35. redna seja (skupna seja)

Odbor za zadeve Evropske unije

6. 3. 2019
podatki objavljeni: 6. 3. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 35. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Sodelavci snemalne ekipe so nas prosili, če lahko pred začetkom preverimo snemalne naprave oziroma naprave za prevajanje. Hvala lepa.  Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne more udeležiti naslednji član odbora: gospod Zmago Jelinčič Plemeniti zaradi službenih obveznosti za vas čas trajanja seje. Na seji kot nadomestni član odbora sodeluje Boštjan Koražija namesto gospe Nataše Sukič. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. K 1. točki dnevnega reda pa smo povabili tudi vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zorana Stančiča, gospo Andriano Sukovo namestnico generalnega direktorja Direktorata Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, gospoda Manfreda Bergmanna direktorja Generalnega direktorata Evropske komisije za ekonomske in finančne zadeve ter gospo Vittorio Alliata Di Villafranca direktorico Generalnega direktorata Evropske komisije za regionalno politiko in urbani razvoj. Vse navzoče prav lepo pozdravljam.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red in naknadno dne 14. 3. 2019 obvestilo o razširitvi dnevnega reda. tako se dnevni red seje razširi za naslednjo točko: točka 2.a Predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa sveta o podpisu v imenu Evropske unije sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Socialistično republiko Vietnam. Tako je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in razširitvijo.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - EVROPSKI SEMESTER - PREDSTAVITEV POROČILA O DRŽAVI SLOVENIJA ZA LETO 2019.  Gradivo k tej točki ste prejeli 28. 2. 2019 in prosim dr. Zorana Stančiča, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, da nam predstavi poročilo o Sloveniji. Izvolite, dr. Stančič.
Zoran Stančič
Hvala lepa. Spoštovani predsednik odbora, spoštovane članice in člani odbora, spoštovana državna sekretarka, državni sekretar in drugi predstavniki Vlade! Cenjeni gostje. V veliko veselje mi je, da lahko začnemo današnji dan predstavitve glavnih ugotovitev Poročilo o Sloveniji za leto 2019, ravno v Državnem zboru. Državni zbor je ključni partner za nastavljanje izzivov s katerimi se sooča Slovenija. Zaradi tega nas zelo veseli, da serijo predstavitev začenjamo ravno tukaj v vaši hiši. V novi sestavi Državnega zbora vam torej prvič predstavljamo tako imenovani zimski sveženj Evropskega semestra. Na začetku bom predstavil zgolj proces, potem bodo pa kolegi iz Bruslja bistveno bolj natančno predstavili vsebino samega poročila. Torej evropski semester je letni cikel usklajevanja evropskih politik, gospodarskih, proračunskih in strukturnih reform v državah članicah Evropske unije. Letos poteka že osmič po vrsti. Letošnji cikel Evropskega semestra je komisija na evropski ravni zagnala lani novembra z objavo letnega pregleda rasti in z objavo predlogov priporočil za ekonomsko politiko območja evra. S tema dokumentoma smo tako ali drugače opredelili gospodarske, prednostne naloge Evropske unije in tako podali smernice državam članicam za letošnje leto. Vse to je bilo ponovno osredotočeno na dejansko tri prednostne naloge, spodbujanje naložb, nadaljevanje strukturnih reform in zagotavljanje odgovornih fiskalnih politik. Naslednji korak na evropski ravni v okviru semestra pa je dejansko objava poročil o državah, torej tema današnje predstavitve. Na podlagi gospodarske napovedi, objavljene 7. februarja, je komisija 27. februarja, predstavila poročila o državah za leto 2019. Gre za zelo podroben prikaz stanja oziroma letno oceno Evropske komisije v gospodarskih in socialnih razmerah v državah članicah Evropske unije. Poročilo je bilo objavljeno za vse države članice, torej tudi za Grčijo. Poleg analize gospodarskih in socialnih razmer, poročila o državah vključujejo tudi oceno napredka držav pri izvajanju priporočil v zadnjih letih. Ta analiza temelji na zelo intenzivnem dialogu, ki ga komisija vodi na strokovni in politični ravni z državami članicami in tudi z lokalnimi deležniki na vseh ravneh v okviru letnega cikla Evropskega semestra. Razdelili smo vam letak na dveh straneh, ki tako ali drugače prikazuje pregled napredka po vseh državah članicah. Prosim, vabim vas, da si ga ogledate. Letos je komisija skupaj s poročilom za državo v primeru Slovenije podala tudi oceno o posodobljenem proračunskem osnutku za leto 2019, med tem, ko poročilo o državah za določene države vključujejo tudi oceno morebitnih makroekonomskih neravnotežij in sicer letos za 13 držav. Slovenije ni več med njimi, saj je že izstopila iz tega postopka. Letošnje poročilo o državah pa odražajo tudi večji poudarek, ki ga komisija v evropskem semestru namenja naložbenim vidikom in tudi pripravam na novo finančno perspektivo oziroma na evropski proračun po letu 2020. V tem kontekstu letošnji evropski semester uvaja zelo pomembno novost. V prilogi D so predstavljene z vidika komisije naložbene smernice za financiranje kohezijske politike v obdobju 2021-2027. S predstavitvijo poročila o državah se evropski semester zdaj dejansko seli iz evropske ravni na nacionalno raven. Poročilo o državah se namreč podlaga za razpravo vseh deležnikov v državah članicah o ukrepih nacionalnih politik, ki jih bo država kot odgovor na poglobljeno analizo vključila v svoj nacionalni reformni program in tudi v program stabilnosti. Oba omenjena dokumenta morajo države članice posredovati evropski komisiji do srede aprila. Od leta 2015 torej dajemo z objavo analitičnih poročil že v začetku leta. Prej smo to delali pozneje, damo državam članicam na voljo več časa, da lahko opravijo temeljito analizo in tudi širše posvetovanje z vsemi zainteresiranimi deležniki. V ta kontekst na nek način sodijo tudi današnje predstavitve poročila. Po tej predstavitvi imamo predstavitev tudi na Ekonomsko socialnem odboru in predstavitev za širšo javnost ob 12.45, na Predstavništvu Evropske komisije. Toliko na kratko o procesu, zdaj pa bi besedo predal kolegom, ki bodo podrobneje predstavili glavne ugotovitve z njihovega področja. Najprej bo govorila gospa Andriana Sukova, namestnica generalnega direktorja Direktorata Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, nadalje, gospodu Manfredu Bergmannu, direktorju Generalnega direktorata Evropske komisije za ekonomske in finančne zadeve in na koncu, tudi gospe Vittorii Alliata Di Villafranca, direktorice Generalnega direktorata Evropske komisije za regionalno politiko in urbani razvoj. Tako da, prosim, gospo sodelavko Andriano Sukovo, da prevzame besedo.
Hvala lepa, dr. Stančič. Gospa Sukova, imate besedo. Izvolite.
Andriana Sukova
Hvala lepa. Dober dan, drage kolegice in kolegi. Najprej naj povem, da sem zelo vesela, da sem lahko tukaj z vami, v parlamentu, da vam predstavim oceno Evropske komisije, ko gre za situacijo na področju gospodarskih, socialnih in politik povečanja produktivnosti kot tudi glavne naložbe, ki so potrebne v prihodnosti. Naj to postavim v kontekst. Evropska unija doživlja 7 leto rasti in letos smo zagotovili rekordno število novih delovnih mest. 240 milijonov ljudi je sedaj zaposlenih v celotni Evropski uniji. Imamo izjemno nizko stopnjo brezposelnosti, ki je 6,6 %, kar pomeni, da imamo v Evropi zelo ugodne gospodarsko socialne pogoje. Letos bomo zato dodatne naložbe namenili strukturnim reformam in tudi odgovorni fiskalni politiki v vseh državah članicah, da bomo izkoristili ta ugoden položaj v Evropi. Tudi naložbe je treba poudariti, ki jih bomo pridobili iz naložbenega načrta za Evropo. Na ta način bomo zagotovili več stabilnosti in blagostanja zaposlovanju brezposelnih. Počasi se sicer že kažejo znaki upadanja gospodarske rasti zaradi svetovne situacije in zaradi ozemeljske in sektorske usmerjenosti izvoza v Sloveniji. Danes oziroma letos se počasi rast premika iz izvoza, ko gre za Slovenijo, v domačo potrošnjo. Treba pa je pritegniti več tujih naložb, treba je zaščititi te naložbe, izboljšati spretnosti in znanja ljudi in na ta način zagotoviti več zaposlovanja. Vlada mora zagotoviti vzdržnost javnofinančnega položaja, fiskalne politike pa je treba uporabiti tam, kjer je to najbolj primerno. Notranje težave držav članic je treba odpravljati s pomočjo ukrepov strukturnih reform. Glede na pozitivni razvoj v Evropski uniji na splošno, naj sedaj nekaj povem o Sloveniji konkretno. Moram pohvaliti Slovenijo zaradi dobre gospodarske rasti - 4 % je bila gospodarska rast v povprečju, v zadnjih nekaj letih, tudi stopnja brezposelnosti, ki je 5,6 %, je nizka. Dolgotrajna brezposelnost se je tudi spustila na 3 %, vsekakor pa v zadnjih 4 letih, je Vlada veliko investicij namenila zaposlovanju in ti rezultati se že kažejo. Vendar za najmanj usposobljene, za starejše od 50 let, je situacija še vedno zelo zaskrbljujoča. Zaradi tega smo zaskrbljeni tudi v zvezi s pokojninskim sistemom in njegovo vzdržnostjo v Sloveniji. Zaskrbljeni smo v komisiji tudi zaradi geografskih trendov in zaradi večje naraščajoče potrebe po dobro usposobljenih delavcih na trgu dela, kjer se povpraševanje po takšnih delavcih povečuje v industriji, v gradbeništvu in v storitvenem sektorju. To pomeni, da je treba še usmeriti naložbe v povečanje znanja in sposobnosti ljudi v prekvalifikacijo, tako da bodo današnji brezposelni bolj pripravljeni na zahteve trga dela v prihodnosti. Kar zadeva starejše prebivalce. Tudi tukaj so velik izziv pokojnine oziroma pokojninski sistem. Za enkrat jim pokojnine ne zagotavljajo ustreznih ravni življenja, demografski trendi pa predstavljajo tudi pritisk na dolgotrajno nego, na zdravstveni sistem in to so zadeve, ki v Sloveniji predstavljajo še vedno velik izziv, zlasti, ko govorimo o financiranju iz evropskih sredstev, zlasti iz sredstev kohezijskega sklada. Konec koncev je treba vedeti, da ta pomoč morda ni najbolj optimalno uporabljena, zato je treba zagotoviti bolj prilagojeno podporo ljudem za dodatno kvalificiranje oziroma pridobitev dodatnih znanj in spretnosti. Stopnjo aktivnosti prebivalstva je treba izboljšati in zagotoviti stabilnost fiskalne politike v Sloveniji. Tukaj bi končala, kajti želela bi si slišati tudi vaša mnenja, pa tudi zato, da bomo slišali od kolega oziroma kolegice nekaj o fiskalni stabilnosti in o prihodnosti.
Hvala lepa gospa Sukova za kar nekaj tudi pohval iz tega poročila, kar se tiče Republike Slovenije, tako da smo tudi zaradi tega veseli. Bi pa zdaj predal besedo gospodu Manfredu Bergmannu, direktorju Generalnega direktorata Evropske komisije za ekonomske in finančne zadeve. Izvolite, gospod Bergmann.
Manfred Bergmann
Najlepša hvala, da ste mi dali možnost, da vam predstavim ta del poročila na tem sestanku. Nekaj bi vam povedal o tem, kako Evropska komisija gleda na trende v gospodarstvu Slovenije in kakšni so… in nekaj o izzivih, ko gre za prizadevanje Slovenije za doseganje gospodarske odličnosti. Podrobnosti te predstavitve boste našli v poročilu o državi, ki je nastalo na podlagi posvetovanj z vsemi deležniki v Sloveniji. Nekaj o preteklem razvoju. Tukaj bom rekel kapo dol. Slovenije je iz recesije leta 2017 in 2018, ko so finančni trgi mednarodni propadli, izšla zelo hitro. Dobro je tudi rešila problem javno-finančnega dolga. V četrtem letu je sedaj že Slovenija v pozitivnem trendu gospodarskega razvoja. No, v Evropi je ta trend prisoten že pet let, ampak Slovenija kar dobro to dohiteva. Veliko zelo trdih in strogih ukrepov je Slovenija sprejela po finančni krizi, zlasti, ko gre za zelo negativne posledice povezave med gospodarstvom na eni strani in bančnim sektorjem na drugi strani. Tudi socialni partnerji in slovenski sistem socialnega varstva so prispevali k temu pozitivnemu razvoju, pa tudi zelo strogi ukrepi vlade same. Letos že na nek način opažamo, da ti trendi, ki so bili zelo pozitivni v preteklosti ne bodo se nadaljevali v isti meri. Rast BDP se upočasnjuje. Napoveduje se povečanje osebnih dohodkov in to tako v Sloveniji in v Evropi pomeni, da smo dosegli morda vrhunec gospodarske rasti. Leta 2017 je Slovenija imela 5-odstotno gospodarsko rast, lansko leto 4, 5, za letošnje leto in leto 2020 pa napovedi kažejo, da bo rast okoli 3 do 3, 5 %. Kaj še opažamo? Dejavniki rasti so se spremenili. V preteklosti je rast bila posledica izvoza blaga in storitev, sedaj pa je domače povpraševanje tisto, ki poganja gospodarsko rast. Gre za osebno potrošnjo in za zasebne naložbe. To je dobro, kajti to pomeni več naložb v Sloveniji. Če govorimo o zunanjem ravnotežju, moram reči, da se je tudi javnofinančna bilanca in stanje na tekočem računu v Sloveniji izboljšalo. To je posledica več trgovinske izmenjave in izvoza storitev. Ne smemo pozabiti, da je Slovenija dobro vključena v verigo vrednosti v Evropski uniji. Izvoz in uvoz v Sloveniji sta pomembna. Sam prihajam iz Nemčije, ki naj bi imela tudi gospodarsko rast predvsem zaradi izvoza, slovenska odvisnost od izvoza pa je dvakrat večja kot je nemška. Torej Slovenija je v resnici odvisna od evropskih trgov in sicer kot dobaviteljica in kot kupec.  Sedaj smo že prišli v situacijo, ko gre za javnofinančni položaj, kjer ima Slovenija proračunski presežek. prehajamo torej v novo fazo in komisija meni, da bo naslednje leto treba več pozornosti nameniti temu. Treba bo zmanjšati odvisnost od izvoza, povečati produktivnost in na ta način zagotoviti vzdržno visoko raven plač, to je nujno potrebno, če hoče Slovenija nadaljevati tako. Ko gre za javnofinančno situacijo, javni dolg kot odstotek BDP pada od leta 2015. Okoli 60 % kažejo ocene naj bi ta… okoli 60 % naj bi leta 2022 oziroma 2021 bil ta odstotek. No, 60 % dolga v BDP je sicer boljša številka, ampak še vedno ni ravno tisto, kar bi si človek želel. Presežek 8, 5 % v letu 2018, letos so napovedi za dober trend, ampak vse to ne bo dovolj – zakaj? Zato, ker sedaj živimo v času debelih krav. V Evropski uniji menimo, da je treba imeti procikličen proračun, kar pomeni, da v dobrih časih je treba izkoristiti presežek sredstev za to, da bodo dobri časi trajali tudi v prihodnosti. Zlasti so tukaj problematični odhodki povezani s staranjem prebivalstva. Glede na majhen presežek, proračunski presežek je treba začeti sedaj razmišljati o tem, kako oblikovati proračun v prihodnosti. Vlade v Evropski uniji v glavnem niso obvladale odhodkov in zdi se nam, da ta nadzor nad javnofinančnimi odhodki pravzaprav se še slabša. Verjetno bomo v prihodnosti imeli ponovno deficitarne situacije, če se bodo javnofinančni odhodki povečevali, prihodki pa ne enako.  Sedaj pa nekaj besed o reformah. Osredotočil se bom na dve, na pokojninsko reformo in na privatizacijo. Do sedaj ima Slovenija zelo, izjemno dobre rezultate, ko gre za strukturne reforme od leta 2011. To vključuje tudi pokojninsko reformo iz leta 2012, ampak komisija je že večkrat ob takšnih predstavitvah poročil poudarila, da je treba začeti obvladovati tveganja, ko gre za vzdržnost in zadostnost pokojninskega sistema. Čeprav pokojninska reforma ni daleč nazaj, je vendarle treba vedeti, da rezultati takšnih reform se pokažejo šele po dolgem obdobju.  (nadaljevanje) Kar zadeva Slovenijo je najbolj pereče vprašanje to, da dodatni odhodki povezani s staranjem so takšni, da se zna, torej realno tveganje, hitro zgoditi, da bodo ušli nadzoru. Dolgoročno so odhodki za to kot % BDP neustrezni. Od cele pogače prihodkov bo treba vedno več nameniti pokojninskemu sistemu, to pa pomeni, da bodo izgubili ali mladi ali pa delovno sposobni ljudje, če se ne bodo stvari spremenile. Odhodki povezani s staranjem naj bi se povečali za več kot 6 odstotnih točk BDP, 6 odstotnih točk. Za Evropsko unijo kot celoto je ta številka manj kot 2 % BDP. Torej 6 % cele pogače, dodatnih 6 % bo namenjenih ljudem, ki se starajo v Sloveniji, v Evropi pa samo 2 %. To je seveda pozitivna odločitev za starejše, ampak mladi bodo plačali ceno za to. Ko gre za ta nesorazmerja, gre seveda tudi za vprašanje upokojitvene starosti in nekaterih drugih parametrov, ki določajo upravičenost do pokojnine. Spreminjanje upokojitvene starosti glede na naraščajočo pričakovano življenjsko dobo, bo pomenilo, da lahko istočasno dosežemo več rezultatov. Torej ti parametri in cilji te politike morajo ustrezno biti prilagojeni. Na primer vzdržnost pokojninskega sistema bi bila boljša, torej pokojninski sistem bi bil uravnotežen, če bi se izboljšala primernost, zadostnost pokojnin, kajti na ta način bodo ljudje, ko se starajo in se upokojujejo, lahko pridobivali več pravic. Na ta način bi odpravili tudi problem neenakosti med generacijami, pomeni, da če bodo starejši dobili več, bo manj ostalo za manjše. Bi pa to moralo tudi povečati možnost zaposlovanja oziroma ohranjevanja trga dela in na ta način bi ta večja pogača koristila vsem. In še zadnja stvar, ki bi jo omenil. To je privatizacija. Kar nekaj časa je sedaj Slovenija že tržno gospodarstvo in za tržno gospodarstvo je značilno, da tisti, ki oblikujejo politiko, se ne vmešavajo v vsakodnevno poslovanje gospodarskih družb. To počenjajo menedžerji in lastniki družb, ki vedo najbolje, kakšna je prihodnost trgov. Prva kriza o kateri sem govoril leta 2008, 2009 v Sloveniji, ta je bila posledica prevelikega vmešavanja države zlasti v podjetja v državni lasti, pa tudi v nekatere sektorje kot celoto. Sedaj je Slovenija na poti v privatizacijo, to vemo, ampak kolikor vidimo ni ustrezna, dovolj odločna ta pot. Na področju finančnega sektorja je zlasti zaskrbljujoče vmešavanje države, ampak to velja tudi za nekatere druge sektorje, ki niso bili v preteklosti problematični in zato ni resnično nobene potrebe, da se v vsakodnevno poslovanje družb vmešava država. Tukaj Evropska komisija meni je treba stvari spremeniti, kajti sedaj, ko so časi debelih krav, je treba privatizaciji nameniti več pozornosti in sredstev. V recesiji se bodo naložbe umaknile od Slovenije v druge dele sveta in takrat bo težje.  No, sedaj pa hvala lepa za vašo pozornost. /Izklopljen mikrofon/
Zdaj pa prosim gospo Vittorio Alliata Di Villafranco, direktorico Generalnega direktorata Evropske komisije za regionalno politiko in urbani razvoj za predstavitev poročila. Hvala, izvolite.
Vittoria Alliata Di Villafranca
Gospod predsedujoči, člani odbora, vabljeni gostje, tudi v mojem imenu velika hvala za to, da ste si vzeli čas, da prisluhnete tej javni razpravi o tej tako zelo pomembni temi. Kot sta povedala pred menoj že gospa Sukova in gospod Bergmann, nam to daje priložnost, da se nemudoma lotimo drugega stebra, to pa je tudi namen našega obiska. Radi bi ugotovili, kako lahko uporabimo sredstva, ki bodo na voljo v okviru kohezijske politike, zato, da bi tudi z naložbami lahko sodelovali pri izvajanju reform, z drugimi besedami, kako se vključiti v naložbe, ki so bile prepoznane v tem poročilu. V prejšnjih predstavitvam ste že slišali, da je Slovenija postorila že zelo veliko, rast je dobra, veliko je bilo narejenega, vendar pa ob branju poročila tudi lahko vidimo, da ne morete biti sami s seboj, dejstvo je tudi to, da se svet okoli nas spreminja, naši partnerji se lotevajo prestrukturiranja, živimo pa v globalnem svetu, to pomeni, da imamo tudi konkurente izven Evropske unije in ravno zato moramo poskrbeti, da bomo močni pri tekmovanju z našimi partnerji in konkurenti, v okviru EU in na svetovni ravni. Poudarila bi rada samo par elementov iz razprave o proračunu, ki je na voljo in povedala bi tudi nekaj o tem, kako spodbujamo Slovenijo, naj porabi ta sredstva. Maja 2018, je komisija sprejela predlog, ki ga zdaj obravnavata Evropski parlament in Svet. Mi imamo proračun za 7 let, torej mi damo na mizo podatke v zvezi s tem, kako naj bi proračun izgledal v prihodnjem 7 letnem obdobju. Dali smo predlog v zvezi s tem, kako naj bi po našem mnenju denar 27 držav članic porabilo. In če se sedaj takoj osredotočim na Slovenijo, menimo, da bi Slovenija sredstva, ki jih predlagamo za Slovenijo – 3,1 milijarde evrov za 3 sklade; sklad za regionalni razvoj, evropski socialni sklad plus in kohezijski sklad – želimo, da bi ta sredstva porabili na 5 glavnih področjih. Prvo področje se nanaša predvsem na inovativnost, konkurenčnost in raziskave. Ključna stvar tu je, da bi ugotovili, kaj je možno narediti za to, da bi vaša podjetja postala bolj konkurenčna, bolj inovativna in menimo, da je eden od načinov, da to naredite, sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami, ki lahko za vas pridejo do nekih idej. Prav tako menimo, da je nujno ugotoviti, kako lahko kar najbolje podprete podjetja, zato, da se bodo ta lahko nadalje razvila. Namreč, vedno, ko govorimo o podjetjih, moramo vedeti, da imamo zagonska podjetja – v Sloveniji jih je ogromno – ampak dejstvo je, da je tem podjetjem zelo težko rasti in ostati v poslu, na daljše časovno obdobje, mi pa si seveda tega želimo, zato proučujemo, kaj se da narediti za to, da bi ta podjetja, manjša podjetja, lahko zrasla in se razvila. Prav tako si tudi želimo, da bi se podjetja lahko povezala tudi z drugimi podjetji, izven Slovenije. Torej gre za tako imenovano internacionalizacijo, ki je tudi za vašo državo zelo pomembna. Drugo področje, kjer menimo, da bi Slovenija morala vlagati več in o tem bi se radi radi pogovorili z vami; gre za pripravo vaše države za prehod na tako imenovano nizko ogljično gospodarstvo. To pomeni, da bi vlagali več v sončno energijo, vetrno energijo, geotermalno energijo, pa tudi, da bi izboljšali energetsko učinkovitost zgradb. Stvar, ki bi jo rada poudarila, pa je še nekaj, čemur se reče prehod na krožno gospodarstvo. Recimo, v poročilu sem prebrala, ko smo analizirali situacijo – 70 % surovin, ki jih podjetja v Sloveniji porabijo, se uvaža iz drugih držav. Na podlagi izkušenj iz drugih držav vemo, da se da veliko narediti za to, da bi materiale reciklirali oziroma jih ponovno uporabljali. Na ta način lahko zmanjšate uvoz in porabite tisto, kar že imate v svoji državi. Na ta način so prihranki veliki, v krožnem gospodarstvu pa se tudi odpadki močno zmanjšajo. Tretje pomembno področje, je področje povezljivosti; tu je pomemben tudi transport, mi poudarjamo predvsem železnice. V tem kontekstu bi poudarila tudi TNT omrežje, Slovenija pa mora predvsem bolj razviti svoje železnice. Na ta način bi lahko več blaga prevažali po tirih, pa tudi vaši potniki bi se lahko več posluževali železnic, namesto, da se vozijo z avtomobili. Četrto področje je prispevek k bolj socialni Evropi in namestnica direktorja, Sukova, je o tem že nekaj povedala. Potem pa je tu še peto področje, ki pa se nanaša na neenakosti med regijami, gre za to, da so nekatere regije bolj razvite od drugih in po tej plati položaj v Sloveniji ni tako hud. V nekaterih državah so razlike bistveno večje, z vidika BDP na prebivalca, potem vključenost v študij. V Sloveniji je teh razlik nekoliko manj, kljub temu pa razlike vseeno obstajajo. Omenila bi recimo razliko med vzhodno in zahodno Slovenijo. Zato menimo, da je zelo pomembno, da nimate ene same politike za celotno državo. Namesto tega potrebujete politike, ki bodo temeljile bolj na regijah, na posameznih lokacijah, zato, da najdete ustrezno kombinacijo politik, ki je najbolj primerna za določeno območje in njegove omejitve. To je splošen okvir, na podlagi katerega se bomo pogovarjali z vašimi predstavniki Vlade, pri pripravi programa. Dialog se že začenja in pričakujemo, da bomo prvi osnutek dokumentov, ki bo podlaga za naložbene programe, ki bodo sprejeti leta 2021, seveda, pomembno je, da začnemo dovolj zgodaj, da pravzaprav začnemo že zdaj in da se učimo iz napak iz preteklosti tako, da bomo lahko začeli po letu 2021, z novim uspešnim obdobjem. Hvala.
Hvala gospa Di Villafranca. Bi se predstavniki Vlade želeli odzvati na ugotovitve iz predstavljenega poročila? Gospod Metod Dragonja, iz Ministrstva za finance, imate besedo.
Metod Dragonja
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gostje iz Evropske komisije in vsi ostali prisotni. Poročilo, ki ga je predložila Evropska komisija Sloveniji, bo zelo podrobno in je že zelo podrobno obravnavano s strani Vlade Republike Slovenije in s strani različnih resorjev. Danes imamo tudi delavnico, ki jo organizira Evropska komisija, kjer bomo posamezne ocene in posamezna priporočila bolj natančno še lahko prediskutirali.  (nadaljevanje) Dal bom prve odzive. Prvi odziv je pravzaprav ta, da je ekonomska in javnofinančna politika, ki jo je vodila Slovenija vse v obdobju od krize med leti 2008 in 2013 bila pravilna. Dala je dobre rezultate, obnovila je gospodarsko rast in omogočila je, da je Slovenija iz skupine držav s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji uvrščena v skupino držav, ki teh presežnih makroekonomskih neravnovesij nima več. Ustvarjeni so bili pogoji za javnofinančno konsolidacijo. Hkrati je Slovenija ustvarila pogoje za postopno zniževanje javnega dolga v skladu z maastrichtskimi kriteriji, presežni javni dolg znižujemo hitreje kot je bilo to načrtovano in postavljeno z makroekonomskimi cilji. To nam dokazuje, da so temelji slovenskega gospodarstva ali pa temelji ekonomije bili zdravi in so zdravi, da se pa pač spopadajo s konkurenčnimi izzivi in da ekonomska kriza v Sloveniji bi bila v veliki meri povzročena tudi, zaradi slabosti, ki smo jih imeli v finančnem sektorju, deloma pa tudi je veljal odziv globalne recesije v tistem obdobju. Poročilo Evropske komisije kot vedno je strogo, ocenjujemo pa, da je fer. Poudarjeni so ključni dosežki in napredek predvsem, kar se tiče gospodarske rasti. Dana so priporočila, ki bodo predmet nadaljnje obravnave in diskusije z Evropsko komisijo. Gospod / nerazumljivo/ je lepo poudaril, da v zadnjem obdobju so se spremenili te gonilci rasti, da prehajamo v bolj uravnotežen del gospodarske rasti, kjer ni toliko v ospredju samo izvoz, ampak tudi solidna rast investicij in pa tudi porabe. Pri netu izvozu moramo posebej povedati, da imamo dinamično rast tako izvoza, vendar imamo tudi zelo dinamično rast uvoza v zadnjem obdobju, kar je povezano z ekonomskim okrevanjem in povečano potrošnjo tako, da pravzaprav bodo ti vidiki tudi s strani Vlade deležni tako kot je gospod rekel z vidika komisije še bolj podrobnih ocen. Priporočila, ki jih je Evropska komisija dala v načelu sprejemamo. Dali smo že tudi kot Ministrstvo za finance in kot Vlada že določene izjave in pojasnila, da Vlada zasleduje dva ključna cilja. To je, doseganje proračunskega presežka in zniževanje javnega dolga, s čimer bomo naslednji rok uravnotežili javne finance. Naša ocena je, da naslednji rok javnofinančna vzdržnost ni ogrožena, na dolgi rok pa bo potrebno zagotoviti izvedbo priporočenih reform. Eden od bistvenih premikov, ki je bil narejen od trenutka, ko je komisija to poročilo pripravljala pa do zadnjih dni je pravzaprav sedaj tudi lansiranje ene pomembnejših strukturnih reform na področju pokojninskega zavarovanja. Vlada bo naprej vzdrževala ustrezno razmerje med stabilnostjo javnih financ na eni strani ter skrbjo za državljane in širši razvoj države na drugi strani. V tej smeri imamo pred seboj nalogo zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ. Hkrati pa bomo skrbeli za ustrezen nivo socialne varnosti in ustrezno ciljano socialno politiko. To se pravi, izzive, ki nam jih tukaj predstavlja Evropska komisija, teh izzivov se zavedamo in bomo v bodoče delovali predvsem z vidika izboljševanja konkurenčnosti Republike Slovenije, konkurenčnosti gospodarstva in pa oživljanja naložb. Prvi odziv, ki ga bomo dali tudi danes na delavnici, je vezan tudi na posamezne priloge tega poročila, predvsem na naložbene smernice za financiranje v okviru kohezijske politike za obdobje 2021 do 2027. Tukaj moramo poudariti, da ta povezava med poročilom in tem dodatkom D naložbenimi smernicami je po naši oceni slaba, je premajhna. Omejena je sicer pretežno na izvajanje kohezijske politike. Kar se tiče naložbenih smernic, bo Vlada naredila bistveno širši okvir za spodbujanje investicij in to vključila v državni program razvojnih politik, ki bo prvič pripravljen letos jeseni in se navezuje potem na naslednji cikel priprave fiskalnih dokumentov za leto 2020 in leta 2021. To bi bilo nekaj osnovnih komentarjev. Kakšne detajle bomo lahko še pojasnili v nadaljevanju, če bodo vprašanja.  Hvala lepa.
Hvala lepa državnemu sekretarju, gospodu Dragonji.  Zdaj pa odpiram razpravo. Besedo dajem gospodu Boštjanu Koražiji.
Spoštovani, najlepša hvala za besedo!  Jaz bi začel razpravo; prejšnja leta so nas predvsem naučili to, da bi morali biti mnogo bolj kritični do priporočil in usmeritev, ki nam jih po njihovih metodologijah pošiljajo z evropske komisije. Ker realni in strukturni problemi nastajajo nenaslovljeni, namesto tega pa jih nadomeščajo oziroma se jih nadomešča s parcialnimi rešitvami, ki se maskirajo kot ciljno usmerjenega na najbolj ranljive, žal dostikrat. Naprej se je treba tudi vprašati v samih priporočilih v evropskem semestru, ki smo ga danes dobili oziroma o katerem razpravljamo. Ne le, da jih sprejemamo kot nekaj povsem normalnega, pogosto smo še bolj papeški od papeža, se pravi, da se držimo še bolj pravil kot se jih držijo ostale države članice, kot EU in te zadeve. Priporočila iz Bruslja narekujejo najvažnejše politične smernice in tudi seveda gospodarske politike. Moramo se vprašati, v kolikšni meri še lahko sploh govorimo o demokraciji sami po sebi, o evropski demokraciji in suverenosti oziroma neodvisnosti držav v sklopu Evropske unije. Zakon o Fiskalnem pravilu je v veliki meri logiko proračunskega omejevanja, ki pomeni / nerazumljivo/ za socialne države in javnih investicij, ustoličil za permanentno logiko, kar je pač žalostno oziroma se izgublja ta del, ki ga vsi zagovarjamo, del socialne države oziroma del socialne Evropske unije. To je bilo za enkrat.  Hvala.
Hvala lepa gospod Koražija.  Zdaj pa predajam besedo gospodu Borisu Doblekarju.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani visoki predstavniki, tako slovenske Vlade kot Evropske unije.  Jaz bom razpravljal o par temah, ki se mi zdijo zelo pereče oziroma problematične. Ne bom se dotikal toliko tistih področij kjer smo nekako rahlo napredovali oziroma napredujemo oziroma o tem je govoril že tudi državni sekretar, gospod Dragonja. Mislim, da je prav, da opozorimo na nekaj stvari, ki mučijo našo državo in se soočamo s temi težavami.  In sicer, najprej bi opozoril, da poslušam predstavnike Evrope   (nadaljevanje) danes ali pa skozi vse to obdobje, odkar sem bil izvoljen za poslanca, veliko je opozoril, priporočil, nekih navodil, opozarjanj, vendar bi rekel, da se v Sloveniji premalo zgodi, premalo se zavedamo teh opozoril in priporočil Evropske unije, ki so, moram reči, na mestu in bi se morali tega veliko bolj zavedati.  Kot drugo, predstavnik Evropske unije je govoril o tržnem gospodarstvu, da smo nekako prešli na tržno gospodarstvo. Mene osebno moti, ne to, da smo v tržnem gospodarstvu, ampak da se v Sloveniji zelo malo uporablja ta izraz tržno gospodarstvo, pač pa veliko govorimo o kapitalizmu, in to o kapitalizmu v nekem najslabšem smislu, mislim, da to ni dobra popotnica za naprej. Veliko pa se pojavlja tudi teženj po socializmu, po nekih časih, ki smo jih nekoč že imeli, oziroma po planskem gospodarstvu, ki vemo, da se ni obneslo in je bivši državi prineslo toliko težav, da je kasneje tudi razpadla. Torej, želel bi, da se bolj govori o tržnem gospodarstvu kot terminu, ne pa o kapitalizmu.  Kar se tiče naložb kot deleža bruto družbenega proizvoda v Sloveniji, ostajajo pod povprečjem Evropske unije. To se mi zdi precej zaskrbljujoče. Omejitve pri znanjih in spretnostih ter počasna digitalna preobrazba omejujejo rast produktivnosti, hkrati pa nezadostna okoljska infrastruktura, pomanjkljive trajnostne prometne povezave in nizek delež zelene energije ovirajo gospodarski razvoj, predvsem v manj razvitih regijah. Tudi pri nas se soočamo v celi državi s to težavo, kar lahko vidi sleherni občan oziroma državljan, in vidimo, da so tudi občine, lokalne skupnosti v velikih težavah zaradi pomanjkanja sredstev, ko morajo skrbeti za te infrastrukturne in okoljske projekte, predvsem so tu težave zelo slabih lokalnih cest, vodovodov in tako naprej, tu smo še v precejšnjem deficitu. Dotaknil bi se še treh področij, na katerih Slovenija ni doživela napredka. To so zdravstvo, dolgotrajna oskrba in pokojnine, o čemer smo že tudi nekaj slišali od sogovornikov. V zdravstvu Slovenija ni predlagala nobenega jasno opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela, kar se mi zdi bistven podatek. Dolgotrajna oskrba, sprejeti niso bili nobeni konkretni ukrepi in ni dolgotrajnega časovnega okvira za konkreten zakonodajni predlog. In pa seveda pokojnine, o katerih smo veliko slišali. Sprejeti niso bili nobeni konkretni ukrepi za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema, niti s povišanjem zakonsko določene upokojitvene starosti niti z omejevanjem predčasnega upokojevanja; sicer se je nekaj začelo dogajati v zadnjem času, kar je pozitivno. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da 6 % BDP v Sloveniji namenimo za pokojnine, v Evropi 2 %. Kazalci za naprej pa so še mnogo slabši, torej, v kasnejših letih Slovenija 11 % oziroma kasneje tudi celo na 15 %, pri čemer bi se morali dejansko vsi zelo zamisliti. Še kar se tiče dolgotrajne oskrbe. Slovenija nima krovnega zakona, ki bi zajemal dolgotrajno oskrbo, pa tudi podatek, da so nekateri prejemniki pokojnin danes v Sloveniji še vedno na pragu revščine ali pod njim, kljub temu, da so toliko let delali in garali ter seveda tudi plačevali socialne prispevke.  Dotaknil bi se še težave, da ima država preveč vpliva v različnih   (nadaljevanje) sektorjih, kar prinaša tveganje izkrivljanja konkurence in dodeljevanja sredstev. Vsi to nekako razumemo, poznamo, vemo, vendar kaj dosti ne storimo oziroma mnogo premalo; takšno je tudi mnenje večine, bodisi politikov ali gospodarstvenikov, ki ga nekako najdemo v skupnem, na koncu koncev se vsi strinjamo s to tezo.  Financiranje Evropske unije. V Sloveniji, 3,1 milijarde iz Evropske unije za Slovenijo. Javnofinančni instrumenti so v veliki meri odvisni od financiranja Evropske unije, to nam je vsem znano. Dostikrat pa se pojavljajo pomisleki, sploh, ali biti v Evropski uniji in tako naprej. Precej je nekih kritik, se mi zdi, da preveč v javnosti, pa tudi nekako s temi kritičnimi mislimi in s preveč te kritike ne dajemo pozitivnega signala za Evropsko unijo, za tak sistem, ki funkcionira. Predvsem pa mislim, da bi morali tu biti mnogo bolj pozitivni in mnogo bolj pozitivno predstavljati to, da nam Evropska unija oziroma preko Evropske unije se resno lotevamo projektov, ki se jih tudi moramo zaradi predpisov, meril in tako naprej. In 3,1 milijarde sredstev za Slovenijo niso majhna sredstva. Predvsem bi morali tu mladim državljankam in državljanom to bolj jasno povedati in Evropsko unijo prikazati v mnogo boljši luči. Tudi prihajajo volitve v Evropski parlament in, žal, celo ugotavljamo, da nekateri kandidati, ki so bili nekako protievropski, nekako proti Evropi, zdaj tudi kandidirajo za Evropski parlament, kar se meni osebno zdi popolnoma skregano z vso pametjo.  Na koncu se bom dotaknil samo še javnih razpisov in naročil. In sicer, delež javnih razpisov, pri katerih je bila sprejeta samo ena ponudba, ostaja visok, kot tudi delež javnih naročil, ki se izvedejo brez javnega razpisa. Okrepitev ukrepov za preprečevanje dogovorjenega oddajanja ponudb in korupcije bi prav tako zmanjšalo tveganje nepotrebno visokih stroškov javnih naročil.  Pa še čisto na koncu nekaj z mojega bivšega področja, preden sem prišel v Državni zbor, in sicer razvoj železnic, ki so bile tudi omenjene. Prešibak razvoj slovenskih železnic nam povzroča precej težav, tako v tovornem prometu kot v potniškem. Moram reči, seveda, da ne bomo samo kritični, da se je nekako vozni park dobro posodobil, da se še posodablja, tako pri nakupu lokomotiv za tovorni promet kot tudi garnitur za potniški promet, kar je seveda zelo spodbudno in dobro, in mislim, da bo več ljudi uporabljalo ta javni prevoz ravno zaradi tega. Še vedno pa je velik deficit pri obnovi železniške infrastrukture, tu se dogaja mnogo premalo. Imamo še vedno proge, ki ne omogočajo visokih hitrosti, vozimo se s povprečnimi hitrostmi nekje 40, 50 kilometrov na uro. In tu bi morala tudi Evropska unija prepoznati to našo težavo in znatno, torej več pomagati. Problem so tudi mostovi, viadukti, tuneli in tako naprej. In pa čisto na koncu ena taka majčkena anekdota, ki se je kar dobro prijela v Sloveniji in jo tudi rad večkrat povem, na temo Slovenskih železnic. In sicer, ko so japonski turisti videli, ko so prišli v Slovenijo, da vlak iz Maribora do Kopra vozi dobre štiri ure, so za hip pomislili, da je Slovenija večja od Kitajske. Evo, toliko še za konec z moje strani. Bom pa z veseljem poslušal vaša mnenja in dodatna pojasnila ter odgovore. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Doblekar.  Zdaj ima besedo gospod Franci Kepa.
Hvala za besedo, predsednik. Lepo pozdravljam visoke goste iz Evrope, pa tudi ostale! Jaz bi začel tam, kjer je kolega končal, in bi se dotaknil ravno te zapostavljene železniške infrastrukture. Imamo celo proge, po katerih se pelje celo 30 do 40 kilometrov na uro, primer Dolenjske. Cestna infrastruktura se je nekako razvila, še dve cesti tretje osi, pa morda še kakšna druga naknadno, železniška infrastruktura je bila pa zapostavljena v preteklosti in bo to treba popraviti ter najti v bodočnosti sredstva za to. Dotaknil bi se problema energetske oskrbe v Sloveniji. Imamo približno tretjino, kot vemo, energije iz jedrske, tretjino iz hidroelektrarn, tretjino imamo pa še na premog. In tu bo treba več narediti za zamenjavo v bližnji bodočnosti, čeprav je bil šele narejena ta TEŠ, premogovniški, ampak verjetno ga bo treba v kratkem ukiniti, ker ne bo finančno šlo skozi in bo treba alternativo vklopiti. Imamo problem vetrne energije in ne izkoriščamo kot verjetno najmanjši v celi srednji Evropi vetrnic. Imamo jih, mislim, da dve, tri vetrnice v celi Sloveniji. Alternativa so sončne celice ali kakšne druge alternativne energije za zamenjavo te termoenergije.  Problem strukturnih reform, razbremenitev dela, to se samo najavlja, naredi se pa nič. V celi Evropi imamo najbolj obremenjeno delo ravno v Sloveniji. Stalno se govori, da se bo tu naredil nek napredek. Samo primer, plačevanje prispevkov. V osmih letih, od 2010 do 2018, so se prispevki dvignili za samozaposlene za 100 %. Tu ni nobene primerjave, niti s pokojninami niti s čim drugim. Z 220 evrov so prišli na 400 evrov, vsako pomlad se nekaj dvigne. Teh samostojnih podjetnikov je pa 97 tisoč v Sloveniji, se pravi, skoraj vsak sedmi je samostojni podjetnik. Tu so všteti še kmetje, ki jih je okoli 18, 19 tisoč oziroma vsako leto jih je manj, za približno 2, 3 tisoč. Nadalje bi se dotaknil tudi razprave gospoda Dragonje, kako je bilo vse v redu. Jaz mislim, da smo od 2008 prišli s 30 % BDP zadolžitve države v sedmih, osmih letih na čez 80 % zadolžitve. Ves denar, večina denarja je šlo pa za kupovanje sociale oziroma dvig cen javnega sektorja, ne bom rekel vse, ampak večino pa. Zdaj se malo znižuje ta zadolženost, pa vendar je še okoli 70 %, 60 pa naj bi bilo priporočeno, vsaj 60 ali manj.  Nadalje bi se dotaknil zelo slabega črpanja kohezijskih sredstev. Časa je zelo malo še za to perspektivo, počrpali pa nismo niti 20 % evropskih sredstev, od katerih je Sloveniji na razpolago preko 3 milijarde. Verjetno bomo večino počrpali, pa vendar bi morali to narediti bolj ažurno, ne pa da se čaka do konca in trepetamo, ali bomo dobili ali ne, vsak mesec, vsakega pol leta posebej. Verjetno je to slabo pripravljeno že v startu za perspektivo, upajmo, da bo za naslednjo perspektivo bolje pripravljeno na slovenski strani, pa tudi kakšna priporočila iz Evropske unije bi lahko bila boljša.  Problem je tudi v zdravstvu in dotaknil se bom zdravstva. V Sloveniji čakamo na preglede in na operacije po dve, tri leta, ne vem, ali je še kje v Evropi tako. Kaj je narobe, ne vem. Imamo verjetno še zmeraj neko zatečeno balkansko, jugo-balkansko zdravstveno doktrino. Čas bi že bil, da prevzamemo kakšno razvito evropsko zadevo v zdravstvu in da občani oziroma državljani ne čakamo na operacije v nedogled in da se tukaj naredi izboljšava. Toliko zaenkrat. Hvala.
Hvala lepa, gospod Kepa. V tem trenutku bi zaključil z razpravo v prvem krogu. V nadaljevanju bosta dobila besedo še gospod Gregor Perič in mag. Branko Grims. Sedaj pa prosim oziroma predlagam predstavnikom Evropske komisije, v kolikor bi želeli, odziv na dosedanjo razpravo.
Zoran Stančič
Hvala lepa. Hvala lepa za komentarje, za mnenja. Morda bi jaz samo par okvirnih zadev, potem pa še kolegi bi me dopolnili.  Torej, najprej zelo pomembno je, da se zavedamo, da v postopke evropskega semestra so države članice vstopile zaradi tega, ker se zavedamo, da smo tako zelo soodvisni, še zlasti v evroobmočju, pa tudi vse druge države članice, skratka postopek in odločitev, da gremo v to je bil demokratičen, je bil soglasen s strani vseh držav članic. Razlog zakaj smo pa šli v te postopke je pa predvsem zaradi tega, ker če se v eni državi gre gospodarstvo, sociala slabo, ima to posledice na vse druge države članice. Tako da se moramo zavedati te soodvisnosti, hkrati pa bi rad poudaril, da poročilo o državi je na nek način ogledalo, ki ga Evropska komisija postavlja vsem državam članicam. Prepričan sem, da veliko od tega kar je napisano v poročilu ni za državo članico nič novega. Tako da bi vas prosil, ne gledati metodologijo in kritizirati metodologijo zaradi tega, ker vam morda končno slika ni tako všeč. Gre za neodvisno, nepolitično oceno, analitično pripravljeno oceno in je potrebno najti v skladu s tem v državi članici ustrezne rešitve za izzive s katerimi se država sooča. Zelo bi se strinjal s tem, da je potrebno opazovati, se zavedati kakšen je pozitiven učinek vsega financiranja, ki prihaja v državo članico. Tukaj bi rad poudaril, da 3,1 milijarda evrov niso edina sredstva, ki pridejo. Ob tem pride še približno, čez palec, dobra milijarda evrov, več kot milijarda evrov iz skupne kmetijske politike. Ob tem pride še, torej to so tista sredstva, ki jih upravlja tako ali drugače sama država članica. Ob tem pa pridejo še sredstva, ki so namenjena, recimo, mladim, Erasmus +, podjetnikom, tudi prek Erasmus +, potem programom za spodbujanje raziskav in inovacij, obzorje 2020 oziroma obzorje Evropa vnaprej, ki so namenjena tako podjetnikom univerzam, inštitutom, potem so še inštrument za povezovanje Evrope in tako naprej.  Na koncu samo še kratek komentar glede infrastrukture. Na vsak način se strinjam, da je to pomemben izziv. Tukaj recimo imamo tudi ob regionalnih sredstvih, ki bodo na razpolago, tudi inštrument za povezovanje Evrope. Veste, da naj bi se, torej so že podpisane pogodbe tudi s strani Evropske komisije za direktno financiranje z nepovratnimi sredstvi za inštrument za povezovanje Evrope, recimo, za železniško povezavo Divača-Koper. To so nepovratna sredstva. In to je pravzaprav še zraven tega, kar je predvideno za inštrument, torej za inštrument regionalne kohezijske politike. Na koncu samo še bi rad poudaril to, da se zelo strinjam, da je potrebno te pozitivne zgodbe, ki jih imamo, deliti z državljani in jih spodbuditi, da v prihodnosti pravzaprav sami odločajo o naši skupni prihodnosti s tem, da gredo tudi na evropske volitve. Tukaj bi se ustavil, seveda bi pa za več detajlov prosil kolege iz Bruslja za dopolnitve.  Prosim.
Hvala lepa dr. Stančič.  Zdaj pa ima besedo gospa Sukova. Izvolite.
Andriana Sukova
Najlepša hvala. Hvala vsem kolegom in kolegicam, ki so izrazili pomisleke, pa tudi svoja mnenja v zvezi s prilogo D tega poročila.  Naj začnem na začetku. Vesela sem, da Ministrstvo za finance ugotavljam, da je to poročilo objektivno. Ta priloga D, zelo dobro predstavlja tista sredstva, ki lahko prispevajo k odpravljanju teh izzivov in sicer s pomočjo določenih ukrepov. Ampak priloga D ni nekaj kar je začetek in konec vsega. Ne. Z njo se začenja razprava in dialog v naslednjem letu in pol o pripravi nacionalnih reformnih programov.  Kar zadeva socialno Evropo. Sama se strinjam s tistimi, ki ste rekli, da nimamo dovolj socialne Evrope, ampak novembra 2017, naj spomnim, so vsi evropski voditelji v Juteborgu, sprejeli steber evropskih socialnih pravic. To je dokument, ki so ga podpisali vsi voditelji držav članic Evropske unije. V tem dokumentu je 20 načel za katera so se vsi strinjali, da so nujna načela, če hočemo socialno Evropo okrepiti. V tri dele lahko to razdelimo. Najprej dostop do izobraževanja in zaposlovanja, potem socialna zaščita in tretjič, pošteni delavni pogoji. Ta dokument je osnova za program Socialna Evropa plus v prihodnosti. Ta načela bomo želeli upoštevati in izvajati v vseh državah članicah. Ta kolegij komisarjev je socialni vidik postavil na vrh svojih aktivnosti, da bomo zagotovili več sociale v Evropi, in da bomo zagotovili doseganje socialne enakosti v Evropi. Še enkrat, najlepša hvala za vse vaše pripombe in želim vam veliko uspeha. Veselimo se nacionalnega programa reform, ki ga bomo dobili v aprilu in prepričana sem, da bomo našli primeren pristop pri programiranju sredstev za prihodnost, in da se bo črpanje sredstev v Sloveniji izboljšalo. Trenutno resnično ni idealno.
..., zdaj pa dajem besedo gospodu Bergmanu.  Izvolite.
Manfred Bergmann
Hvala.  Samo na kratko bi se odzval na tri vidike. Delež naložb kot odstotek BDP in stroški dela. Torej, ko gre za trditev nekoga, da iz Bruslja diktiramo politike, se mi zdi, da je to malce pretirano. Vzemimo primer nogometne lige. V nogometni ligi so se dogovorili kdaj se dodeli kazen, kdaj je igralec v prepovedanem položaju in tako naprej. In v evropskem semestru je Evropska komisija samo sodnik, ki teče po stranskih črtah in z zastavico pomaha takrat, ko gre kaj narobe. Priporočila, ki prihajajo iz Bruslja, ne prihajajo iz Bruslja, temveč iz kolektiva vseh ostalih 27 članic. Ko gre za priporočila, gre za priporočila in ne za regulativo. Ko gre za delež naložb, pri vas je sedaj, ko gre za odstotek BDP, nižji kot je evropsko povprečje, ampak bolj pomembna je morda kakovost teh naložb. Pred krizo je Slovenija imela višji odstotek kot je povprečje Evropske unije, ampak te naložbe so takrat šle v slabe projekte. Zaradi tega so banke si nakopičile toliko nedonosnih posojil. Zato je treba se vprašati, če govorimo o investicijah, kjer je najbolj optimalno investirati? In na koncu, stroški dela. Če želite, da bo več ljudi zaposlenih v Sloveniji in da bodo ustrezno kvalificirani, potrebujejo morda višje plače in manjšo obremenitev plač. Če govorite o obdavčevanju dela, potem je treba to obdavčevanje z sektorja dela, kjer je danes to obdavčevanje, premakniti drugam, na družbe, morda ne na družbe na splošno, ampak samo na nekatere gospodarske subjekte. Hvala.
Zdaj pa začenjam drugi krog in sicer prosim razpravljavce v nadaljevanju, da se omejimo na vprašanja, ker imajo predstavniki Evropske komisije tudi predstavitev na ekonomsko socialnem svetu in smo malce omejeni s časom. Prvi ima besedo gospod Gregor Perič, izvolite.
Hvala lepa, en lep pozdrav vsem, zlasti tudi našim današnjim gostom. Ko sem razmišljal danes, kaj bi povedal v tej zvezi, se mi zdi pomembno izpostaviti predvsem nekaj. Torej, pred sabo imamo oceno napredka Slovenije v tem času in za moje pojme gre v tem primeru za neke vrste menedžerski zdravstveni pregled Slovenije, ker vidimo notri dejansko celotno sliko našega zdravstvenega stanja po vseh organih, če tako rečem, če si sposodim to metaforiko in zdi se mi zelo narobe, bodisi na strani koalicije ali pa opozicije, da iz tega dokumenta vlečemo posamezne podatke, posamezna dejstva in jih predstavljamo samo kot dobra ali samo kot slaba in na ta dokument ne gledamo kot celota, ker celota je in to je nek pripomoček, ki je namenjen tako Vladi kot parlamentu oziroma celotnemu političnemu sistemu, da razmišlja o temu, kako delat korake naprej. Zdaj, v Sloveniji dostikrat se radi izgovarjamo na to, da nam nekdo nekaj prinese, pa se mi s tem ne strinjamo. Tako smo počeli na račun Dunaja, potem smo počeli to na račun Beograda. Danes je zelo priročen za te zadeve tudi Bruselj, ampak, našo domačo nalogo bomo še vedno morali mi sami opravit, ker nam je ne bo opravil nihče drug. Če pa jo nam bo opravil v obliki kakšne trojke, potem spet ne bomo zadovoljni. Jaz mislim, da lahko to mi vse sami lepo speljemo. Ko sem danes pozorno poslušal predstavnike Evropske komisije, so izpostavili tako pozitivne vidike, torej, področja, kjer smo dosegli v preteklih letih napredek in tudi področja, kjer je potrebno še naslavljati določene izzive, ki so pred nami in tukaj je tudi moje sporočilo kot poslanca Vladi, da naj ta ugoden ekonomski čas, ugodne ekonomske razmere maksimalno izkoristi, da naredi čim več v tej smeri, da dobimo čim več nekih predlogov reform, ki bodo potem v prihodnje nam olajšale delo in življenje, kadar ekonomski pogoji ne bodo ravno najbolj naklonjeni. Zdaj tukaj se lahko pogovarjamo o številnih vidikih, zakaj je to koristno, zato še enkrat polagam na dušo vsem, tako Vladi, kot tudi nam, poslancem, da določene ukrepe, nekatere smo v zadnjem mesecu tudi že dobili, tako na področju niza ukrepov v zvezi z davki, kot tudi z spremembami pokojninskega zavarovanja in moj prvi vtis je, da je veliko bolj pozitiven odziv niz teh ukrepov doživel na strani izven politike, kot pa znotraj politike same. Tako da, če skušam zelo strniti in sledim priporočilu predsednika in si sposodim tudi parafrazo gospoda Bergmanna, ki je rekel, poskušajmo z enim kamnom zadeti več ptičev, polagam na srce vsem poslanskih kolegom in vsem, ki imamo kaj besede znotraj politike, da sledimo raje temu načelu, kot pa da z / nerazumljivo/ ubijemo eno ovco, kar smo v preteklosti leta 2011 in potem, ko smo imeli tisti super referendumski dan, ko smo sesuli neko reformo, pa je potem že čez eno leto v samo nekoliko spremenjenih… z nekaj spremenjenimi besedami, govorim o pokojninski reformi, tedaj sprejeli. Ne zapravljajmo tega dragocenega časa. Hvala lepa.
Hvala lepa kolega Perič.  Zdaj pa ima besedo gospod mag. Branko Grims. Izvolite.
Hvala za besedo. Spoštovanim gostom in vsem prisotnim prav lep pozdrav! Postavil bi dve vprašanji. Prvo glede teme, ki jo odpirate, to je naložbe kot(?) delež BDP, ki v Sloveniji žal še vedno krepko zaostajajo za povprečjem Evropske unije. Pri tem v gradivih, ki so bila dana omenjate tudi omejitve pri znanjih in spretnosti. To sicer razumem predvsem kot nesorazmerje v našem šolskem sistemu, kjer se izobražuje zlasti na univerzitetni ravni ogromno število popolnoma nezaposljivih kadrov s področja družboslovja, filozofije in vsega ostalega. Absolutno pa primanjkuje kadrov, ki bi jih sicer slovenska ekonomija, oziroma slovenski podjetniki nujno rabili – s področja elektrotehnike, računalništva in tako naprej. Zdaj, zakaj se vedno znova pelje ta šolska oziroma univerzitetna politika, da se forsira družboslovje na račun vsega ostalega. Gre predvsem seveda za politični recidiv socializma. S tem se producira tudi za določeni del, levi del slovenske politike dodatne aktiviste ali pa če želite volivce in to se seveda razvojno, naložbeno in sicer strahovito veliko stane. Potem prihaja tudi do popolnih ekscesov kakršen je recimo tale, da lahko na spletni strani Ministrstva za delo preberete urno postavko za, pazite nevladne organizacije in njihove pogodbene sodelavce, kjer najdete tudi urno postavko v višini 116 evrov na uro, preračunano na mesečno raven je to 20 tisoč evrov na mesec, ali če želite štiri plače predsednika vlade, štiri plače predsednika parlamenta, štiri plače predsednika države za nekoga, ki bi se kot tam piše ukvarjal ali z igralstvom, ali z vodenjem delavnic in podobno. To seveda samo potrjuje to, kar sem rekel – gre za politični projekt. O tem mislim takoj, ko zdajle končam, postaviti tudi javno vprašanje Vladi Republike Slovenije. No, to prvo vprašanje bi torej bilo, kaj menite o tem nesorazmerju pri izobraževanju, se pravi, da se izobražuje izjemno veliko število kadrov, ki so praktično nezaposljivi družboslovcev, po drugi strani pa ostalih primanjkuje? Drugo vprašanje je navezava na prvo in se dotika regulatornih omejitev, o čemer tudi govorite v svojih gradivih. Slovenija je po moji oceni eden od svetovnih rekorderjev, če ne sploh rekorder z 20 tisoč zakoni in podzakonskimi akti, ki jih mimogrede tudi sedanja vlada še nadalje producira. Kaj vse se skriva v teh predpisih pravzaprav na koncu ne ve nihče, tudi to je neka oblika socializma. Ker kaj je bilo značilno za socializem? Popolnoma nori zakoni, ki jih nihče ni mogel ne obvladovati, ne izvrševat in potem za ene veljalo to, za druge pa drugo in podobno se dogaja tudi zdaj. Vse to množico zakonodaje se uporablja velikokrat, ali za preprosto pretiravanje pri davčnih obremenitvah ali pa za zlasti na nižji ravni, kratko in malo uničevanje konkurence. V marsikaterem kraju se zlorabljajo te predpisi za to, da tisti, ki imajo možnost onemogočijo konkurenco, kar pa je seveda znova proti razvojno in je izrazito v škodo razvoju kot takemu. Že samo zbirokratiziranje vseh postopkov za izdajo dovoljenj za podjetnike, čakalne dobe na izdajo dovoljenj, sodni postopki, vse to je tisto, kar seveda vpliva na to, da na osnovi tako zapletene zakonodaje in regulatornih omejitev ne dobimo tistega razvojnega zagona, ki ga v Sloveniji nujno potrebujemo. V Sloveniji se velikokrat pozablja, tudi zdajle pri t.i. davčni reformi, ki je bila napovedana, da je zelo malo manevrskega prostora na tako   majhnem trgu za dvig notranjega povpraševanja, zlasti če zunanje upade, pa smo izvozna država. Je pa zelo veliko možnosti za pospešitev razvoja z zniževanjem davkov na kapitalski strani, da se pritegne dodatne investitorje ob seveda zniževanju vseh raznoraznih regulatornih omejitev, kar bi bilo nujno potrebno. V tem trenutku je za Slovenijo po moji oceni to še posebej kritično, kajti recimo sosednja Hrvaška namerava znižati kapitalske davke na 15 %, v Sloveniji je pa napoved, da jih bodo dvignili na 30. To se pravi, bo razmerje 2 proti 1, kaj bo rezultat, nadaljnja selitev podjetnikov v tujino, kar pomeni siromašenje države in še slabši razvoj. S tega vidika bi prosil spoštovane goste za oceno na tem področju in pa njihova priporočila.  Hvala.
Hvala lepa mag. Grims.  Zdaj pa ima besedo gospod Ivan Hršak. Res prosim, da bodo imeli predstavnike komisije še čas odgovoriti, prosim, če ste kratki.  Hvala.
Hvala za besedo. Bom kratek. Lep pozdrav vsem gostom, posebej gostom iz Bruslja.  Odzval se bom na izvajanje gospoda Manfreda Bergmanna, ki je kar nekaj časa govoril o pokojninah v Sloveniji oziroma našem pokojninskem sistemu. Izpostavil je podatke v odstotkih, koliko Slovenija, to se pravi, država še vplačuje v pokojninsko blagajno, da se lahko izplačajo pokojnine za vse upokojence. In rekel, da seveda da se bo v prihodnjih letih ta procent tudi povečal. Zdaj moram reči, da glede na večje zaposlovanje, večji pretok prihodkov v pokojninsko blagajno, se zadnja leta ta delež, ki ga država vplačuje v pokojninsko blagajno zmanjšuje in hvala bogu, da je tako in upamo, da bo tudi v naprej.  Moram pa reči, da mimogrede še tudi to, da pa se v Sloveniji zavedamo, da bomo morali na tem področju nekaj narediti, da bomo morali, to se pravi, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju spremeniti, da bo bolj zdržen in ravno ta teden je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavilo predlog teh sprememb. Seveda to je samo predlog. O tem se bomo še dolgo pogovarjali in kakšna bo zadnja različica, ko bo sprejeta, seveda sedaj v tem primeru v tem trenutku še ne vemo.  Glede upokojencev, to se pravi, teh problemov za izplačilo pokojnin, je seveda zelo važen podatek, da so vsi ti ljudje, ki so danes upokojenci 40 let, nekateri celo dlje od 40 let, neko prehodno obdobje je bilo, plačevali obvezen prispevek v pokojninsko blagajno, da sedaj seveda lahko prejemajo to polno oziroma starostno pokojnino.  Drugi pomemben podatek je pa seveda tudi ta, da v Sloveniji sploh nimamo visokih oziroma dobrih pokojnin, so prej slabe, na žalost, in delamo na tem, da bi bile boljše. In vzroki za kaj je do tega prišlo, zakaj so pokojnine slabše kot bi morale biti, je seveda v določenih ukrepih…
Gospod Hršak, prosim če govorite malce počasneje…
… države v preteklih letih in pa…
Gospod Hršak, prosim, če lahko govorite malce počasneje zaradi prevoda. Hvala.
A, prehiter sem.
Ja, prehitri ste.
No, sem rekel, naše pokojnine sploh niso visoke, so prej slabe. Razlogi so pa v tem, da je država Slovenija v preteklih letih izvedla določene ukrepe, ki so do tega privedli in pa seveda tudi ekonomska finančna kriza, ki je bila v Svetu, v Evropi pa seveda tudi v Sloveniji in vemo, te dokapitalizacije bank, skratka to je privedlo do tega, da imamo takšno stanje kakršno je danes.  No, potem je omenil gospod Manfred Bergmann tudi, da na račun tega, kar država mora vplačevati, določen prispevek oziroma določen delež v pokojninsko blagajno, da zaradi tega trpijo mladi. To se mi ne zdi najbolj posrečena primerjava. Moramo vedeti, da Slovenija ima takšen bruto družbeni proizvod kot ga ima. Ima takšen proračun kot ga ima in glede na ta proračun seveda razdeljuje sredstva, razpoložljiva finančna sredstva na posamezna področja. In na marsikaterem področju je teh finančnih sredstev premalo.   Mi bi si želeli več. Ampak moramo razpolagati s tem kar imamo. Prepričan sem, da Slovenija skrbi kar dostojno za mlade in verjamem, da bo tako tudi v bodoče. Za zaključek bi samo to rekel, da si upokojenci glede na ta predhodna vplačila zaslužijo pokojnine in delamo na tem, da bi vsi upokojenci v prihodnje prejemali dostojne pokojnine. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Hršak. Sedaj pa dajem besedo še gospe Sukovi iz Evropske komisije.  Izvolite.
Andriana Sukova
Hvala. Zelo kratka bom, ker imamo še en sestanek čez nekaj minut. Pokojninski sistem. Mislim, da je naše sporočilo v poročilu o Sloveniji jasno. Tukaj je potrebno nujno stvari izboljšati. Pokojninski sistem in njegova reforma je nekaj, kar bomo skupaj, tako vaša vlada kot komisija, poskušali zastaviti bolje.  Potem drugo. Primernost in ustreznost izobraževalnega sistema. Tukaj se strinjamo z vami. Ustreznost izobraževanja je treba izboljšati tako, da bodo znanja in spretnosti primerne za povpraševanje in potrebe na trgu. Evropski socialni sklad se nam zdi, da je najbolj primeren za takšne naložbe. Najprej je treba seveda ugotoviti kakšne so potrebe na trgu dela, ko gre za znanja in spretnosti v prihodnosti in potem je treba razviti orodja v državah članicah za napovedi na tem področju. Seveda pa je treba ta znanja in spretnosti ažurirati stalno glede na spremembe, ko gre za povpraševanje. Ta zimski sveženj vsebuje točno pregled kakšne so potrebe po izboljšanju ustreznosti znanja in spretnosti v Evropski uniji. Na zadnjih straneh te publikacije imamo priporočila, ko gre za izboljšanje strukture znanj in spretnosti. Tukaj države članice morajo narediti večji napor, da bodo odrasle bolj usposobile za, ne današnjo situacijo, temveč za prihodnost. Ne vemo kakšne bodo potrebe čez pet let. Digitalizacija, nove tehnologije, robotizacija in tako naprej prinašajo nova delovna mesta, zato ni nujno, da tisti, ki so danes usposobljeni za delo, ki ga opravljajo bodo lahko to delali še naprej v prihodnosti. Torej, izboljšati je treba ta znanja in spretnosti za veliko zaposlenih. Treba je ugotoviti kateri so finančni inštrumenti, ki so na voljo za to. Ne samo, da je tukaj na voljo evropski socialni sklad, temveč so tudi nekateri drugi programi in instrumenti, ki jih razvija komisija za boljše ocenjevanje potreb na trgu dela, ko gre za znanje in spretnosti v prihodnosti.
Sedaj pa ima besedo še gospod Bergmann.  Izvolite.
Manfred Bergmann
Hvala za besedo. Naj se odzovem na zadnje tri govornike. Samo pretirano regulativo bi omenil. Ja, iz tega poročila o Sloveniji je jasno razbrati, da je v Sloveniji preveč različnih inštrumentov, ki ovirajo tržno gospodarstvo in njegov razvoj. Obdavčitev, Hrvaška, Slovenija, ko gre za obdavčitev gospodarskih družb. Komisija meni, da morajo gospodarske družbe plačevati pošten delež davkov, tako kot to velja za dohodnino. Ali je davčna stopnja 20 %, 15 %, to je pač odvisno od situacije v posamezni državi. Ampak vsekakor ne smemo dovoliti, da ko gre za obdavčitev gospodarskih družb, ne bodo države članice med seboj tekmovale katera bo nižjo davčno stopnjo uvedla. Ko gre za obdavčitev kapitalskih dobičkov, no, tukaj se stvari pač spreminjajo, ampak tudi ko gre za nekatere okoljske davke. Pokojninska reforma; država je sprejela nekaj ukrepov, ki smo jih pohvalili, ampak, vse je treba narediti, da ne bo prišlo v Sloveniji do utrujenosti, naveličanosti, ko gre za pokojninsko reformo. Da ne bo, ko gre za pokojninski sistem, prišlo do obrata navzdol. Pokojnine morajo biti vzdržne, morajo biti primerne in sistem mora biti pošten. In kako to doseči? Kot sem že prej rekel, prilagoditi kriterije upravičenosti podaljševanju pričakovane življenjske dobe. Če danes nekdo živi 5 let dlje, potem ne more reči, ja, 5 let bom zahteval pokojnino, ki si jo zaslužim, ja, odvisno od kriterijev. Potem, zadnja stvar, produktivnost. Ko se bo povečevala produktivnost v Sloveniji, se bodo povečevale plače in s plačami se bodo povečevali prispevki in to bo seveda pozitivno vplivalo na pokojninsko blagajno. Neko čudežno rešitev za Slovenijo vidim resnično samo v povečanju produktivnosti in v tem, da ne bodo najbolj produktivni ljudje zapuščali Slovenijo, da ne bodo možgani se odlivali iz Slovenije – kajti to je zelo škodljivo, če imate dobro izobražene ljudi, pa sedaj odhajajo delati v Italijo ali v Avstrijo, to seveda škodi, ne samo mladim ljudem, temveč Sloveniji, kot državi. Hvala.
Hvala lepa, gospod Bergmann. S tem zaključujem razpravo. Ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije na 35. seji seznanil s Poročilom o državi Slovenija za leto 2019. Najlepše se zahvaljujem vsem razpravljavcem, še posebej gostom iz Evropske komisije in s tem končujem 1. točko dnevnega reda. Predno preidemo na 2. točko dnevnega reda, bi za nekaj trenutkov prekinil sejo.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, BRUSELJ, 18. 3. 2019. Gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 14. marca, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlade v zadevah Evropske unije. Prosim mag. Tanjo Strniša, državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam predstavi izhodišča. Izvolite, gospa Strniša.
Tanja Strniša
Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke, poslanci, hvala za besedo.  (nadaljevanje) Tokratni svet za kmetijstvo in ribištvo bo pod točko b obravnaval napredek glede pogajanj za skupno kmetijsko politiko po letu 2020, opravil pa bo tudi razpravo o biogospodarstvu. Med točkami razno pa bi uvodoma izpostavila dve, ki sta pomembni tudi za Slovenijo. Prva je pomen malega priobalnega ribolova, to je točka, ki jo bomo obravnavali na predlog slovenske ministrice, pristojne tudi za ribištvo. In potem še ena točka, ki je pomembna, je pa sklep Tehničnega odbora za pritožbe Evropskega patentnega urada o možnosti pridobitve patenta za rezultate klasičnega žlahtnjenja rastlin, ampak več o tem v nadaljevanju.  Kar se tiče pogajanj o treh uredbah, ki opredeljujejo skupno kmetijsko politiko po letu 2020, lahko povem, da zaradi bližnjih volitev v Evropski parlament je zakonodajno delo pri zakonodajalcu v Evropskem parlamentu nekoliko upočasnjeno. Pristojni Odbor za kmetijstvo bo še obravnaval predlagane amandmaje, ne bo razprave in odločitev na plenarni seji, tako ni pričakovati, da bi Evropski parlament sprejel skupno stališče v tej sestavi, ampak predvidoma šele konec leta. Posledično tudi v Svetu ta razprava zdaj ni toliko dinamična, še zmeraj pa ima tudi romunsko predsedstvo ambicije vsaj za določena vprašanja doseči nek skupen dogovor. Predsedstvo je celo predlagalo, da bi se delni dogovori dosegli, vendar Slovenija se nekako opredeljuje oziroma pozicionira v tisto skupino držav, ki menijo, da je treba o vseh treh uredbah in vseh vprašanjih pravzaprav doseči dogovor v paketu, torej, da ni nič dogovorjenega, dokler ni dogovorjeno vse. Vseeno pa bo predvidoma razprava potekala na način, da bodo ministri izpostavili stališča do najbolj ključnih vprašanj. Jaz bi tu izpostavila v okviru prvega stebra kmetijske politike, da bomo ponovno opozorili na praktično neizvedljivost enega od elementov nove pogojenosti, ko gre za prepoved preoranja po predlogu komisije na solatnem območju Natura 2000, kar je v primeru Slovenije, ki ima največji delež teh površin, neizvedljivo, ker bi to posegalo v 90 tisoč hektarjev travinja oziroma 20 % vseh površin v Sloveniji, kmetijskih zemljišč mislim. Potem druga zadeva, ki jo bomo izpostavili, bomo predlagali oziroma nekako pričakujemo, da bi bila shema za prerazporeditveno plačilo prostovoljna. In potem so še nekatera druga bolj tehnična vprašanja, kar se tiče spremljanja kazalnikov, merjenja uspešnosti izvajanja strateškega načrta.  Glede druge točke, biogospodarstvo. Tu se ne bi dolgo zadrževala, ker smo to točko obravnavali že na decembrskem svetu, takrat je bilo to tudi predstavljeno temu odboru. Gre za pobudo, ki je ena od prioritet romunskega predsedstva, zato razpravo ponovno odpira, tudi z ambicijo, da bi se področje biogospodarstva bolje izkoristilo v tem novem obdobju s podprtimi sredstvi za področje raziskav, ki so za to področje ciljna, kjer Evropska komisija predlaga podvojitev teh sredstev, praktično s slabih 4 milijard na 10 milijard, več kot podvojitev sredstev. Predvsem vzhodnoevropske države v okviru Višegrajske skupine oziroma razširjene Višegrajske skupine pa so sprejele še neko posebno pobudo BIOEAST, ki jo podpira tudi Slovenija in znotraj katere bi se raziskovalna sfera združila z ambicijo boljšega črpanja teh sredstev.  Ko gre za našo točko, pod razno sicer, mali priobalni ribolov in evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, tu pa mi dovolite nekaj več besed. Slovenija je to izjavo pripravila, podprle so jo Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Malta in Portugalska. Ustno pričakujemo podporo ali pa vsaj naklonjenost tej ideji še s strani Francije in Španije, držav, ki sicer to podpirajo, vendar zaradi dvojne organiziranosti ribiškega sektorja, ki poleg malega priobalnega ribolova vsebuje tudi   (nadaljevanje) močan del te velike industrijske ribiške flote. Mi smo politično pristopili k tej izjavi, podprla nas je pa tudi Litva oziroma ustno podporo pričakujemo še od štirih držav. Kaj je namen te izjave. Namen te izjave je opozoriti, da ribiški sklad oziroma uredba, ki določa pravila ribiškega sklada, ne upošteva dovolj specifičnosti malega priobalnega ribolova in majhnih ribiških sektorjev, ki pa so za določena okolja, kot je, recimo, slovenska obala, ključne. In sicer poudarjamo to, da morajo biti rešitve take, da bodo ukrepi ekonomsko zanimivi tudi za male ribiče, kjer je tak ribolov prevladujoč, da bi bilo mogoče tudi določene investicije, ki so sicer po obstoječi evropski uredbi, pa tudi po predlogu naslednje evropske uredbe, niso dovoljene. Ima pa seveda ohranjanje tega ribištva, gre za ribiške flote ali pa za plovila, ki so manjša od 12 metrov, so pa pomembna za ohranjanje te ribolovne ali pa morske narave teh regij, pa tudi za razvoj turizma ter ne nazadnje za preživetje teh ribičev. Tako upamo, da bomo znotraj EU uslišani. Zakaj pa je to tak problem, seveda, skupna ribiška politika, kot smo tu že večkrat omenili, je v osnovi namenjena zmanjševanju ribolovnega nabora, zmanjševanju ribolova zaradi ohranjanja ribolovnih virov, ampak ko gre za mali priobalni ribolov, ni ta tisti, ki bi to stanje poslabševal. Stanje ribolovnih virov in ogroženost ribolovnih virov seveda povzročajo velike industrijske flote in ta način ribolova, ki ga izvajajo velike ladje.  Nadalje pa je še ena točka, ki jo želim omeniti. Gre za zadevo, ki je tudi že stara nekaj let, datira nazaj v leto 2015, ko se je pred Evropskim patentnim uradom pojavilo vprašanje, ali se lahko sorte kmetijskih rastlin, ki so pridobljene na klasično žlahtniteljski način, se pravi, s križanjem in podobnimi stvarmi, patentirajo. Takrat, ko je bilo to vprašanje odprto, je Evropska komisija dala interpretacijo zadev na evropske direktive, da so take sorte, tudi če so zavarovane kot nove sorte, izvzete iz možnosti patentiranja, kar pomeni, da jih lahko drugi žlahtnitelji uporabljajo za nadaljnje žlahtnjenje in pridobivanje novih sort, kar je izjemno pomembno za ohranjanje biotske pestrosti in tudi sort, ki se lahko prilagajajo konkretnim razmeram. No, preobrat v tej celotni zadevi je naredil sklep Tehničnega odbora za pritožbe pri Evropskem patentnem uradu, ki je zavzel drugačno stališče in se je opredelil, da je tudi take sorte možno patentirati, kar pa pomeni, da jih potem ni mogoče uporabiti za nadaljnje žlahtnjenje. Konec koncev pomeni to slabši dostop do ustreznih sort, dražje sorte. Zaradi tega Nizozemska to odpira, problematizira in zahteva oziroma pričakuje nadaljnje delo na tem, da bi se vrnili na prvotno stanje ali prvotno interpretacijo, kar seveda zelo podpira tudi Slovenija.  Potem sta pa še dve točki pod razno, kjer gre za poročanje iz dveh delavnic, ena se nanaša na ekosheme v okviru SKP, druga pa na področje kmetijstva in vod, se pravi, kako naj kmetijstvo prispeva k ohranjanju kakovosti voda. To sta pa poročili, v prvem primeru Nizozemske, v drugem primeru komisije, gre za tehnična poročila.  Toliko za uvod. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Strniša. Me pa veseli - in prepričan sem, da lahko to svoje razpoloženje delim tudi s kolegi -, da Slovenija postaja aktivna tudi na tem področju, predvsem s pripravo te izjave. Tako tega občutka, žal, pač prej nismo imeli v taki meri; upam, da boste uspešni.  Zdaj pa odpiram razpravo. Gospod Franci Kepa, izvolite.
Samo eno kratko vprašanje bi imel. Ali je težnja Slovenije, da se vseeno ustavi zmanjševanje teh ribiških ladjic, saj jih tako in tako nimamo veliko. V preteklosti smo imeli dve ali tri, takrat smo dobili neka sredstva iz Evropske unije, da smo uničili te ladje. Koliko, pa zanima me, če veste približno, koliko imamo sploh teh ladij, plovil tam nad 12 metrov. Koliko jih je sploh še?
Hvala lepa, gospod Kepa. Gospa Strniša, izvolite.
Tanja Strniša
Hvala lepa za vprašanje. Mi smo v prejšnji finančni perspektivi neaktualni imeli na predlog ribičev ta ukrep za razrez plovil, ki je bil subvencioniran. Takrat smo razrezali dve največji ribiški ladji, riba 1 in riba 2, pač ribiči, to je bil / nerazumljivo/ ukrep in njihova subvencija. To sta bili edini večji ladji, ki sta bili sposobni tudi loviti dlje v mednarodnih vodah. Sedaj tega ukrepa ni več. In tudi ni tega niti interesa niti namena. Povem, da imamo okoli 160 plovil registriranih aktivnih. Nekatera… kar je tudi več kot… Problem je, ker so nekatera plovila še zmeraj v registru, niso pa aktivna. In zaradi tega to navidezno kaže preveliko, temu se reče preveliko obremenitev morja. Zaradi tega imamo pri določenih ukrepih, ampak tu govorimo že čisto o detajlih, pri določenih ukrepih, nam je to ovira, ker se kaže, ker nam ravno zaradi tega ne pustijo, recimo, obnoviti plovil, ker se kaže, da jih imamo itak preveč, čeprav večina teh plovil niti ni aktivnih. So pa še zmeraj v registru in jih ne moremo niti iz registra, se jih ne da, te pravice jim vzeti. Skratka, da skrajšam. Mi imamo preko 90 % plovil je pod 12 metrov. Imamo pa tule tudi podatke o tem, če bom tako hitro našla koliko jih je nad 12… Nad 12 metrov jih je v letu 2017 bilo 13 in eno, ki je nad 18 metrov. Ampak to je bilo v registru aktivnih. To je pa ta razlika, ki sem rekla, aktivnih pa 9 in nobeno nad 18 metrov. Tukaj so aktivnih plovil, sem povedala prej iz glave, dejansko jih je 171 plovil v registru, aktivnih 79. To ste najbrž spraševali. Hvala.
Hvala lepa, gospa Strniša.  S tem zaključujem razpravo.  Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Bruslju dne 18. 3. 2019 in jih podprl.« Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov. ) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  S tem končujem 2. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE SPORAZUMA O PROSTI TRGOVINI MED EVROPSKO UNIJO IN SOCIALISTIČNO REPUBLIKO VIETNAM. Gradivo smo prejeli od Vlade 28. 2. 2019 na podlagi prvega odstavka 4. člena zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes, 15. 3. 2019. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnem delovnem telesu. Slednji ga je obravnaval na 3. seji dne 13. 3. 2019 in sprejel mnenje, ki smo ga pisno prejeli. Prejeli. / Oglašanje iz dvorane/. Ugotavljam, da ni nobenega prisotnega z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tako prekinjam to točko dnevnega reda. / Oglašanje iz dvorane/. Za pet minut prekinjam sejo, predno preidemo na 3. točko dnevnega reda. Hvala.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, 50. ČLEN, BRUSELJ, 19. 3. 2019.  Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 14. 3. Na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Prosim gospoda državnega sekretarja Dobrana Božiča, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.
Dobran Božič
Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci, lep pozdrav z moje strani. Dovolite mi, da predstavim izhodišča za zasedanje Sveta EU za splošne zadeve, ki bo 19. marca v Bruslju. Kljub temu, da smo v januarju upali, da točke ob Brexitu več ne bo na dnevnem redu, očitno temu ni tako in se Brexit vrača na velika vrata nazaj. Kot verjetno vsi veste, se situacija glede izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije še naprej zapleta. Svet za splošne zadeve v formatu 50. člen se bo tako prihodnji teden seznanil s trenutnim stanjem in pripravil vse za zasedanje   evropskega sveta, ki bo glede nadaljnjih postopkov verjetno moral sprejeti tudi določene odločitve. Kot ste verjetno lahko slišali iz medijev, je britanska premierka v Strasburu dobila dodatna pravna zagotovila za začasnost tako imenovanega irskega varovala oziroma »backstop«, kar pa ni prepričalo britanskega generalnega tožilca Coxa in britanskih poslancev, da bi dogovor podprli. V torek je bil tako že drugič zavrnjen izstopni sporazum. V sredo so britanski poslanci sicer izglasovali, da ne želijo, da Združeno kraljestvo izstopi iz EU brez dogovora. Včeraj pa so britanski poslanci ponovno izglasovali, in sicer predložili svoji vladi, da v Bruslju poda zahtevo za podaljšanje roka za izstop. Situacija je torej še vedno nepredvidljiva, glede na dejstva pa smo soočeni z zelo realno možnostjo izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije brez dogovora. Torej tudi za trdi brexit. Pričakovati je torej, da bo britanska premierka Evropski svet zaprosila za podaljšanje roka za izstop.  Po drugi zavrnitvi izstopnega sporazuma se sicer postavlja vprašanje, kakšen bi bil namen podaljšanja, saj Evropska unija vztraja pri dogovorjenem sporazumu, britanska stran pa konkretnejših alternativ oziroma predlogov nima. To bo vsekakor dilema za razpravo na zasedanju predsednikov držav in vlad. V najbolj optimističnem primeru, če bi bil izstopni sporazum dejansko potrjen, bi bil dodaten čas verjetno potreben za izvedbo vseh potrebnih internih postopkov v Združenem kraljestvu in sprejem relevantne zakonodaje. V primeru, če dogovora ne bo, pa podaljšanje vsaj za EU stran ni smiselno, saj bi se nepredvidljiva situacija samo podaljševala. V primeru zahteve britanske strani po podaljšanju bi se evropski svet tako moral strinjati s tem samim podaljšanjem ter v primeru strinjanja določiti dolžino roka ter če je tega sploh možno podaljšati. Pričakovati je, da bo Združeno kraljestvo zaprosilo za podaljšanje najdlje do datuma volitev v Evropski parlament, saj volitev v Evropski parlament načeloma ne želijo izvesti. Treba je izpostaviti tudi težavo, da že tako kompleksen proces dodatno otežuje volitve v Evropski parlament, saj bi po daljšanjem roka po prvem juliju zahtevalo tudi izvedbo evropskih volitev v združenem kraljestvu. Kar se tiče vprašanja možnosti podaljšanja rokov, je sicer splošno stališče na strani EU, da razlogov za podaljšanje pravzaprav ni. Razen če bi britanska stran potrebovala dodaten čas za sprejem zakonodaje, ki bo preprečila kaos na področju prometa, pretoka oseb, carinskih postopkov in tako dalje, če bi do izhoda prišlo tako nenadno. Ko bo to vprašanje na mizi, se bo do tega najprej opredelila Evropska komisija, na tej podlagi pa bo evropski svet odločil o možnem podaljšanju. Stališča, ki jih bo Slovenija zastopala, so predstavljena v izhodiščih. Še naprej delimo ambicije za dogovorjeni izstop v obliki potrditve izstopnega sporazuma. Ta še vedno obstaja edina možna in najboljša rešitev. Vključno z varovalom, ki preprečuje trdo mejo na Irskem in ohranja celovitost enotnega trga, razen če, in dokler se ne najdejo druge boljše rešitve. V primeru oddaje verodostojne in utemeljene zahteve za podaljšanje rokov za izstop s strani Združenega kraljestva, je Slovenija z ostalimi državami članicami EU 27, to pripravljena preučiti in soglasno odločiti. Slovenija se še naprej zavzema za to, da naj EU z Združenim kraljestvom ohrani tvorno in vseobsegajoče sodelovanje tudi po izstopu iz Evropske unije. Spoštovani, dovolite mi še, da poudarim, da je tudi za Slovenijo zelo pomembno, da je na izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije Slovenija pripravljena. Zato je tudi pomembno, da v Sloveniji čim prej potrdimo potrebno zakonodajo, ki bo uredila pravno praznino, ki bo nastala z dejstvom, da bo pravo Evropske unije v primeru trdega brexita za Združeno kraljestvo prenehalo veljati konec meseca. Na strani Slovenije je pomembno, da ustrezno uredimo najprej naše pravice naših državljanov v Združenem kraljestvu, kar pa pomeni, da moramo tudi mi urediti pravice državljanov Združenih kraljestev, ki imajo začasno ali stalno bivališče v Sloveniji. Kot bo to naredilo Združeno kraljestvo, pričakujemo, tako je tudi zagotovljeno, za naše državljane, ki bivajo v Združenem kraljestvu. Vlada pripravlja zakonsko rešitev horizontalnega zakona, ki bo naslovil vprašanje statusa državljanov Združenega kraljestva, ki bodo po izstopu iz Evropske unije postali državljani tretje države. S predlogi določil iz tega področja bodo državljani Združenega kraljestva, ki bodo imeli urejen status do datuma izstopa, lahko še naprej prebivali v Sloveniji. Predlog zakona ureja tudi možnosti za nadaljnji dostop Združenega kraljestva do pravic iz socialnega zavarovanja, pravic iz zaposlitve in drugih socialnih pravic. Ker gre pri tem vprašanju vzajemne ureditve dostopa do pravic in ureditve  dostopa do pravic in ureditve statusa za slovenske oziroma evropske državljane v Združenem kraljestvu, predlog zakona predvideva tudi preverjanje recipročnosti.  Hvala lepa, gospod predsednik.
Hvala lepa, gospodu Božiču, državnemu sekretarju. Zdaj pa odpiram razpravo in hkrati obveščam kolege poslance, da bomo to točko obravnavali danes še enkrat, in sicer na 36. seji, ki bo potekala skupno z Odborom za zunanjo politiko ob 12. uri in bo zaprta za javnost. Zdaj pa dajem besedo gospodu Ivanu Hršku.  Izvolite, gospod.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani državni sekretar, sodelavci! Malo bi pokomentiral tole dogajanje okoli brexita. Jaz mislim, da bi bilo to smešno, če ne bi bilo žalostno. Ker očitno sami Britanci pravzaprav ne vejo, kaj bi radi. Vsak dan so ena glasovanja in spremljam to, poslušal sem vas dobro, ampak iz tega bi jaz pravzaprav vprašal tole. Ali je še zadnja varianta, ki zdaj še niso šli čez njo – oziroma glasovanje – ali je možen drugi referendum? To se pravi, da ponovijo referendum. Nekje je zdaj že bila ena ta različica. Zdaj – zdaj pač še ne kaže. Ampak zadnja varianta – rekli ste, da v bistvu, pravzaprav ta trdi ali mehki brexit ali kakorkoli oziroma podaljšanje, zdaj – rekli, Evropska unija pravzaprav tega ne podpira, ker pravzaprav ni pravih razlogov. Ali obstaja ta možnost še drugega referenduma, to pomeni, da ponovijo referendum glede – očitno je, glede na - prvem referendumu državljani Velike Britanije niso bili dobro obveščeni in se je pač zgodilo tako, kot se je zgodilo.  Pa mogoče to. Če bi bil drugi referendum – na to odgovorili – ali je ta zadeva, če Velika Britanija ostane v Evropski uniji – boljša tako za Evropsko unijo kot za Slovenijo ali je, če je izstop. Skratka, bomo vsi nekaj izgubili, tako oni kot mi.  Hvala za odgovor.
Hvala lepa, gospod Hršak.  Preden, gospod državni sekretar, odgovorite, bi dal besedo še mag. Andreju Rajhu. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Jaz bi želel predvsem malo pokomentirati pa se tudi odzvati na besede kolega Hrška. V bistvu te dni v živo spremljamo posledice populizma, ki je temeljil na izključevalnem nacionalizmu. Želja po hitrih in navidezno enostavnih ukrepih naj bi pripeljala do učinkovitih rešitev. Življenje pa nas uči, da enostavnih, hitrih in nebolečih rešitev ni. Tako je tudi pri vsaki ločitvi.  Prebivalci Združenega kraljestva so toku populizma nasedli in danes pravzaprav ne vedo, kako več naprej. Želja določenih sil po dezintegraciji Evrope, zavračanja multilateralizma, večkulturnosti in vključevanje različnosti prav te dni dosega tako svoj vrhunec. In naši britanski prijatelji dobivajo za svoje odločitve račun. Ampak dobivamo ga tudi vsi ostali. Jaz mislim, da je za Evropo pa tudi za nas zelo pomembno, da naše britanske prijatelje ne postavljamo v kot. Potrebno pa je povedati, da ne morejo sedeti na dveh stolih.  Rad bi se pa tudi odzval na idejo o ponovnem referendumu. V bistvu ponavljanje referendumov je lahko zelo nevarno, saj lahko na tak način izzveni njihov pomen. Torej, da se ponavljajo, dokler se ne spremeni odločitev. Tako da … Toliko.
Hvala lepa, magister Rajh. Zdaj pa dajem besedo gospodu Dobranu Božiču. Izvolite.
Dobran Božič
Gospod predsednik, najlepša hvala! Jaz mislim, da je bilo že kar vse povedano oziroma odgovorjeno.  Torej, če odgovorim spoštovanemu poslancu Hršku. Sicer je včeraj bilo v Londonu tudi izglasovano, da niso za ponovni referendum, ampak načeloma pravni strokovnjaki pravijo, da to spet ni zavezujoče, da drugega referenduma ne more biti. In če dobro beremo oziroma če smo seznanjeni s situacijo, so vse tri opcije ponovno možne in so na mizi še vedno. Torej, opcija, da je trdi brexit – torej, to je danes mogoče najbolj tista, ki je najbolj verjetna – pa upam, da ne bo. Druga opcija – da se podaljša in da se v tem podaljšanju doseže sporazum med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. In tretja – da se potem tudi še lahko verjetno izvede drugi referendum. Torej, referendum – ponovni referendum. Ali je ta referendum možno, da uspe ali ne – če bi slučajno do njega prišlo – so neke analize, da se zna zgoditi, da bi bil veliko bolj uspešen v smer ohranitve Združenega kraljestva v Evropski uniji, predvsem glede na mlado generacijo, ki je bila v prvem referendumu stara 16 let, danes je pa dve leti kasneje 18 let in imajo glasovalno pravico in so ugotovili, da kar velik del te generacije, skoraj v celoti ta generacija želi ostati v Evropski uniji, torej so te opcije možne. Da se izvede pa referendum, torej, da bi se izvedel referendum in potem ponovno glasovanje o da, ali ne, o Evropski uniji, bi pa po ocenah vlade oziroma pristojni - pravijo nekako eno leto, da bi potrebovali za vse zakonske postopke, da bi to izvedli in potem izvedli nov referendum. Ena možnost je tudi ta, da je vprašanje spet, da ljudje potrdijo izstopni sporazum, torej da rečejo to je sporazum ni dajte ga ljudje potrditi in grejo nazaj k ljudem. In če ljudje tega sporazuma ne potrdijo pravijo, da je pa možnost za drugo vprašanje, torej, ali pa ste za to, da ostajamo v Evropski uniji. Torej, kar nekaj opcij je odprtih in tako kot ste rekli, dva tedna, mislim, da odštevamo, da je 2 tedna do tega, pa so še kar tako opcije odprte je to mogoče res, je res tisto, kar si nikoli nismo želeli. Če mene vprašate, tako kot je bilo spoštovani mag. Rajh, ki je povedal, da smo vsi izgubili. Torej s tem vsi zgubimo, nobeden ne dobi, vsi zgubimo. Zdaj kdo več zgubi, kdo manj zgubi, torej nekako pa vidimo, da so Angleži naši tradicionalni zavezniki skozi zgodovino bili in torej, četudi naši kolegi prijatelji, ki bodo tako ostali na istem prostoru, ne grejo nikamor drugam, tudi mi ne, izgubimo vsi.  Vem, da bi želeli, da vam rečem ona opcija, ali druga, na žalost ne znamo povedati katera opcija bo. Pomembno je, da smo mi pripravljeni, da je Evropska unija pripravljena, da imamo krovno zakonodajo za zaščito naših državljanov, ki želijo ostati v Združenem kraljestvu in tudi prebivalcev Anglije, ki želijo ostati pri nas.  Upam, da sem odgovoril oziroma nisem nič odgovoril, verjetno, ne? / smeh/ Diplomatsko!
Hvala lepa državnemu sekretarju, gospodu Božiču, ja, resnično nam niste odgovoril / smeh/, ampak glede / oglašanje v dvorani/ na - jaz mislim, da glede na situacijo vas razumemo, tako da … Tako zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na Zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, 50 člen, ki bo v Bruslju 19. 3. 2019, in jih podprl. Prosim, da glasujemo. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Hvala lepa vsem za prisotnost!  In s tem končujem 3. točko dnevnega reda in 35. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Želim vam lep dan in vas ponovno obveščam, da se bo 36 seja začela ob 12. uri. Hvala lepa.