10. 10. letos smo prejeli pisno opravičilo, da se predsednik Vlade zaradi obveznosti v tujini seje ne more udeležiti, 11. 10. 2018 pa še pisno opravičilo predstavnikov Kabineta predsednika Vlade, da se prav tako zaradi službenih obveznosti seje ne morejo udeležiti.
Prav lepo pozdravljam državnega sekretarja Dobrana Božiča, pa tudi vse ostale, da ne bo kdo mislil, da drugih ne.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.
Zdaj pa besedo predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije dr. Dariju Krajčiču.
Darij KrajčičHvala lepa za besedo.
Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 10. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da je danes iz Poslanske skupine SDS namesto gospoda Francija Kepe z nami Dejan Kaloh.
Obveščam vas, da so na sejo vabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče tudi sam lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, LUKSEMBURG, 16. OKTOBER 2018.
Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 11. oktobra 2018 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.
Prosim državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve, gospoda Dobrana Božiča, da nam predstavi izhodišča. Izvolite, imate besedo.
Dobran BožičNajlepša hvala.
Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, članice in člani obeh odborov! Želel bi vas seznaniti z izhodišči za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 16. oktobra 2018 v Luksemburgu.
Na dnevnem redu so naslednje teme: 1. točka, priprava zasedanja Evropskega sveta 18. oktobra 2018; 2. točka, nadaljnje ukrepanje po zasedanju Evropskega sveta; 3. točka, pravna država na Poljskem (obrazloženi predlog v skladu s členom 7/1 Pogodbe o Evropski uniji); 4. točka, vrednote Unije, Madžarska (obrazloženi predlog v skladu s členom 7/1 Pogodbe o Evropski uniji); 5. točka, večletni finančni načrt 2021-2027.
Glede 1. točke - priprava zasedanja Evropskega sveta 18. oktobra 2018. Predsedstvo je nedavno sporočilo, da bo zamenjalo predvideni vrstni red obravnave vsebinskih točk na zasedanju. Tako se bo Svet za splošne zadeve najprej posvetil pripravam na zasedanje Evropskega sveta, ki bo 18. oktobra 2018 v Bruslju. Voditelji se bodo takrat osredotočili na vprašanja, povezana z migracijami, notranjo varnostjo ter na zunanjepolitične teme.
Če dovolite, bi več o samem zasedanju in vsebini sklepov povedal in podrobneje predstavil naša stališča v nadaljevanju, pri naslednji točki te seje v okviru predstavitve Predloga izhodišč za udeležbo predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Marjana Šarca, na zasedanju Evropskega sveta 18. oktobra 2018 v Bruslju; gradivo ima oznako stopnje tajnosti interno.
2. točka - nadaljnje ukrepanje po zasedanju Evropskega sveta. Svet za splošne zadeve se bo seznanil tudi z uresničevanjem do sedaj sprejetih sklepov Evropskega sveta, in sicer na podlagi dokumenta, ki ga je pred kratkim pripravil Generalni sekretariat Sveta. Slovenija, tako kot do sedaj, podpira redno spremljanje implementacije zavez.
3. točka - pravna država na Poljskem. Svet bo ponovno obravnaval stanje na področju spoštovanja pravne države na Poljskem. Govorimo o nadaljevanju procesa v skladu s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe o Evropski uniji, katerega cilj je zagotoviti spoštovanje skupnih vrednot EU, med katerimi je tudi pravna država. Naj dam samo še pojasnilo, prvi odstavek 7. člena v končni fazi ne predvideva sankcioniranja države kršiteljice, ki je predviden v drugem odstavku, temveč je mehanizem, s katerim se ugotavlja, torej Svet ugotavlja stališče in očitno tveganje hujše kršitve skupnih vrednot iz pogodbe. Septembra je na zasedanju Sveta za splošne zadeve potekalo drugo zaslišanje Poljske. Ostale države članice in Poljska so oziroma smo imele možnost predstaviti ter argumentirati stališča glede reforme sodstva. Gre za področje, ki ga je Evropska komisija v dialogu, ki ga je pred obravnavo na Svetu vodila s Poljsko, identificirala kot posebej problematično. Na tokratnem zasedanju Sveta za splošne zadeve pa ni predvideno nadaljevanje zaslišanja, temveč se bo Svet seznanil s trenutnim stanjem na področju vladavine prava na Poljskem. Evropska komisija je namreč septembra vnovič izrazila zaskrbljenost nad razmerami v tej državi članici. Pričakujemo, da bo tokrat poročala tudi o sprožitvi poljskega primera pred sodiščem EU. Gre za konkretne določbe pravnega reda, ki jih Poljska naj ne bi spoštovala. Posebej se izpostavlja kršitev neodvisnosti sodstva s sprejetjem novega zakona o vrhovnem sodišču. Načelno stališče Slovenije je, da moramo v sami Evropski uniji ohraniti sprejeta načela in skupne vrednote, med katerimi je tudi pravna država. Tako zaradi nas samih kot zaradi držav, ki se pripravljajo na članstvo, skrb za zagotavljanje spoštovanja tega načela je skupna odgovornost institucij in držav znotraj EU. Skupne vrednote opredeljuje 2. člen Pogodbe o Evropski uniji, ščiti pa jih njen 7. člen. Slovenija sodi, da je ta pomemben zlasti v luči krepitve dialoga o zagotavljanju spoštovanja skupnih vrednot Evropske unije.
4. točka, ki bo na seji, bodo vrednote Unije, Madžarska. Avstrijsko predsedstvo bo predstavilo aktualno stanje glede postopka v skladu s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe o EU glede Madžarske. Evropski parlament je namreč septembra z dvotretjinsko večino vseh oddanih glasov sprejel resolucijo, s katero poziva Svet, naj ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije. Širša razprava na tem zasedanju sicer ni predvidena. Slovenija, tako kot ostale države članice, obsežno poročilo, poudarjam, obsežno poročilo Evropskega parlamenta in dosedanje odgovore Madžarske še proučuje; ocenjujemo, da bo potreben dodaten čas za poglobljeno oceno. Koristno bi bilo tudi imeti jasnejšo sliko glede samega postopka glasovanja v Evropskem parlamentu. Madžarska namreč pred sodiščem EU izpodbija pravno vzdržnost resolucije glede štetja glasov; gre za vzdržane glasove, ali se štejejo kot oddani ali kot neoddani glasovi.
5. točka - večletni finančni okvir 2021-2027. Svet za splošne zadeve bo pregledal dosedanji napredek in opravil razpravo o nekaterih elementih večletnega finančnega okvira. Zaenkrat poteka razprava o večletnem finančnem okviru v glavnem na tehnični, delovni ravni. Delo je trenutno usmerjeno predvsem k identifikaciji ključnih odprtih vprašanj po posameznih poglavjih in oblikovanju možnih opcij za njihovo reševanje. Prvo politično razpravo Evropskega sveta glede večletnega finančnega okvira pričakujemo nekje decembra letos. Ne pričakujemo pa, da se bodo voditelji takrat že pogajali o večletnem finančnem okviru. Glede na napovedi bo razprava na zasedanju Sveta za splošne zadeve potekala glede sledečih poglavij: horizontalne zadeve, konkurenčnost, kmetijstvo in naravni viri, varnost in obramba ter administracija EU. Ostala poglavja, med katerimi je za Slovenijo vsekakor ključna kohezijska politika, pa tudi migracije, bo Svet za splošne zadeve obravnaval na prihodnjih zasedanjih. Na področju konkurenčnosti smo naklonjeni povečanju sredstev za digitalizacijo kot tudi za znanost in raziskave. Na področju infrastrukture naj se ohrani zadostna sredstva v okviru instrumenta za povezovanje Evrope ob hkratnem primernem obsegu sredstev za kohezijske politike. Pri skupni kmetijski politiki ugotavljamo, da so bili še posebej na področju razvoja podeželja rezi preveliki, zato bomo v pogajanjih vsekakor želeli omiliti predlagani padec sredstev. Nismo naklonjeni konvergenci neposrednih plačil med državami članicami, prav tako želimo na področju razvoja podeželja ohraniti obstoječe stanje nacionalnega sofinanciranja. Na področju varnosti in obrambe smo večkrat poudarili, da gre za izzive, ki zahtevajo dodatna sredstva v proračunu. Zato se strinjamo s predlogi komisije za dodatno povečanje obsega sredstev tako na področju notranje varnosti kot na področju obrambe. Glede administracije se strinjamo, da je zlasti v luči novih izzivov, s katerimi se sooča Evropska unija, še posebej na področju migracij in zunanjih odnosov treba zagotoviti ustrezen obseg sredstev za delovanje institucij znotraj EU.
Gospoda predsedujoča, hvala lepa za priložnost, da sem predstavil izhodišča.
Darij KrajčičHvala lepa, gospod državni sekretar.
Odpiram razpravo o izhodiščih. Se kdo javi k razpravi? Gospa Sukič, izvolite, imate besedo.
Najlepša hvala za besedo.
Spoštovane, spoštovani!
Mene samo zanima glede Madžarske, katere dileme so pravzaprav še prisotne pri, mislim, da kar očitnih kršitvah vrednot Evropske unije, da si Slovenija jemlje dodaten čas za poglobitev in proučitev teh navedb proti Madžarski.
Hvala lepa.
Hvala lepa gospod predsednik. Drage kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Vlade.
Hvala gospodu državnemu sekretarju za hitro predstavitev stališč Republike Slovenije. Zame je seveda ključna tema večletni finančni okvir 2021-2027. Seveda nas še kako zanima tudi pravna država oziroma vladavina prava v Evropski uniji. Morda bi tukaj, predlagam, bilo dobro, da bi slovenski javnosti razložili kaj pravzaprav pomeni, da se Evropska komisija oziroma Evropska unija prizadeva v okviru pogodbe o Evropski uniji za pravno državo na poljskem. Kaj to pomeni za državljane Republike Slovenije? Ne vem, če je to slovenskim državljanom kdo razložil. Zakaj nas to toliko tangira. Mi smo tudi seveda člani Evropske unije. Bi bilo dobro, da nam to nekdo na plastičen način razloži, tisti ki ste za to pristojni. Mi smo na nek način, Slovenija namreč, hendikepirani, ker ko so se začele razprave o večletnem finančnem okviru, gre za denar, gre za razvojna sredstva, hendikepirani smo zaradi tega, ker je vsaj začetek teh pogajanj padel v čas, ko nismo imeli Vlade s polnimi pooblastili in v volilni čas. Upam, in si želim, da bomo to nadoknadili. Tako, da sem bolj spremljal kaj je pravzaprav v zvezi z večletnim finančnim okvirom 2021-2027 sklenil, če smem tako reči, v svoji resoluciji Evropski parlament, konec maja letos. Lahko rečem, da mi, Nova Slovenija delimo zaskrbljenost evropskega parlament, ko gre za krčenje kohezijskih sredstev, ko gre za bistveno manj sredstev za razvoj podeželja, ko gre za bistveno manj sredstev za kmetijsko politiko. Ne vem, če imamo narejene kakšne prognoze kaj bo pravzaprav v naslednjem 7-letnem obdobju to za Slovenijo pomenilo. Upam, da je to kdo na Vladi te prognoze naredil. Mi obžalujemo, da ta predlog, ki je dan na mizo, neposredno vodi v zmanjšanje sredstev za, kot rečeno, skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko in sicer za 15 in 10 %, še posebej pa skupaj z evropskim parlamentom oziroma se strinjamo z nasprotovanjem evropskega parlamenta, korenitim rezom, ki bodo negativno vplivali ne samo na naravo in cilje teh politik in predvsem kar zadeva kohezijo. Lahko kdo reče, zakaj se pa toliko prizadevaš za kohezijska sredstva, saj jih Slovenija zelo slabo koristi. To ni opravičilo. To je spet apel tej Vladi, da nadoknadi tisto kar je prejšnja Vlada opustila. Tukaj si moramo natočiti čistega vina. Po našem razumevanju so kohezijska sredstva edina nepovratna razvojna sredstva in mi jih ne znamo izkoristiti. Poglejte rezultate, hvala bogu, in upam, da bo ta Vlada tudi naprej spoštovala nekoč davno sprejeti sklep Odbora za zunanjo politiko, da kvartalno Vlada pride Odboru za zadeve Evropske unije poročati kako je z realizacijo oziroma s črpanjem kohezijskih sredstev. Mi smo do konca letošnjega junija porabili le 15 % razpoložljivega denarja. Večletni finančni okvir, ta aktualni, pa se počasi izteka. Res je, da imamo tam pravilo ali kako se mu reče, N+3, ampak kljub vsemu. Potem na koncu bo panika in se bomo ukvarjali z neko, takrat že prejšnjo perspektivo namesto, da bi že imeli na mizi projekte, predvsem pa, in to izpostavljam, uporaben operativni načrt izvajanja kohezijske politike. Tukaj pri tem operativnem programu izvajanja kohezijske politike smo padli na izpitu. Prejšnji ministrici pristojni za kohezijo, smo mi nekajkrat predlagali, dajmo spremeniti ta operativni program, je rekla, ni mogoče, bomo imeli eno leto mrtvega teka. Ja pa kaj, če bo eno leto mrtvi tek, potem bo pa toliko bolj hitri tek, ampak bili smo preslišani, zdaj pa smo pred tem, pač kjer smo. Meni bo žal, kolegice in kolegi, če bomo en evro pustili v Evropski uniji, ker enostavno lastnih virov imamo premalo. Imamo pa še ogromno enih projektov, infrastrukturnih in seveda tudi drugih, da ne govorimo o digitalizaciji. No, tukaj na tem področju bi se naj sredstva v naslednjem večletnem finančnem okviru povečala, ampak se mi pojavlja vprašanje, ali smo pripravljeni, da jih bomo absorbirali in kje jih bomo porabili. Torej to so ključna vprašanja, seveda tudi, da me ne bo kdo narobe razumel, seveda tudi vladavina prava v Evropski uniji. In tukaj bi jaz želel, da bi Vlada, ki je res, pred kratkim je zasedla svoje pozicije, ampak strokovni kader na ministrstvih je verjetno ostal, treba ga je aktivirati. Imamo dobre kadre in napeti vse sile, da enostavno ne bomo imeli hudih težav v naslednjem obdobju 2021 do 2027. Hvala lepa za enkrat.
Hvala lepa za besedo.
Bom poskušal biti kratek na način zgodb Turgenijeva, da mi ne bo lovskih, da mi ne bo gospod predsedujoči prehitro segal v besedo. Nadaljeval bom tukaj kjer je govorec pred menoj končal. Ja, res je, da imamo s kohezijo, tukaj sem si zapisal, dvojni, pa sam bi v bistvu rekel, nek trojni hendikep. En hendikep je ta, z vsem dolžnim spoštovanjem do resornega ministra, da ne govori angleščine, ki je pač Linquee Francais tovrstnega sporazumevanja, kar je, ne bom stavka nadaljeval, navsezadnje tudi odgovornost nekoga, osebe ki je bila predsednica Vlade Republike Slovenije.
Drugi hendikep je to kar je kolega povedal. Jaz razmišljam zadnje dni, saj mi smo v bistvu bolj po zaslugi bivše koalicije zapravili leto 2018. Zadnja resna seja, kdaj smo jo imela, zadnja resna seja je bila proračunska, konec 2017. Saj potem ste pa najprej razpadali pa Cerar je taktično odstopil.
Tretji hujši hendikep je, časa ne moremo zavrteti nazaj, smo postali srednješolka ali srednješolec znotraj EU, da očitno mi ne znamo kohezije. Jaz sem že večkrat, še recimo, ko je bila gospa Bulec tukaj, takrat na hearingu tulil pa predlagal neke zadeve, terenski back office in tako naprej. Dobro, kolega pred menoj ni povedal, pač Brexit. Anglija gre stran. To je, koliko, desetina proračuna in je tukaj zgodba. Ni povedal tudi nek drugi del. Manj penez dobimo tudi v nekem delu ker smo bolj razviti. Žal je tukaj del iz katerega jaz prihajam, manj razvit in bo na srečo dobil več v tej kohezijski ovojnici, kar bo spet povzročilo neke turbulence. Že minister je že na hearingu govoril kako bo nam, če rečem, Štajercem, Prekmurcem, Korošcem izpulil neke peneze, ker se bomo argumentiramo tepli, ne z rokami, z argumenti. Neka zadeva tukaj je, da se potem tako navrže. Veste, ne vem, saj sem doktoriral z digitalizacijo, reči kar tako, pa ni tukaj zdaj kriv državni sekretar, ki je v to padel navsezadnje kot novi, bomo dali več za digitalizacijo, bomo dali več za znanost, raziskave. Super. Ampak mene potem zanimajo vsebine ali če hočete z jezikom Bruslja na katere pilar se bomo mi koncentrirali s kom se povezujemo, ker tako se dela kohezijska politika. Veste, in potem pridemo do neke nesrečne zgodbe. Mi imamo tisto predstavništvo pri EU, potem imamo pa, kaj je že, znanstveno nekaj, locirano nekje če niste premestili na obrobju Bruslja. Jaz sem hotel sestanek delati kot partner enega velikega evropskega projekta, sem to videl in potem se mi je belgijski partner usmilil. Potem greš pa mimo Šumana, pa ima županja Osjek, ki je vmes bankrotirala na neki športni dvorani za rokomet, svoje predstavništvo. Pa imajo Hrvatje devet tovrstnih izpostav. Dubrovnik eno boljših mimogrede. Veste, o teh zadevah bi se morali na neki zaprti seji resno pogovoriti, pa o tistih 9,7 milijard najti milijonček ali dva za to. In to je, bom rekel, pri ljudeh, ki resno delamo politiko obče znano, ampak je tisto z glavo ob zid. Ta ZUJF je neka večna mantra za nemišljenje. Ampak da ne bom predolg, jaz bi rad vseeno malo mesa videl na teh kosteh. Ko rečemo digitalizacija, znanost, raziskovanje - kaj, katere vsebine, s kom se dogovarjamo, kako? Kmetijstvo več, seveda pozdravljam, ampak ne razdrobljeno kot sedaj. Ne na infrastrukturi bomo gradili krožišča, tudi polovico njih preveč. Na kmetijstvu bomo pa kupovali traktorje. Dejansko tu se postavlja spet vprašanje kaj bo vsebina tega. Postavlja se seveda vprašanje od kod več penez za kmetijstvo, na račun česa? 30 milijard bo šlo na obsedenost z varnostno politiko. 6 milijard bo šlo - za kaj? Da bomo za Nato malo mostove pojačali. Ali je tu mogoče denar, ki bi ga dali v kmetijstvo? Več kot trikrat več se bo ta varnostni del dvignil in se bojim, da bodo tu, ne vem, neke fabrike služile na uniformah, pa orožarska industrija bo služila, pa še kdo. Ne vem, če bo to blazno prispevalo k varnosti v Evropi. Si upam kar tako hipotezo potegniti, da dosti manj. Trikrat se bo ta znesek v novi perspektivi povečal. Pa mogoče bi del teh milijard, ne vem, moral iti v neka okolja, kar sem že prejšnjič govoril, kjer pač velika večina nas ljudi hočemo živeti doma v nekem varnem okolju. To imamo v bistvu v malih vretenčarskih možganih, da ne bom nekako predolg. Vprašanji sta bili digitalizacija, znanost, raziskovanje, katre vsebine v povezavi s kom, kmetijstvo, od kje penezi, v razrezu proračuna in spet katere vsebine, ker jaz vedno rečem, mi imamo v bistvu štiri in pol oziroma pet proračunov. In državni zbor je v osnovi skrbnik vseh. Direktno smo skrbnik tega proračuna in direktno smo skrbnik proračunov občin, obeh blagajn plus razvojnega proračuna spet bolj direktno na pol indirektno, kar je v bistvu to, kar imenujemo kohezija. In se mi zdi, da se tega nekako premalo zavedamo.
Če se dotaknem še na kratko vladavine prava, tu niso tako blazno nedolžne zgodbe kot bi jih desnica vedno bolj populistično prazno radikalna, nevsezadnje angleška desnica skuhala Brexit, pa se sedaj ne znajo odgodljati ven, zakuhala. Veste, na Poljskem gredo nazaj v neko zgodbo nekih režimov do katerih jaz nimam simpatij, čeprav se to Levici pogosto očita, iz katerih smo šli in iz katerih smo hoteli oditi. Mi imamo relikt tega tudi v Sloveniji, pa mi je žal, da bivši minister ni storil kar je napovedoval in kjer se jaz strinjam, sedaj že rahlo odhajajočo gospo na Ustavnem sodišču. Tretja veja oblasti bi si morala sama žegnati sodnice in sodnike rednih sodišč, ne pa da jih mi tukaj v parlamentu. Pa če slučajno to preči običajno nekoga, ki se je našel v številnih sodnih procesih verzus Janezu Janši, pa vemo kakšna je zgodba. Tu bi hotel neko bolj odločno držo Slovenije.
Glede Madžarske, seveda, sosede moraš poskušati razumeti, s sosedi živiš, ne moremo se odrezati, pa se vreči nekam sredi Atlantika kot otok. Je pa seveda nujno treba imeti neka jasna stališča tudi v zunanji politiki. Kolega Gruden je, recimo, o tem pisal v neki kolumni v Verču pred kratkim. Če si človek le prebere: «Koristno bi bilo tudi imeti jasnejšo sliko glede samega postopka glasovanja.« Tu se pa vprašam, počakaj, dobro jutro, kaj komu tu ni jasno?! Saj Evropski parlament ima zelo dobro narejen portal, kjer lahko gledam, ne vem, kako njihovem KPK gospod Peterle prijavi, koga tam in tam povabijo, da gre predavati o raku, kaj šele kako je kdo glasoval, kaj je kdo na sejah delal. Če pa imamo mi problema, ne vem, v analitiki Mladike, se pa dajmo na zaprti seji pogovarjati, pa poznam kar nekaj mladih ljudi, pa naredimo neke druge in drugačne jable(?), ki bodo delali to analitiko. Kje je v bistvu tu problem? In neko tako cagavo stališče Slovenije, ko neke sosede, kjer tam gospod, ki ga vsi omenjajo kot oligarha, to je citat, celo financira neke milijonske zneske v neko antie propagando, financira tudi slovensko vedno bolj radikalno desnico preko nekih zelo prozornih obvodov, pa očitno to nobenega, razen mene, ne moti, ker je to direktni poseg v notranjo politiko sosednje države. In potem, ko dobiš še neko tako stališče se vprašaš, saj ne vem, če bi malo karikiral, kaj, ali zapremo sedaj Mladiko ali kaj? Zakaj jo v bistvu sploh imamo, pa ne bi rad bi žaljiv do cele vrste ljudi, ki jih tam poznam in ki resno delajo. In da ne bom predolg, hočem neko pojasnilo, čemu je to stališče takšno kot je. Ker se mi zdi, da je nesprejemljivo, veste, zlasti v luči, ker in prejšnja vlada in ta vlada in še kakšna vlada pred njo je namesto, da bi malo globlje mislila zunanjo politiko, veste, in Malta in Islandija in še kdo ima resen inštitut za majhne države. Zakaj ga nimamo mi? Kdaj ga bomo imeli, pa bi ga morali imeti. Majhna država je draga, pogosto je predraga. Če si majhen ne pomeni, da si lahko neumen in nemisleč. Skratka, v tej luči se mi zdi takšno stališče vizavi tega, da se tako zelo rada uporablja fraza »Slovenija je med jedrnimi državami EU«, dobro jutro!? To je pač zanikanje neke osnovne logične operacije. Jaz sem po osnovni izobrazbi naravoslovno matematični tehnik smer uporabna matematika. In kaže tudi ali na neko absolutno nekoherentnost zunanje politike Slovenije, ki bo pač malo kakor bo veter zapihal, pa kako nas bo kdo kje, da ne dokončam stavka, stisnil ali pa, kar je še hujše, kaže na splošni izostanek nečesa, kar bi resno imenoval zunanja politika. Toliko nekako na kratko. Upam, da dobim odgovore na ta tri vprašanja. Pa verjetno bi bilo res smiselno razmisliti, da bi pa vseeno na pozicijo nekoga, ki se na funkciji ministra pogovarja o naslednji koheziji, dali nekoga, madona, ki lomi vsaj toliko angleščine kot jo lomim jaz sam in jo tudi razume. Veste, to je bolj ključno. Slavoj Žižek ima tudi zelo močan akcent, ampak zelo dobro razume kaj se komunicira v angleščini. In to je nek, bom rekel, bejont šalabajzeraj, če se tako izrazim. Hvala.
