3. redna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

24. 10. 2018

Transkript seje

Edvard Paulič

Lep pozdrav! Začenjam 3. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so se opravičili naslednji člani odbora: Zvonko Černač in Bojan Podkrajšek. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto poslanca Igorja Zorčiča poslanec Gregor Židan.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v petek, 19. 10. 2018, pa sem vas obvestil, da se dnevni red razširi s točko Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje (EPA 208-VIII, EU-U/896). Predviden skrajni rok za obravnavo dokumenta v Državnem zboru je 2. 11. 2018. Odbor za zadeve EU ga bo obravnaval na svoji seji ta petek, 26. 10. 2018. Ker morajo po poslovniku matična delovna telesa svoja mnenja k predlogu stališč poslati pristojnemu odboru najkasneje dva dneva pred sejo, je današnja seja zadnji termin za obravnavo in posredovanje mnenja, zato sem se odločil s predlogom stališča razširiti dnevni red današnje seje. V skladu s tretjim in šestim odstavkom 154.d člena Poslovnika Državnega zbora je razširitev dnevnega reda določena oziroma o njej ni treba glasovati. Sprejeto razširitev bomo tako obravnavali kot novo, 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O OZNAČEVANJU PNEVMATIK GLEDE NA IZKORISTEK GORIVA IN DRUGE BISTVENE PARAMETRE TER RAZVELJAVITVI UREDBE ES ŠT. 1222/2009.

Na sejo so bili k obravnavi te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo.

Gradivo k tej točki je poslala Vlada 11. 10. 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo, da nam predstavi predlog stališča. Državni sekretar, gospod Kumer, izvolite.

Bojan Kumer

Hvala lepa… / izklop mikrofona/ Se opravičujem. Hvala lepa, gospod predsednik.

Še enkrat lep pozdrav vsem poslankam in poslancem!

Pred nami je Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ter razveljavitvi Uredbe številka 1222/2009.

Vlada Republike Slovenije podpira vse pobude, katerih namen je zmanjšati porabo energentov in emisij toplogrednih plinov. S tega vidika podpira tudi namen Predloga uredbe o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva, saj spodbuja informiranost potrošnikov o varnih pnevmatikah z velikim izkoristkom goriva, s katerimi se dosežeta večja ekonomska in okoljska učinkovitost. Pomembno pa je tudi, da pobuda upošteva stroškovno uravnoteženost ter da ima merljivo dodano vrednost. Pri tem izpostavljamo ukrep zaostrovanja mej razredov razvrščanja pnevmatik, saj tržne raziskave kažejo, da je pnevmatik razreda A in B v obtoku manj kot 1 %. S tega vidika je zaostrovanje mej razredov preuranjeno, saj je sprememba smiselna le, če je v posameznem razredu vsaj 30 % vseh pnevmatik. Ravno tako bi želeli ob tem poudariti, da Slovenija nima referenčnega laboratorija, v okviru katerega lahko potekajo preizkusi oziroma nadzor kakovosti pnevmatik. S tega vidika zato Slovenija ne more ocenjevati skladnosti pnevmatik za vsak navedeni parameter. Menimo, da mora biti za izvajanje sprememb obveznosti držav članic v okviru nadzora, poročanja in sankcioniranja natančno opredeljen učinek tako na privatni kot na javni sektor.

Na podlagi povedanega je stališče Vlade Republike Slovenije, da so nekatere spremembe preuranjene ter da je treba predlog dodatno izpopolniti. Hvala lepa.

Edvard Paulič

Hvala lepa.

Odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

Predlagam, da preidemo na glasovanje. Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ter o razveljavitvi Uredbe ES številka 1222/2009, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Želi kdo obrazložiti glas? (Ne.) Glasujemo.

Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji pristojnega odbora. Predlagam, da poročilo predstavi mag. Rajh.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZMANJŠANJU VPLIVA NEKATERIH PLASTIČNIH PROIZVODOV ZA ENKRATNO UPORABO NA OKOLJE.

Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Ker ugotavljam, da predstavnikov ministrstva še ni, prekinjam sejo za 15 minut. Nadaljujemo ob 9.25.

Edvard Paulič

Nadaljujemo obravnavo druge točke dnevnega reda. Gradivo k tej točki je poslala vlada dne 18. 10. 2018 na podlagi prvega odstavka četrtega člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje. Besedo dajem predstavniku ministrstva za okolje in prostor. Gospod Simon Zajc, državni sekretar, izvolite.

Simon Zajc

Hvala gospod predsednik. Najprej opravičilo z moje strani za tole zamudo, se ne bo ponovilo. Potem bi pa uvodoma, se vam tudi rad zahvalil in vsem članom ter strokovnim službam, da smo lahko tole točko še enkrat uvrstili na ta odbor. Namreč, zgodila se nam je ena napaka, neprijetno je, da smo napačno pravno podlago dali, ko smo to pošiljali v Državni zbor. Zdaj, gradivo se od prejšnjega tedna, ko je to gradivo predstavil sam minister, ni nič spreminjalo, tako da, če želite ga lahko še enkrat povzamem, če pa ne pa, kakor boste povedali, no.

Edvard Paulič

Morda na kratko.

Simon Zajc

Torej, kot veste je onesnaženje okolja, zlasti morja in vodnega okolja s plastiko velik problem lokalnih nacionalnih in tudi globalnih razsežnosti. Evropska komisija ga je naslovila tako, ad je maja letos sprejela predlog direktive o zmanjševanju nekaterih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. Ukrepi iz direktive se nanašajo zlasti na proizvode, ki se jih najpogosteje najde na EU obalah, na primer: plastenke, posode za hrano, jedilni pribor, cigaretni ogorki … Vključeno pa je tudi ribolovno orodje, ki se neposredno uporablja v morjih. Zdaj, predvideni ukrepi se nanašajo na zmanjševanje uporabe oziroma porabe plastičnih proizvodov, na primer trajno zmanjšanje plastičnih posod za živila in lončkov za pijače. Prepovedi dajanja na trg samo zasnovo proizvodov na primer, da se posode za posode za pijače oblikujejo tako, da imajo pritrjene plastične zamaške, označevanje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, potem so; cilj ločenega zbiranja plastenk, je do leta 2025 zbrati 90 procentov plastenk po teži danih v določenem letu na trg, ter ukrepe označevanja ozaveščanja potrošnikov o ustreznem ravnanju s plastičnimi odpadki, sistemi za ponovno uporabo in vpliv smetenje na okolje. Poleg tega se predvideva vzpostavitev sheme razširjenja odgovornosti proizvajalca za nekatere proizvode po kateri proizvajalci krijejo stroške zbiranja odpadkov. Njihov poznejši prevoz in obdelavo ter stroški odstranjevanja kakor tudi stroški čiščenja smeti in ozaveščanja. Režim te odgovornosti je enak kot za vso ostalo odpadno embalažo, dodatno so vključeni ribolovno orodje, cigareti, cigaretni filtri, vlažilni robčki, baloni in lahke plastične nosilne vrečke. Ideja je, da vse države članice EU sprejmejo usklajene ukrepe s čimer se prispeva k nemotenemu delovanju notranjega trga EU. Hkrati pa je komisija s predlogom direktive želela pripomoči k inovativnim rešitvam za nove poslovne modele, alternativne proizvode za enkratno in večkratno uporabo, zlasti v luči prehoda na krožno gospodarstvo. Slovenija podpira predlog direktive kot pomemben instrument za zmanjševanje količine odpadkov iz plastike v okolju in za spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo. Ker se plastični odpadki iz dneva v dan povečujejo želimo biti ambiciozni, kot veste imamo s temi plastičnimi odpadki prat ta trenutek ogromne probleme tudi pri nas. Pri nadaljnjem oblikovanju ukrepov, ki jih je predlagala komisija; pozorni bomo na to, da bodo ukreši stroškovno učinkoviti in sorazmerni, hkrati pa je treba slediti načelu: onesnaževalec plača; zato bo treba za nekatere proizvode vzpostaviti shemo razširjene odgovornosti proizvajalca, kot na primer za lončke za pijačo, posode za živila, ribolovno orodje, kjer bo proizvajalec kril stroške ločenega zbiranja in odstranjevanja odpadkov. Za cigaretne ogorke, mokre vlažilne robčke in balone pa bo moral proizvajalec kriti stroške odstranjevanja smeti, na primer: z obal in ozaveščanje javnosti. Podpiramo tudi predlagani 90 procentni cilj ločenega zbiranja plastenk v letu 2025. Naj ob tem povem, da bomo v Sloveniji stremeli k temu, da se v letu 2019 prepove uporaba lahkih nosilnih plastičnih vrečk, ki nedvomno veliko prispevajo k smetenju okolja s plastiko. Vemo pa tudi, da se jih že v tem trenutku da uspešno nadomestiti z alternativami. Prepričan sem, da že poznate mop-ovo akcijo ozaveščanja za zmanjševanje uporabe plastičnih vrečk v Sloveniji, ki se imenuje: Imam svojo vrečko. Z ukrepom prepovedi pa želimo iti še en korak naprej. S predlogom te direktive se bomo v EU pridružili globalnim prizadevanjem za zmanjševanje plastike v okolju, zlasti pa v morjih in oceanih. Hvala.

Edvard Paulič

Hvala lepa. Sedaj odpiram razpravo, želi kdo besedo? Gospod Perič, izvolite.

Gregor Perič

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Jaz sem se želel oglasiti iz več razlogov, zlasti ker se me je ta problematika dotaknila tudi še v - kot prebivalca Primorske, torej obale. Nekoga, ki je blizu morja, kot nekoga, ki jev prejšnji službi delal kot podžupan v Izoli in sem se s to problematiko srečeval - ne bom rekel na dnevni ravni, ampak nekajkrat na leto zagotovo. Vajeni smo, da vsaj enkrat letno se po navadi ob začetku sezone zgodi to, da s priči nekih vremenskih in drugih razmer, je naša obala praktično čez noč napolnjena s plastičnimi odpadki. To je problematika, to je zadeva na katero tudi mi sami kot, recimo kot Slovenija težko vplivamo, ker so okoljske problematike take, ki ne poznajo meja in dejansko je tisti prizor, ko vidiš ogromno plastičnih odpadkov, tako na nabrežju kot tudi v morju, ki plavajo, nepregledne gmote vsakovrstnih reči , zares grozen. V tistem trenutku tud, se aktivirajo vse službe, tako v lasti države, oziroma v upravljanju države, kot občin in poskusijo to problematiko, to težavo čim prej odpravit, ampak bomo rekli, škoda je narejena. Pa ni samo vizualna, ampak dejansko te srce boli, ko vidiš kako hkrati nemočen si in kako močno vplivajo naše navade na to, da se plastika pojavlja v morju. Jaz sem vesel, da smo se v zadnjem obdobju začeli tudi v Državnem zboru veliko več ukvarjat, torej pogovarjat o okoljskih problematikah in da se teh problemov končno tudi zelo intenzivno lotevamo, ker mislim, da nas čaka veliko, veliko dela. Zdaj, vem da se je že v prejšnjem mandatu, so se izvedle neke aktivnosti in je vlada pod vodstvom doktor Cerarja sprejela tudi spremembo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo s katero smo v slovenski pravni red prenesli evropsko direktivo glede zmanjšanja potrošnje tovrstnih vrečk. Potekajo pa tudi številne druge aktivnosti, tako na strani nevladnih organizacij, kot bom rekel, mednarodno, torej meddržavno podprto z raznimi sredstvi, evropskimi sredstvi in podobnim pa tudi čisto na lokalnem nivoju, ko številne nevladne organizacije izvajajo čistilne akcije in se jim je potrebno za vsa ta prizadevanja tudi zahvalit. Bi pa izpostavil en zelo pomemben projekt DeFishGear, to je mednarodni projekt, ki zajema vse države na Jadranskem in tudi Jonskem morju. Torej od Grčije do severa Jadranskega morja in moram reči, da sem se tudi sam prvič v okviru tega projekta srečal s problematiko mikroplastike in bi položil vsem na srce, da vložimo veliko, kar se da veliko energije tudi v to smer, da se to problematiko podrobno razišče in ugotovi tudi vse vplive, ki jih ima plastika na našo prehranjevalno verigo, ker verjamem, da je še veliko nekih skritih ugotovitev, ki močno vplivajo tudi na naše zdravstveno stanje. Pa ne mislim samo ljudi, ampak tudi živali celotnega ekosistema. Bi pa vseeno vprašal na ministrstvu, sicer ste nekaj uvodoma že omenili, kakšne bodo vse tiste aktivnosti, ki že tečejo, oziroma bodo v prihodnje še tekle, da predvsem ljudi ozaveščamo, da čim manj uporabljajo plastiko in da se odločajo za take potrošniške navade, kjer je embalaže čim manj. Hvala lepa.

Edvard Paulič

Hvala lepa. Naslednji ima besedo dr. Krajčič.