37. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

14. 3. 2019
podatki objavljeni: 14. 3. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi!  Začenjam 37. sejo Odbora za zadeve EU. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: gospod Ivan Hršak, gospod dr. Franc Trček, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti in gospod Branko Grims. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, gospa Jerca Korče namesto poslanca gospoda Nika Prebila.  Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam!  Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE, SPORAZUMA O PROSTI TRGOVINI MED EVROPSKO UNIJO IN SOCIALISTIČNO Republiko VIETNAM.  Gradivo smo prejeli od Vlade dne 28. 2. 2019, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državni zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednjega je obravnaval na tretji seji dne 13. 3. 2019, in sprejel mnenje, ki smo ga pisno prejeli. Za predstavitev prosim predsednika odbora, gospoda… A ha, se opravičujem.  Prosim gospo Evo Štravs Podlogar, državno sekretarko na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nam predstavi predlog sklepa in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.
Eva Štravs Podlogar
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik odbora. Spoštovane poslanke in poslanci, dobro jutro!  Dovolite, da vam na kratko predstavim Predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa svetov o podpisu v imenu Evropske unije sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Socialistično Republiko Vietnam. Že uvodoma želim poudariti, da Slovenija nima vsebinskih zadržkov glede sporazuma o prosti trgovini z Vietnamom in podpis zadevnega sporazuma ter njegovo sklenitev podpira. Sedaj pa na kratko ozadje poteka pogajanj in postopkov v okviru EU. Pogajanja so potekala med leti 2012 in 2015. Državni zbor je bil o poteku pogajanj večkrat seznanjen in ga je tekoče spremljal. Evropska komisija je 19. oktobra 2018, v obravnavo svetu EU posredovala predlog sklepa o podpisu in predlog sklepa o sklenitvi. Obravnava oziroma potrditev sklepov s strani sveta EU je zaenkrat predvidena kot možna točka na zasedanju Sveta za splošne zadeve, 25. junija letos. Datum podpisa pa še ni točno določen. Sporazum je sporazum v izključni pristojnosti EU, torej ga podpiše EU in Vietnam. Začetek veljavnosti sporazuma je vezan na zaključek postopkov v okviru EU in v Vietnamu in ne bo predmet nacionalnih ratifikacij v državah članicah.  Še morda nekaj besed na kratko o sami vsebini sporazuma. Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Vietnamom   obsega pomembno preambulo, ker sedemnajst poglavij s pripadajočimi prilogami. Zadevni sporazum poleg zniževanja carin za blago zajema tudi storitve, javna naročila, netarifne ovire in zaščito intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, varstvo konkurence, trajnostni razvoj in preglednost. Sporazum o prosti trgovini ne vključuje zaščite naložb in reševanja sporov med vlagatelji in državo, poimenovani ICS. V zvezi z naložbami obravnava samo dostop do trga. Zaščite naložb in ICS so urejeni v ločenem sporazumu o zaščiti naložb, ki pa bo predmet ločenega vladnega gradiva.  Kakšne pa so predvidene ekonomske posledice oziroma učinkovitost tega sporazuma? Vietnam je drugi najpomembnejši trgovinski partner EU v združenju ASEAN in operativni center Mekonga iz sosednjih regij za tuja vlaganja Evropske unije. Ob zaključku pogajanj z Vietnamom, je Evropska komisija pripravila študijo gospodarskih koristi sporazuma. Študija napoveduje, da bo odprava dvostranskih tarif in izvoznih dajatev skupaj z znižanjem netarifnih ovir znatno spodbudila dvostransko trgovino. Izvoz v EU, EU v Vietnam, naj bi se po ocenah študije do leta 2035 povečal za skoraj 29 %, izvoz Vietnama v EU pa za skoraj 18 %. Za potrebe ocene gospodarskih učinkov na Slovenijo, je bila februarja letos s strani centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete pripravljena analiza za države ASEAN, ki zajemajo tudi Vietnam. Analiza je že objavljena tudi na spletni strani našega ministrstva. Obseg slovenske trgovine z državami ASEAN je trenutno majhen, saj znaša le približno 0,5 % zunanje trgovine Slovenije, pri čemer je obseg blagovne menjave z Vietnamom v letu 2017 znašal 51,5 milijonov evrov. Po vseh scenarijih analize, naj bi se BDP Slovenije zaradi posledic sporov z državami ASEAN v desetih letih modelske napovedi dvignil za približno tretjino odstotka, nekoliko manj naj bi se povišal agregatni izvoz. Ocene obeh študij lahko sicer štejemo kot zadržanje, saj na primer ne upoštevata predvidenih koristi povezanih z okrepitvijo varstva, izvrševanja pravic intelektualne lastnine ali z liberalizacijo neposrednih tujih naložb v proizvodnih sektorjih in v javnih naročilih. Slovenska podjetja v večini pričakujejo pozitivne učinke liberalizacije na podlagi sporazuma, pričakujejo pa tudi večjo zavedanje države o pomeni bolj oddaljenih trgov ter povezano dolgoročno strategijo in podporo. Sporazum o prosti trgovini z Vietnamom bo izboljšal pogoje dostopa evropskih in s tem tudi slovenskih podjetij na vietnamski trg, s tem pa ustvaril nove priložnosti za povečanje relativno skromne trgovinske menjave in investicij med državama. Glede na navedeno predlagamo, da odbor podpre predlagani sklep.  Hvala lepa.
Hvala lepa gospa Eva Štravs Podlogar.  Na 28. seji dne 12. 3. 2019, je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Prosim za predstavitev predsednika komisija, gospoda Bojana Kekca.  Izvolite.
Bojan Kumer
Hvala za besedo gospod predsednik in lepo pozdravljeni vsi skupaj!  Torej Komisija Državnega sveta pozdravlja sklenitev tovrstnega sporazuma in podpira predlog stališča Republike Slovenije. Že v uvodu je bilo rečeno, da je ASEAN tretji največji trgovinski partner z Evropsko unijo, Vietnam pa kot članica ASEAN, je prehitel celo Malezijo in se uvršča takoj za Singapurjem. Blagovna menjava je z Evropsko unijo izredno visoka, 47,6 milijard, Vietnam je pa kot tako zelo dinamično gospodarstvo z več kot 90 milijonov prebivalcev z najhitreje rastočim srednjim razredom in mlado in dinamično delovno silo. Tudi zaradi visoke ravni pismenosti, izobrazbe in nizkih plač je zelo ugoden ne samo za trgovinske menjave, tudi za naložbe. Torej, nekako smatramo, da se s tem sporazumom zagotavlja dostop do dinamičnih trgov s potencialom za nadaljnjo gospodarsko rast. Ugotavljamo, da sporazum opredeljuje prihodne odnose na širokem področju, kot so gospodarski in družbeni razvoj ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja in visoko raven varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine. No, izrazili smo pa skrb glede uveljavljanja izvrševanja zavez o temeljnih standardih dela in konvencije mednarodne organizacije dela ter spoštovanju temeljnih pravic delavcev na obeh straneh. Sicer pa mislimo, da predstavlja sporazum razvojno priložnost, ki zasluži pozornost slovenskih podjetij. Zaradi zniževanja oziroma odprave trgovinskih ovir so pričakovani učinki pozitivni. Sporazum bo lahko izvor obojestranskih koristi, saj naj bi povečal obseg izvoza na obeh straneh, ki je sedaj dokaj nizek. V cilju, da bi slovensko gospodarstvo čim bolj izkoristilo uveljavitev sporazuma bi pa pričakovali povečano aktivnost. Pri tem mislim, seveda, predvsem na gospodarsko diplomacijo.  Se pravi, mnenje naše je do stališča pozitivno. Hvala.
Hvala lepa, gospod Kekec. Na 3. seji, dne 13. 3. 2019, ga je obravnaval tudi Odbor za gospodarstvo, kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila prosim predsednika odbora gospoda Gregorja Periča. Izvolite.
Hval za besedo, predsednik. Lep pozdrav kolegice in kolegi, predstavniki Vlade.  Jaz bom zelo kratek, tako kot smo bili kratki na Odboru za gospodarstvo, in sicer v 11. minutah smo odločili, da Odbor za gospodarstvo podpira ta sporazum in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Perič.  Odiram razpravo. Besedo dajem gospe Nataši Sukič.
Najlepša hvala, predsedujoči. Lep pozdrav z moje strani vsem skupaj.  Jaz bom odprla nekaj vprašanj, problematizirala nekaj vidikov. Ravnokar pa se bom nanašala najprej na to zadnje, kar je bilo rečeno. Odbor za gospodarstvo je sprejel odločitev v 11. minutah. Vi ste omenila, da je bila sicer opravljena neka analiza. Zanima me, ali je ta analiza dovolj poglobljena, da jo lahko primerjamo s kakšno zaresno študijo, preden sprejemamo tovrstne odločitve. Kajti, kot smo slišali, zaenkrat je menjava pač precej na nek način drobiž zaenkrat, če gledamo v teh parametrih. Lahko pa si mislimo, da zaradi poceni delovne sile in tako naprej, to bom potem malo pozneje problematizirala, lahko to predstavlja tudi grožnjo za nadaljnjo selitev, recimo, naših podjetij v jugovzhodno Azijo oziroma konkretno sedajle v Vietnam. To lahko pripelje do nadaljnjega upostošenja slovenskih tovarn in domače industrije in seveda posledično izgube delovnih mest tukaj pri nas. Te vidike bi bilo treba verjetno zelo dobro analizirati in pretehtati preden se spuščamo v tovrstne zadeve. Sedaj bom absolutno problematizirala človekove in delavske pravice. Sicer načeloma pravi pristojno ministrstvo, da bo sicer še naprej opozarjalo na kršitve človekovih pravic v Vietnamu in pozivalo vietnamske oblasti k njihovi odpravi. Poglejte, to se sicer na deklarativni ravni sliši, seveda, v redu in je seveda prav, da se bo opozarjalo, ampak vendarle se bo ta vidik, ki pa je precej zaskrbljujoč v bistvu zanemaril in mi bomo seveda sklenili očitno ta sporazum. Vemo, da v Vietnamu, tako kot drugod v jugovzhodni Aziji je pač ogromno poceni delovne sile. To tudi na 3. strani sami ugotavljate, ko je zapisano, da gre za razmeroma nizke plače. Potem gre za mlado in dinamično delovno silo, kar pomeni prekarne razmere in nekonkurenčnost Evropske unije. Skratka, prihodnost nadaljnjega pritiska glede fleksibilizacije trga dela in zaposlovanja v Evropski uniji. To ima seveda neke povratne učinke. In to pač se moramo zavedati. Skratka, vsi vemo, da tam delajo otroci, ženske in druge šibke skupine, dobesedno, v suženjskih pogojih in ne vem, če so to tisti standardi, ki so nam lahko v ponos in čast, da se, pod takimi pogoji, v takšnih okoliščinah, sklepajo sporazumi z državami, namesto da bi se enkrat na globalni ravni resno in sploh s strani Evropske unije kot celota, resno zavzeli za malo drugačne standarde na splošno v globalnem smislu. Tako da, absolutno, v tem pogledu je takšen sporazum seveda sporen. Potem me zanima, ali je Slovenija dobro preučila geopolitične vidike tega sodelovanja? Seveda, Vietnam je tako kot večina držav jugovzhodne Azije, kot ste sami rekli, vključen v zvezo ASEAN, zveza pa je vzpostavljena predvsem z ozirom na Kitajsko, ki je pač največja konkurenca tem državam in sporazum je z Evropsko unijo, ki jih države ASEAN sklepajo v zadnjih letih, je morda potrebno razumeti tudi v tem kontekstu. Sploh tudi, pač, po mojem da ne gre samo za industrijsko pozicioniranje, napram Kitajski, ampak so seveda pomembne tudi druge teme kot je denimo, kjer ima Kitajska neko premoč, recimo konflikt v Južno kitajskem morju in tako dalje, zato se seveda iščejo zavezniki in to je leta 2014 v intervjuju za Dnevnik odkrito priznal tudi namestnik zunanjega ministra, Bui Thanh Son. In zato me zanima ali, mislim, mi pri takih odločitvah dejansko proučimo vse te vidike zares ali pač nekako slepo sledimo tem nekim smernicam Evropske unije, ki pač, glejte, po eni strani ima polna usta besed o človekovih pravicah, tudi sprejema ne vem kakšne super direktive na to temo, po drugi strani, poglejte, pa v Venezueli, v imenu, mislim, to je pač paravan. Po eni strani tukaj sklepamo sporazume z nekom, ki krši človekove pravice, po drugi strani se pa vmešavamo v notranje zadeve suverene države in nameščamo predsednike, ki sploh niso bili izbrani na volitvah. Tako da, mislim, da gre za precej dvolične politike, nekonsistentne politike, pa ne vem, ali je res potrebno, da Slovenija zmeraj znova slepo sledi tovrstnim politikam, ki jih narekuje očitno Bruselj ali tudi kajne, glede na to, da sklepa tako na veliko ta trgovanja tamle, ali bi vendarle bilo treba premisliti te vidike, sploh, če ne drugo, kot sem že omenila, če že ne zaradi nečesa drugega, pa če vse ostalo pozabimo, že zaradi obrambe lastnega gospodarstva, ki je ogroženo, ker se bo proizvodnja selila tja, kjer ljudje delajo v suženjskih pogojih in za to niso praktično skoraj nič plačani no. Toliko od mene za enkrat. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Sukič. Predno damo besedo gospe državni sekretarki, bi dal priložnost za razpravo še mag. Andreju Rajhu. Prosim, izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Jaz bom kratek, jaz pozdravljam ta sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Vietnamom. Posebej bi rad izpostavil dve točki – odpravo netarifnih ovir za trgovino in naložbo v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter trgovina in trajnostni razvoj, ne smemo pa pozabiti tudi na dogovor o zavezah v zvezi z distribucijskimi storitvami za vina. Prihajam namreč iz vinorodnega območja in to tudi predstavlja za naše proizvajalce vin možnost za prodor na ta trg. Bi pa želel povedati, da v bistvu odprava netarifnih ovir za trgovino, gre za zakonodajne ovire, ki so našim podjetjem onemogočala dostop na ta trg, v Sloveniji pa imamo kar nekaj podjetij, ki proizvajajo opremo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in to, v bistvu lahko zelo dobro koristijo ta sporazum. Hvala lepa.
Hvala lepa, mag. Rajh. Zdaj pa dajem besedo gospe državni sekretarki. Še? Aha.. Besedo ima gospod Gregor Perič. Se opravičujem, nismo vas videli, izvolite.
Hvala lepa predsednik. Morda eno pojasnilo in sicer, mene nekoliko čudi, na Odboru za gospodarstvo so bili tudi predstavniki Levice, pa kot rečeno, je seja potekala zelo hitro, ampak, jaz mislim, da je potrebno izpostaviti določene vidike, ki jih je tudi Levica osvetlila, zlasti ta socialni vidik teh sporazumov. Zdaj, mi se moramo zavedati, da se globalno gledano gospodarstvo s pričo nekaterih potez, ki jih vlečejo zlasti ZDA, na določenih območjih tudi zapira in nagiba k protekcionizmu, kar pa zagotovo ni koristno in Evropski uniji v tem smislu ne koristi, torej ne gre v prid. Zlasti pa ne gre v prid tudi Sloveniji, ker kolikor poznamo strukturo našega izvoza in to se je v preteklosti tudi v Levici problematizirali. Težava našega izvoza je v tem, da je zelo ozko usmerjena na nekaj držav. In če tistih nekaj držav se znajde v težavah oziroma ne posluje tako dobro kot v času neke gospodarske prosperitete ima takoj zatem tudi Slovenija državo. Zato mislim, da je v Sloveniji v ključnem strateškem interesu, da svoj izvoz, kar se da razprši, ne samo znotraj Evropske unije, ampak širše tudi na druga območja sveta. In to je eden takih sporazumov, ki nam lahko zagotovo koristi. Je tudi neka dodatna spodbuda za naše gospodarstvo, da ima višji nivo varovanja, bodisi investicij kot samih trgovinskih vezi, ki jih na tem območju, ki šteje več kot 600 milijonov potrošnikov, ki je slabo razvito, ampak se po drugi strani zelo hitro razvija, ima zelo veliko potreb in verjamem, da lahko številna podjetja iz Slovenije tukaj tudi najdejo svojo priložnost.  Proces samega sprejemanja teh sporazumov, kolikor je meni znano, je bil zelo dolg in se je tudi spreminjal od nekega medregionalnega sporazuma med Evropsko unijo in ASEAN do individualnih, torej dvostranskih sporazumov med Evropsko unijo in posamezno državo članico ASEAN in že v tem procesu so številne države članice izpostavile ravno to problematiko tega socialnega vidika medsebojnega sodelovanja na področju gospodarstva, ker se vsi dejansko zavedajo, da države v razvoju, torej države, ki morajo še narediti določene razvojne korake, jih delajo zelo hitro in ta razvoj gre marsikdaj na škodo bodisi okolja kot pa tudi človekovih pravic in pravic delavcev. In ravno zaradi tega so v okviru tega sporazuma oziroma teh pogajalskih smernic bili izpostavljeni določeni vidiki, ki poudarjajo predvsem to, da mora to sodelovanje temeljiti na trajnostnem razvoju, da mora podpirati pravice delavcev, varstvo okolja, spodbujati trajnostno gospodarjenje, tako z gozdovi kot z ribištvom in predvsem mora upoštevati mednarodne konvencije, ki urejajo področje delavskih pravic. Iz preteklosti vemo, da so tudi nekatera slovenska podjetja, govorim 10 in več let nazaj, svojo proizvodnjo preselila na območje, kjer je cena delovne sile bila v primerjavi z našimi razmerami ekstremno nizka, ampak so potem na srednji rok ugotovila, da je kakovost iz te storitve, ki so jo bili tam deležni bila taka, da so na koncu bili na slabšem, ker je storitev, ki so jo potem ponudili ali pa izdelek bil slabše kakovosti. Zato mislim, da je v skupnem interesu vseh, da se potem tudi ta socialni vidik razvoja, če tako rečem, vzporedno razvija in da tudi Vietnam, v konkretnem primeru, ima to pozitivno spodbudo in tudi pričakovanja in tudi sprotna preverjanja, ali ne prihaja do, dajmo reči, do socialnega dumpinga, zlasti na hrbtu tistih, ki so najšibkejši, torej z vidika delavcev. Se mi pa zdi, kot rečeno, da je to zelo dobra priložnost za slovensko gospodarstvo, ne samo v Vietnamu, ampak še v številnih drugih državah na tem območju. Zato v SMC ta sporazum odpiramo, hkrati pa tudi pričakujemo, da se vse našteto tudi upošteva. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Perič. Gospa Sukič imate repliko? Izvolite.
samo na kratko. Poglejte, malo ste poenostavil, kako Levica pravi, da v premalo držav izvažamo. Mi predvsem poudarjamo to, da premalo vlagamo v lasten razvoj in v lastne produkte z dodano vrednostjo, kjer bi izvažali predvsem naše znanje. Ne pa, da smo večinoma podizvajalci. Recimo smo del avtomobilskega grozda in kot taki seveda ogroženi, ker čim bo ne vem protekcionizem ameriški povzročil to, da bo nemška industrija avtomobilska morala dosti večje carine plačevati za svoje avtomobile, potem bo to udarilo seveda posledično vse nas, se pravi tudi naše podizvajalce. O tem predvsem zelo dosti govorimo v Levici, tako da to ni res in še enkrat poudarjam, glejte okrog tega, človekovih pravic se pa lahko sprenevedamo. Dejstvo je, da vsi vemo, da tam obstajajo suženjske delovne razmere, to vemo zelo dobro vsi. Kako nič praktično niso tam ljudje plačani in garajo cele dneve v nemogočih pogojih in dvomim, da bo Slovenija ravno kaj dosti pripomogla k dvigu socialnih in delavskih pravic, se bo pa zelo, zelo okoriščala lahko s temi zadevami. Tako da lepo prosim, dajmo vsaj… ne se na tak način sprenevedati. Če že pač nimamo tega, da bi mi eno držo postavili, pa bili mogoče vzgled v tej Evropski uniji, če že drugi niso, pa bi mogoče enkrat izstopali vsaj v tem, da bi jasno povedali in rekli: »ene stvari so nedopustne«, tako da to ja naše mnenje in stojimo za tem. Kaj je bilo na vašem odboru ne vem, če bi jaz bila tam, bi gotovo izpostavila te vidike, ki sem jih danes izpostavila tukaj. Hvala lepa.
Hvala lepa gospa Sukič. Besedo dajem dr. Milanu Brglezu. Izvolite.
Najlepša hvala. Zdaj jaz bi ponovil mogoče stališče Stališče socialnih demokratov, ki je tudi zadržano do bom rekel takšnega postavljanja standardov mednarodni trgovini, kot se pravzaprav s tovrstnimi sporazumi izpostavlja. Tu gre za širši problem razumevanja vloge Evropske unije v svetu. Včasih je bila dejansko normativna sila, ki je propagirala nekaj, kar je bilo progresivno, zdaj pa zaradi tudi dajmo reči neugodne situacije v svetu, pač sprejema včasih tudi pragmatične rešitve in seveda take pragmatične rešitve lahko privedejo seveda skozi trgovinske odnose, ki so v domeni Evropske unije, to je le treba vedeti, lahko privedejo dejansko do zniževanja standardov tudi pri nas, postopoma. Več tovrstnih sporazumov lahko do tega privede, ampak dobro, to je en del zgodbe. Drugi del, kjer je tudi dobro zadevo osvetliti, so pa seveda vedno tisti naložbeni deli. Pri naložbenih delih sta pa pravzaprav dve varovalki, ki ju je vedno treba izpostavljati. Ena je tista, ker mora biti sodišče EU tisto, ki bo o tem odločilo, kaj je ICS in ali je ta skladen s pravom EU. Potem pa pride še druga in ta druga je naša ustava. Naša ustava namreč za takšne zadeve zahteva dvotretjinsko večino in odstopanja od tega preprosto ne more biti pod nobenimi pogoji. In ti dve varovalki bosta morali iti skozi, mislim, da ta trenutek zgledata dovolj, ne vem pa, kako se bo zadeva dejansko razpletla. In običajno se takšne sporazume sprejema v paketu, tako da najverjetneje bo tudi to zadeva nekako z nekim odložnim pogojem, vsaj kar se tega tiče na koncu sprejeta, ampak to mene ne osrečuje. Raje bi videl najprej razsodbo, pa potem šel naprej glede tovrstnih zadev. Ampak ponavljam, zadržani smo pravzaprav iz istih razlogov kot koalicija ali pa del koalicije pa si ne moremo privoščiti, da bi se do tega obnašali na način kot se lahko tisti, ki so izven nje in to je edina razlika glede tega vprašanja. Zavedamo pa se, da so tovrstni sporazumi, sploh če jih je več naenkrat lahko slab znak tega, kaj Evropska unija v svetu pravzaprav spodbuja in s tem… lahko pa koristi to seveda nekaterim znotraj tudi Evropske unije, ampak mislim, da če bomo tem namenili prvo pozornost Evropski uniji, bo Evropska unija prej razpadla, preden jo bodo ljudje sprejeli kot legitimno. Hvala za besedo.
Hvala lepa dr. Brglez.  Glede na željo po razpravi oziroma na razpravi me v bistvu žalosti, da na matičnem delovnem telesu na to točko praktično ni bilo nobene razprave. Seveda nimam nič proti, da se razprava izvede tukaj – ravno nasprotno. Zdaj pa dajem besedo še gospodu Borisu Doblekarju. Prosim, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Spoštovane in spoštovani! Poslušam tole razpravo. Malo me je začudila izjava, da je sužnjelastništvo v Vietnamu glede na to, da je Socialistična republika, tako da, tukaj mi nekaj ne gre skupaj, ampak verjetno bo to že držalo.  Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Doblekar.  Zdaj pa dajem besedo državni sekretarki, gospe Podlogar.
Eva Štravs Podlogar
Hvala lepa za besedo.  Morda najprej nekaj o… Najprej vsem hvala za pripombe, sugestije in pomisleke. Najprej o študiji, ki je bila narejena, center poslovne odličnosti, jo je pripravil z vso odgovornostjo in resnostjo tako kot se vseeno takih študij lotevamo. Tudi znotraj Evropske unije se vedno, lahko rečem, ko zastopamo stališča Slovenije, obnašamo kot odgovorna enakopravna članica vsem ostalim članicam. Tako, da študija izgleda približno takole. Planirali smo, da bo v naslednjih nekaj tednih tudi predstavljena, da bomo povabili zainteresirano javnost. predlagam odboru ali da povabimo na to predstavitev tudi poslance, ki jih to zanima, obeh odborov, ali pa, da naredimo posebno predstavite za poslance, tudi to pač ni noben problem.  Potem kar se tiče človekovih pravic. Ni dvoma, da je to velika skrb vseh, in da si nihče ne želi svoje gospodarske rasti temeljiti na izkoriščanju drugih, zato je tudi ta trgovinski sporazum pravno zavezujoče povezan s sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med Vietnamom in EU. Ta sporazum vključuje človekove pravice, demokracijo in vladavino prava kot ključni element odnosa med EU in Vietnamom. To, da se bo to res sproti spremljalo, da so človekove pravice del trgovinskih odnosov med obema stranema, bo nekako potrjeno ali pa utemeljeno tudi s tem, da bo evropska komisarka tudi planirano maja obiskala Vietnam, in da bo to tudi ena od temeljnih tem, ki jih bodo imeli med seboj.  Morda še tudi poudarek, to kar je izpostavil dr. Brglez, vezano na zaščito naložb in ECS. Verjetno bi imeli probleme že pri nas, pri pripravi gradiva, če bi slučajno to bil del tega sporazuma. Na srečo ni. Tako, da govorimo res o čisto ločenem sporazumu in zaščiti, ki ga bomo ravno tako se zelo aktivno vključili v pripravo. Zdaj je planirano, da naj bi konec aprila bili seznanjeni z odločitvijo sodišča v zadevi 1/17 in na osnovi tega bomo potem se tudi vključili v pripravo tega dokumenta potem v nadaljevanju.  Mislim, da so bili to ključni povzetki vaših pripomb, če je mogoče še kaj, pa izvolite.
Hvala lepa za odgovor in pa seveda tudi za pobudo glede predstavitve poročila. Mislim, da se bodo poslanci z veseljem odzvali oziroma analize. Moramo pa vedeti, da predlog stališča, o njem bomo glasovali danes, je pa vsekakor seveda namera dobrodošla.  Besedo dajem v drugem krogu gospe Nataši Sukič.
Samo čisto mini opomba. Točno to sem hotela reči. Fino, da je končno narejena študija, samo kaj nam pomaga, mi danes odločamo brez te podlage, lahko samo verjamemo par zapisanim stavkom, nismo se pa utegnili poglobiti v to študijo, tako da pač bi v bodoče samo mogoče priporočala, da so te študije narejene toliko prej, da smo lahko z njimi seznanjeni. Drugače pa ja, fino da je narejena, in da v bodoče upam, da bodo v takih primerih vedno narejene, ker v preteklosti vemo, da ni bilo čisto vedno tako.  Hvala lepa.
Hvala lepa gospa Sukič.  Želite morda dodati, gospa državna sekretarka, še kaj? Izvolite.
Eva Štravs Podlogar
Hvala lepa. Ne. načelno se strinjam, da je prav, če je več časa za to preštudirati, in da tudi, ko morda, ko se objavi nekaj na spletni strani, da se ta informacija morda še bolj javno prenese, da se ve kdaj to je narejeno. Se strinjam. Hvala za naprej.
Tudi jaz. Hvala lepa še enkrat gospe Podlogar.  Ker interesa za razpravo ni več, razpravo zaključujem.  In na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi:  »Republika Slovenija podpira podpis in sklenitev sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Socialistično Republiko Vietnam.« Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  Hvala lepa. S tem končujem 1. točko dnevnega reda. hvala vsem za razpravo in pa hvala gospe državni sekretarki.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - SOFINANCIRANJE STALNEGA ČLANA SEKRETARIATA COSACA V OBDOBJU OD 1. JANUARJA 2020 DO 31. 12. 2021.  Gradivo k tej točki, to je dopis predsednikov odborov pristojnih za zadeve Evropske unije v romunskem parlamentu, ki trenutno predseduje Cosarcu in osnutek pisma o nameri ste prejeli s sklicem. Do 31. 12. 2007, sta mesto stalnega člana sekretariata Cosaca samostojno financirali državi katerih strokovna sodelavca sta ga zasedala. Od 1. januarja 2008 dalje, je v veljavi shema, v katero skladno stalnega člana ter stroške vodenja sekretariata in delovanje spletne strani Cosaca, financirajo nacionalni parlamenti, ki s spiskom o nameri pristopijo k sofinanciranju. Trenutno veljavno obdobje financiranja se izteče 31. 12. 2019, za to romunsko predsedstvo predlaga podaljšanje obstoječe sheme financiranja za čas od 1. januarja 2020 do 31. 12. 2021. Pod pogojem, da bo k sofinanciranju pristopilo vsaj 14 nacionalnih parlamentov. Se pravi, še 13 poleg Državnega zbora. Državni zbor je od leta 2008 sodeloval v vseh obdobjih financiranja, zato predlagam, da odbor podpre tudi podaljšanje sheme sofinanciranja v letih 2020-2021.  Odpiram razpravo. Gospa Sukič, izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo. Čisto na kratko. Skratka, gre za skupni znesek 80 tisoč evrov letno. Kot ste rekli, naj bi bil razdeljen med najmanj 14 članic, kar bi potem takem zneslo tam nekje 5 tisoč 800 evrov na državo članico, čeprav naj bi se posamezna država lahko odločila tudi za drugačen znesek, pa me zanima, za kakšen znesek se bo torej odločila Slovenija o tem primeru. Pa še, če bo odbor za Evropsko unijo v prihodnje zavzel nekako aktivnejšo vlogo pri oblikovanju evropske politike Slovenije, kajti če ne bo, potem je ta znesek, četudi morda se sliši zanemarljiv, v bistvu odveč. Pa me zanima samo to.  Hvala.
Zdaj, če smem odgovoriti. Mogoče samo kakšne so bile številke v zadnjih letih. Letno plačilo od leta recimo 2011, imam podatke, verjetno ni potrebno, da navajam vse, ampak letno plačilo znaša okrog tisoč 200 evrov. Je pa odvisno od števila članic, ki pristopijo k sofinanciranju, se pravi, do sedaj je bilo nekako, ne morem reči sicer v veljavi, ampak je veljalo, pač v glavnem so članice pristopile k sofinanciranju. Ker je minimalno število držav 14, operiramo z maksimalnim zneskom, to je 5 tisoč 18, vendar kot sem povedal, glede na zneske, ki so se plačevali v preteklosti, je ta znesek nekje okrog tisoč 100 evrov. Moram pa povedati tudi to, da se ta znesek potem deli v razmerju 2 proti 1 z državnim svetom, se pravi, skupni znesek, ki ga bo plačeval Državni zbor, bo razdeljen, se pravi, dve tretjini na Državni zbor in ena tretjina na Državni svet.   Upam, da sta zadovoljna z odgovorom. To je to kar vam lahko zdaj povem.  Ker želje po razpravi ni več, zaključujem z razpravo.  Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi:  »Odbor za zadeve Evropske unije podpira predlog predsedstva Cosaca o sofinanciranju stalnega člana sekretariata Cosaca ter stroškov vodenja sekretariata in delovanja spletne strani Cosaca v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. 12. 2021.« Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  S tem končujem 2. točko dnevnega reda in 37. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Želim vam lep dan in seveda glede na vremensko napoved tudi lep vikend.  Hvala lepa vsem.