Spoštovane kolegice in kolegi!

Začenjam 11. sejo Odbora za zadeve Evropske unije!

Obveščam vas, da je namesto gospod Francija Kepe danes z nami Dejan Kaloh. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta, Kabinet predsednika Vlade. Dne 11. 10. 2018 smo prejeli opravičilo Kabineta predsednika Vlade, predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora za zadeve Evropske unije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora in naknadno 11. 10. 2018 še predlog za umik 2. točke iz dnevnega reda. Pri tem želim opozoriti, da se morajo ti predlogi predložiti na dan pred začetkom seje do 12. ure. Dejansko je bilo to predloženo ob 13.26. O predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča razprava poslancev. Od njih lahko sporočijo stališča predlagatelj zadeve, Vlada, če ni predlagateljica in poslanske skupine. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne sme trajati več kot tri minute. Predlagatelji predlogov v zvezi z dnevnim redom lahko v največ petih minutah dodatno pojasnijo razloge za svoj predlog.

Ali bi predlagatelj želel dodatno pojasniti razloge za svoj predlog?

Izvolite, dr. Trček. Imate pet minut.

Hvala.

Bom jih še manj porabil.

V startu bom tako rekel. Jaz imam rad IC kot vlak med Mariborom in Ljubljano nimam pa seveda nekih simpatij do tako imenovanih mehanizmov IC, ker gre v bistvu za neko vzporedno sodstvo, ki ga želijo uporabljati globalne korporacije okoli TPT smo o tem govorili, okoli CETE smo okoli tega govorili, ko dejansko je to pritisk pa na veliko večino obstoječih držav razen nekaj največjih iz katerih te iste korporacije prihajajo. Ne bi sedaj ponavljal, sem že večkrat na tem odboru predhodnem sklicu to govoril. Ko vam recimo kakšna bi rekel kakšen globalni tobačni koncern dejansko toži državo, ker si želiš imeti. Evo iz funkcije, v kateri sem predsedujoči Odbora za zdravstvo zdravo ljudstvo in tovrstne zgodbe. Jaz čisto razumem, da se ta pritisk vrši na Slovenijo, ker bi seveda na srečanju Evrazijskega vrha hoteli to speljati naprej ta sporazum s Singapurjem. Eden element ima dejansko dobro stališče Vlade, ampak zdi se mi, da bi moralo biti to stališče še odločnejše. In zlasti tudi v tej luči, kjer ti sporazumi tako mimo parlamentov, če se v ljudskem jeziku izrazim začnejo takoimenovano začasno veljati. Toliko pa sem že v politiki, da vem kot jo omenjajo začasno, kot jo omenjajo, saj gre samo za tehnično rešitev, da so to tiste preproge, ko moraš izdatno pogledati kaj je spodaj. To je tako na kratko. Ker je to javna seja zakaj predlog umika? Povedal bom pa še to. Mi so imeli v predhodnem sklicu prvič izkušnjo od kar je Slovenija v EU, da smo neko stališče dopolnili in takrat je bila težka »halabuka«, čeprav sem jaz samo resno vzel besedo zaveze Slovenije do podnebnega pariškega sporazuma. Moram opozoriti še nekaj. Mi imamo seveda zakon, ki govori o sodelovanju med zakonodajno vejo oblastjo, državnim zborom in izvršilno glede tovrstnih zadev pa lahko rečem - jaz imam tudi kolege iz drugih držav in vem kaj se tudi na zasedanjih sveta dogaja -, da pogosto naši predstavniki tam, če sploh ministri gredo ne zastopajo stališč, ki se jih tukaj dogovorimo kaj šele, kar je zakonodajna uzanca ne poročajo nazaj kaj so zastopali. Jaz upam, da se bo to v tem sklicu spremenilo. Toliko.

Hvala.

Hvala lepa.

Ali želijo svoja stališča predstaviti tudi poslanske skupine? (Ne.) Želi Vlada?

Izvolite, državni sekretar oziroma… Izvolite, imate besedo!

Najlepša hvala.

Pred samim odločanjem o tej točki na dnevnem redu je treba poudariti, da je zadnji rok za podano stališče Slovenije v tej zadevi v Bruslju danes do 16. ure. Ta rok je Vlada tudi predstavila DZ, ko je dala predlog stališča v obravnavo. Če se Državni zbor danes do 16. ure ne izglasi bo Zakon o sodelovanju med Vlado in Državnim zborom obvelja stališče Vlade. Mi predlagamo, da se vendarle ta točka obravnava in da se razjasni, ker v Bruslju čakajo na odgovor. Sicer bo Vlada s svojim stališče tako tudi zastopala Slovenijo.

Hvala lepa za to.

Preden preidemo na glasovanje vas obveščam, da poslanka Meira Hot pooblašča kolega Sonja Knežaka, ki očitno spet ima narobe napisano, Soniboja Knežaka, da ga nadomešča.

Torej, prehajamo na glasovanje. Tisti, ki bo glasoval za je za to, da se umakne iz dnevnega reda. Tisti, ki glasuje proti je proti temu, da se umakne iz dnevnega reda. Ima kdo obrazložitev glasu? Izvolite, dr. Brglez.

Zahvaljujem se, gospod predsednik.

Spoštovani vsi prisotni!

Glede na - govorim v imenu Poslanske skupine SD - naša znana stališča, ki so bila že na samem gospodarskem odboru je zelo jasno izražena in tudi tista, ki so že v javnosti in kot bo jasno, potem iz nadaljevalnega same vsebinske razprave se bomo mi tokrat pridružili tej pobudi, ki jo pač razumemo vsebinsko, to je pač način, na kakšnega je možno brez veliko pompa nekatere zadeve, ki so lahko problematične v zunanji politiki vseeno opraviti bolje, da so postopkovne kot, da včasih kakšna zadeva preveč načne že itak včasih načet ugled te države. Vsebinsko bom, potem razložil kje je tisti odstotek verjetnosti, zaradi katerega sicer upam, da se ne bo zgodil, ampak vseeno obstaja in je simbolno zelo pomemben, ker lahko privede pri ostalih podobnih sporazumih do podobnega učinka. Razumem pa kaj pomeni biti povsem osamljen. Če je temu tako, potem je ta zadeva dajmo reči v široki perspektivi lahko razumljiva, nevarnost pa je še vedno povsem ista in se z njo soočamo že od leta 2008, ko je bil prvič omenjen multilateralni takrat investicijski sporazum, ki je nekoga privilegiral oziroma multinacionalke na račun držav.

Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo torej na glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (3 člani.) Kdo je proti? (10 članov.)

Ugotavljam, da predlog ni sprejet. S tem je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, LUKSEMBURG, 15. 10. 2018.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 11. 10. 2018 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim gospo državno sekretarko mag. Tanjo Strniša, da nam predstavi izhodišča.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Poslanke in poslanci!

Tokratni Svet za kmetijstvo in ribištvo bo obravnaval tri točke s področja ribištva, na področju kmetijstva pa bo predsedstvo podalo poročilo o stanju pogajanj na področju reforme skupne kmetijske politike, o srečanju G-20, skupine ministrov za kmetijstvo, in o položaju na področju afriške prašičje kuge.

Nekaj o ribških točkah. Prva se nanaša na določitev ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Baltskem morju za leto 2019. Pričakuje se politični dogovor, gre za zahtevna pogajanja med državami, ki se tičejo predvsem severnih držav. Se pravi, točka ne zadeva Slovenije neposredno. Slovenija pa podpira predlog komisije, saj je pripravljen na podlagi znanstvene ocene, ki omogoča obnavljanje in ohranjanje populacij ribolovnih vrst. Hkrati v predlogu predvideva znatna zmanjšanja za nekatere vrste rib in ponekod na nekaterih področjih tudi povečanje glede na stanje ribolovnih virov.

Druga točka se nanaša na sporazum med EU in Norveško, in sicer gre za izmenjavo mnenj pred posvetovanji, ki bodo potekala med Norveško in EU konec novembra v Bergenu. Tudi ta točka se ne tiče Slovenije.

Tretja točka pa je posredno pomembna tudi za Slovenijo, in sicer se bo pripravljalo stališče za srečanje Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna, s kratico ICCAT. Gre za mednarodno organizacijo za spremljanje obvezujočih upravljavskih ukrepov v zvezi s tuno in tuni podobnimi vrstami v Atlantiku in morjih, povezanih z Atlantikom, torej tudi za Sredozemlje. Pogajanja so pa zato pomembna, ker se tamkajšnji dogovori v tej regionalni organizaciji potem upoštevajo tudi nazaj skozi evropsko zakonodajo. Za Slovenijo je to pomembno zato, ker mora izvajati ukrepe, ki jih sprejema ta ICCAT organizacija v zvezi s sledljivostjo tuna in tuni podobnih vrst rib, na področju notranje trgovine, uvoza, izvoza in ponovnega izvoza.

Naslednja točka je pomembna kmetijska točka, kjer bo, kot sem že omenila, predsedstvo poročalo o tem, kakšen napredek je bil do zdaj narejen pri pogajanjih o uredbi, ki bo določila pravila in podpore za strateške načrte na področju skupne kmetijske politike po letu 2020. Poročilo povzema ključna stališča držav članic, ki so bila do zdaj izražena na delovnih skupinah in na posebnem odboru za kmetijstvo, ne pa tudi vsebin, ki se pogajajo v okviru pogajanj o večletnem finančnem načrtu Evropske unije. Za nas je pomembno, da to poročilo izraža tudi stališča, ki so bila izražena s strani Slovenije, in sicer predvsem izpostavlja poenostavitve skupne kmetijske politike, potrebo po večji prožnosti pri izbiranju in oblikovanju bodočih ukrepov, pa tudi nekaterih sprememb, kar se tiče strateškega planiranja in odobritve s strani komisije ter poročanja evalvacije. Za samo razpravo je predsedstvo pripravilo dve vprašanji za ministre. Prvo se nanaša na prenos odgovornosti od EU na države članice zaradi novega izvedbenega modela, ki daje več pristojnosti državam članicam. In drugo vprašanje se nanaša na nove okoljske ambicije skupne kmetijske politike. Mi se v okviru že sprejetih stališč v Državnem zboru zavzemamo za nadaljnje poenostavitve pri zahtevanju vsebine strateških načrtov, postopkov odobritve strateških načrtov in zahteve glede poročanja; to smo že podrobno pojasnili tudi na prejšnjih sejah. Zavzemamo se tudi za dodatno prožnost in v tem smislu menimo, da so določene omejitve oziroma določene zahteve pri izvajanju neposrednih plačil, ki so zdaj obvezne, da bi jih bilo smiselno preoblikovati v prostovoljne za države članice, ko gre, recimo, za prerazporeditveno plačilo, shemo za trajnost ali pa shemo za upravljanje s tveganji ter sektorske programe.

Kar se tiče okolja, moram poudariti, da višje ambicioznosti na področju varovanja okolja, narave in podnebnih sprememb, ki so ključni elementi reforme, nikakor ne postavljamo pod vprašaj, ker, nasprotno, menimo, da je to primerjalna prednost za nas. Menimo pa, in to bomo izpostavili, da bi bilo te višje cilje lažje doseči preko prostovoljnih ukrepov, kjer bi imele države več možnosti, da ukrepe prilagodimo specifičnim razmeram. Poleg tega bi se na ta način ugotovila boljša sprejemljivost oziroma sprejemanje teh ukrepov s strani pridelovalcev. Menimo, da je treba te ukrepe zagotoviti privlačne za kmete, da bi se lahko upoštevala tudi širša okoljska vrednost. Poleg tega bomo opozorili na potrebo, da mora biti pri izvedbi pogojenosti kot novem modelu te okoljske komponente skupne kmetijske politike državam članicam zagotovljena zadostna prožnost, vključno z možnostjo izjem za male kmete.

Naslednja točka je poročilo komisije z zasedanja kmetijskih ministrov skupine G-20. Tu samo povem, da gre za tradicijo, ki jo argentinsko predsedstvo nadaljuje; da je pomembna tema skupine G-20 kmetijstvo in prehranska varnost. Tako je tudi potekalo zasedanje G-20 ministrov julija v Buenos Airesu v Argentini, ko je bila sprejeta skupna deklaracija in načrt nadaljnjih aktivnosti za zagotovitev trajnostne preskrbe s hrano. Zakaj je to vprašanje pomembno - te države imajo 60 % vseh kmetijskih površin in 80 % pridelave oziroma trgovine, mednarodne trgovine v kmetijstvu prispevajo. Vključno s tem je pa bilo zagotavljanje prehranske varnosti, trajnostno upravljanje, vloga naprednih IT tehnologij v kmetijstvu, preprečevanje odpadkov oziroma zavržkov hrane, mednarodna trgovina in protimikrobna odpornost.

Zadnja točka, ki jo želim izpostaviti, je pa poročilo komisije o stanju na področju afriške prašičje kuge. Potem, ko je razvoj te bolezni dobil nekakšen preobrat ali pa nekakšno zaostritev po tem, ko se je letos septembra pojavila pri divjih prašičih v Belgiji. O tem, kakšne ukrepe je sprejela Belgija, so bili ministri seznanjeni že na nedavnem neformalnem zasedanju Sveta septembra na Dunaju. Gre namreč za zelo nalezljivo virusno bolezen, ki lahko prizadene tako divje kot domače prašiče, in je v evropski prostor bila vnesena leta 2007, najprej v Gruzijo, kasneje pa se je pojavila še v drugih državah. Tako jo imamo trenutno pri divjih prašičih v Belgiji, Češki, Estoniji, Italiji, Latviji, Litvi, Madžarski, Poljski, Romuniji in Ukrajini. Pri domačih prašičih pa v Bolgariji, Italiji, Latviji, Litvi, Romuniji, Ukrajini in na Poljskem. Ker je nastalo novo žarišče, so potrebne ukrepe sprejeli tudi v sosednjih regijah, v Luksemburgu in Franciji. Preventivne ukrepe pa izvajajo tudi naša Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in sicer s tem, da načrtno spremlja stanje pri divjih prašičih in domačih prašičih, z osveščanjem prebivalcev in rejcev, s sodelovanjem in osveščanjem lovcev in z navodili za rejce, lovce, prevoznike, turiste in obiskovalce, in s tem, da je posodobila načrt ukrepov ob morebitnem pojavu te bolezni.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa državna sekretarka.

Odpiram razpravo o tej točki dnevnega reda. Se kdo javi k razpravi? Če ni razprave, bom pa sam tisti, ki bo nekaj vprašal.

Veliko smo o tem že razpravljali na tem odboru, zanima me pa naslednje, glede tun. Včasih smo v Tržaškem zalivu tune lovili, še v 50. letih. Danes je ni več. Slovenija niti ni članica tega združenja, kakor vidim. To pomeni, da nimamo ambicije, da bi tuna še kdaj priplavala v Slovenijo. To je prvo vprašanje.

Drugo vprašanje se nanaša na kmetijsko politiko v novi finančni perspektivi, kjer vemo, da bo več iniciative prepuščene državam. To je seveda lahko hvalevredno, ampak hkrati daje tudi več odgovornosti državi članici, odgovornosti v smislu, da se ne bo mogoče na Bruselj izgovarjati na omejitve in za kaj denar gre. Pa me vendar zanima, ali so ti ukrepi še vedno predvideni, da bodo ciljno usmerjeni, ali ne. Kolikor vem, je ena od usmeritev bila, da bi bili ukrepi precej bolj ciljno usmerjeni, se pravi, na doseganje nekih ciljev. In bi prosil, če lahko to malce komentirate. Hvala lepa. Izvolite.

Hvala lepa.

Najprej glede tune. Jaz mislim, da kdaj tudi kakšna zaide v naše morje. Ampak mogoče pojasnilo glede članstva. Od držav članic sta v ICCAT članici samo Francija pa Velika Britanija, za pokrivanje ozemelj, pač teh čezmorskih ozemelj, za zastopanje tistih interesov. Tako mislim, da niti ni… Zato se pa tudi na ravni Sveta EU oziroma v EU se uskladijo stališča posebej, vsakič posebej, tako ima EU enotna stališča, ko gre za pogajanja v tej organizaciji.

Kar se tiče SKP, pa te večje subsidiarnosti in prožnosti ter bolj ciljne naravnanosti okoljskih ukrepov, pa ne vem, ali sem vaše vprašanje pravilno ujela. Generalno gledano, če me vprašate, bi mi želeli… Cel ta okoljski okvir skupne kmetijske politike se je nekoliko spremenil, tako se je sedanja navzkrižna skladnost nadgradila in postala bolj zahtevna. Tako se ohranja prejšnja ozelenitev in navzkrižna skladnost, hkrati se pa dodaja neke nove pogoje, ki so obvezni, pogojenost je obvezna. Mi pa menimo, da nekateri od ciljev, ki se jih želi doseči s to pogojenostjo, bi bilo pravzaprav lažje doseči ali pa bolj prijazno doseči, pa mogoče celo bolj ciljno doseči s prostovoljnimi ukrepi, za katere se kmetje odločijo, kot pa da so obvezni, ker so lahko v posebnih razmerah, recimo, pri nas tudi zelo omejujoči in mogoče preveč omejujoči. In tudi ko je nek ukrep obvezen in je predpisan, potem ga je seveda treba izvajati, ne moreš pa kmeta za tako prakso nagraditi; če je ukrep prostovoljen, ga lahko v okviru programa razvoja podeželja, ker je nadstandarden, za tisti nadstandard, za tak nadstandardno prakso, za večje stroške, izgubljen dohodek. Mi si prizadevamo, da tudi, če samo ohranjaš neko prakso, ki je naravi bolj prijazna od sodobnih ali pa modernih tehnologij, da bi lahko to nagradil oziroma tako subvencijo imel v okviru okoljskih ukrepov, je to bolj prijazno in je lahko bolj ciljno usmerjeno, kot če je generalno nekaj predpisano na ravni EU. In menimo, da na tej točki pogojenosti je sama ambicija Evropske komisije pri tem zakonodajnem predlogu, da se da več pristojnosti državam članicam pri izvedbi skupne kmetijske politike, v nasprotju s tem, da določene stvari pa predpisuje in že na ravni EU omejuje.

Kar se tiče prav doseganja ciljev, če bi želeli bolj detajlna pojasnila, tehnična pojasnila, bi pa prosila potem svojo kolegico Simono Vrevc, predstavnico v posebnem odboru za kmetijstvo, da lahko tudi na kakšnem čisto konkretnem primeru spremljanja teh določenih ciljev, kazalnikov in tudi kako se potem, ali pa to spremembo pristopa, ki ga imamo recimo zdaj v tem, ki je predlagan na praktičnem primeru tudi pojasni, če je to potrebno.