2. redna seja

Odbor za finance

6. 11. 2018

Transkript seje

Robert Polnar

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje! Začenjam 2. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da nisem prejel nobenih opravičil, da se kdorkoli od članov odbora seje ne bi mogel udeležiti. Prejel pa sem eno pooblastilo za nadomeščanje, in sicer bo poslanko Moniko Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra na današnji seji nadomeščal poslanec Gregor Židan.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Pravkar sem prejel še eno pooblastilo, in sicer bo namesto člana odbora Matjaža Hana iz Poslanske skupine Socialnih demokratov na seji prisoten poslanec Matjaž Nemec.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, NUJNI POSTOPEK.

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 12. seji 12. oktobra letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance ter Zakonodajno-pravne službe.

Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona obsega: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 23. oktobra 2018 in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 26. oktobra 2018.

Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so do zdaj vložile poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB, in sicer k 2., 3., 4. in 5. členu predloga zakona.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Ali želi predstavnik oziroma predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona?

Natalija Kovač Jereb

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Predlog zakona, ki je pred vami, spreminja in dopolnjuje Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, z dvema inštitutoma iz Direktive Sveta EU o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga, to je direktiva, ki jo delovno imenujemo ATAD direktiva. Oba inštituta, se pravi, pravilo o preprečevanju zlorab, ki ga delovno imenujemo GAR, in pravilo glede nadzorovanih tujih družb, CFC pravilo, ki se prenašata, predstavljata del pravil, ki so bila v direktivo ATAD vključena s ciljem boja proti davčnim zlorabam, zagotavljanja enkratnega obdavčevanja in podpore boljšemu poslovnemu okolju na notranjem trgu.

Za širši okvir pojasnjujemo, da je nastanek gospodarske krize v letu 2008 Mednarodno organizacijo za evropsko sodelovanje in razvoj, G20 kot tudi Evropsko unijo spodbudil, da sprejmejo takšne ukrepe oziroma priporočila na področju mednarodnega obdavčevanja, ki bodo na eni strani zagotovila, da se davek plača tam, kjer se ustvarjajo dobički in vrednost. Ti cilji so bili na ravni Organizacije za evropsko sodelovanje in razvoj pretvorjeni v konkretna priporočila v okviru projekta preprečevanja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička.

Pravilo GAR - da ga na splošno opišem - je pravilo o preprečevanju zlorab, ki na veljavni sistem davkov od dohodkov…, ki ga veljavni sistem davka od dohodkov pravnih oseb še ne pozna. GAR je vključen za boj proti praksam davčne zlorabe na način, da pravilo pokrije čim širši spekter situacij. Se pravi, ki privedejo do zlorabe posameznega davčnega sistema, pri čemer se pravilo uporabi kot zadnje pravilo, to je ko druga davčna pravila ne učinkujejo več. Pravilo GAR zajema vse zavezance po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, vendar iz vsebine ukrepa izhaja, da je pravilo usmerjeno predvsem na domača in tuja multinacionalna podjetja, ki lahko preko svojih povezanih oseb strukturirajo sheme na način, da te ne odražajo ekonomskega namena posla. Se pravi, bistvo inštituta GAR je torej presoja, da ima nek pravni posel ekonomski namen. Torej, ali gre za pristen posel ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da GAR pravilo učinkuje tudi preprečevalno do agresivnega davčnega načrtovanja.

Drugi inštitut, ki ga prenašamo v Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb pa je pravilo o nadzorovanih tujih družbah oziroma CFC pravilo. To pravilo določa, da se dobički nadzorovane tuje družbe, to je povezane osebe, davčnega zavezanca po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ki niso zadostno obdavčeni ali so oproščeni davkov jurisdikciji nadzorovane tuje družbe vključujejo v davčno osnovo davčnega zavezanca. Pravilo se uporabi, če je davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček, ki ga je ta nadzorovana tuja družba dejansko plačala, nižji od polovice davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi ga nadzorovana tuja družba morala plačati, če bi bila davčni zavezanec v Sloveniji. Slednje pomeni, da se bodo obdavčili nerazdeljeni dohodki CFC družbe s sedežem v davčno ugodni jurisdikciji. Ob tem je treba omeniti, da se z vidika ohranjanja pristne gospodarske pobude ter z vidika administrativne poenostavitve CFC pravilo uporabi, če iz dejstev in okoliščin izhaja, da nadzorovana tuja družba opravlja gospodarsko dejavnost, za katero ima na voljo osebje, opremo, sredstva in prostore oziroma če navedeni dohodki predstavljajo manj kot eno tretjino dohodka nadzorovane tuje družbe. Inštituta glede nadzorovanja tujih družb in pravila o preprečevanju zlorab morata biti v slovenski pravni red prenesena do 31. decembra 2018, saj se morata začeti uporabljati že s 1. januarjem 2019. Glede na navedeno se Vladi predlaga, da Vlada predlaga, da se te navedena določila podprejo.

Robert Polnar

Hvala lepa. Prosim vas, če izklopite mikrofon.

To je bila predstavnica Ministrstva za finance gospa Nataša Kovač Jereb.

Ali želi besedo tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora? Besedo ima gospa Andreja Kurent. Izvolite.

Andrej Kurent

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav tudi v mojem imenu.

Torej, Zakonodajno-pravna služba k vsakemu predlogu zakona pripravi mnenje, kjer ga prouči z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in nomotehničnim vidikom. Tako smo storili tudi v tem primeru. Mnenje je javno objavljeno že 14 dni. Lahko ste ga prebrali in proučili. Tako da bi tukaj samo generalno pripombo podala. Gre namreč za to, da se je ta predmetna direktiva, kot je omenila moja predhodnica, naj bi se implementirala v naš pravni red, vendar se je, po našem mnenju, skoraj dobesedno prepisuje. Na te posledice smo vam v mnenju opozorili. Gre tudi za, po našem mnenju, za ustavno spornost takega prenosa. Amandmajev, ki bi te naša bistvene pripombe rešili ni. Vloženi so samo amandmaji, ki rešujejo minorne zadeve, tako da seveda na našem mnenju vztrajamo. Hvala.

Robert Polnar

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Gospod Oskar Komac, izvolite.

Oskar Komac

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci, dragi gostje. Komisija Državnega sveta predlog zakona podpira, smatramo, da je to en korak k ureditvi davčnega okolja tudi v širšem smislu, širšem nivoju, mogoče celo nekoliko v povezavi z današnjo 5. točko dnevnega reda. V razpravi so se sicer vzpostavile mogoče določene dileme ali pa pomisleki, nekje so ocenjeni finančni učinki, mislim, da nekih 40.000 evrov od tega zakona, zdaj s strani ministrstva je bilo pojasnjeno, da sicer je to neka groba ocena in da je bistveno načelo samega zakona, ki ga uveljavlja in predvsem okoli izogibanja dvojnemu obdavčevanju oziroma davčnega optimiranja tako imenovanega, ki mislimo, da je v današnjem svetu zelo prisotno in mislim, da se ga mora evropska unija kot celota pa tudi na nivoju posameznih države zelo resno lotiti. Skratka, komisija predlog zakona podpira. Hvala.

Robert Polnar

Hvala lepa. Na tej točki smo zdaj zaključili nastope tistih, ki so zakon predlagali in so vabljeni tudi kot zainteresirana javnost. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih na katero zdaj prehajamo v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Vidim, da nihče ne nasprotuje, bomo o tem torej glasovali. Pardon, se opravičujem, ker nihče ne nasprotuje ni potrebno glasovanje. Nadaljujemo z razpravo o posameznih členih. V razpravo dajem 1. člen zakona, h kateremu ni vloženih nobenih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Pardon, se opravičujem, gospod Horvat sem vas spregledal. Besedo ima poslanec Jožef Horvat. Prosim.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik, drage kolegice in kolegi, spoštovani gostje, predstavnice in predstavniki Vlade! Običajno je tako, da pri 1. členu je nekoliko širša razprava in moje oziroma naše generalno opozorilo, opozorilo Nove Slovenije je osnovano prav na mnenju Zakonodajno-pravne službe. Pred nekaj dnevi je bilo že dano na svetlo, tako da smo ga lahko poslanke in poslanci v miru preštudirali. In nekako ne morem mimo tega, kar je spoštovana predstavnica Zakonodajno-pravne službe tudi povedala, da gre za ustavno sporne določbe v tem zakonu. Mislim, da je to zdaj ključno vprašanje, poleg tega pa gre, ne moremo dopuščati ustavne spornosti, tukaj pa smo mi še posebej občutljivi, ko gre za davčno zakonodajo. Zato bi želel tukaj s strani Vlade, da se odzove na to našo kritiko oziroma pripombe Zakonodajno-pravne službe, nikakor ne bi smeli v tej hiši sprejemati zakonska besedila, ki morda samo spominjajo na ustavno sporne določbe. To se mi zdi zelo problematično in gospod predsednik, mislim, da moramo najprej to razčistiti in potem lahko gremo na vsebine, ki jih ta novela zakona prinaša. In se zahvaljujem vsem, ki nam boste tukaj pomagali razvozlati ustavno spornost. Hvala lepa.

Robert Polnar

Hvala lepa. Še želi kdo razpravo? Tokrat ni nikogar več prijavljenega. Na podlagi diskusije poslanca Jožefa Horvata sprašujem predstavnike Ministrstva za finance ali želijo komentirati tisto kar je povedala predstavnica Zakonodajo-pravne službe v zvezi z dvomljivo ustavnostjo predlagane zakonskega predloga. Gospa Natalija Kovač Jereb, izvolite.

Natalija Kovač Jereb

Hvala za besedo, predsedujoči.

V bistvu mi pojasnjujemo te pripombe Zakonodajno-pravne službe v zvezi s tem institutom GAR, da odprti pojmi oziroma premalo določena vsebina pojmov ugodnosti in upravičenj, shem ali niz shem, pristnost, namen zakona so problematični za pravno varnost zavezanca, uporaba za nazaj, se pravi je ta retroaktivnost navezava splošnega pravila v preprečevanju zlorab za specialna davčna pravila, urejena v drugih zakonih, ki imajo rok trajanja.

Tukaj primeroma navajamo Zakon o Pomurju. Pojasnilo predlagatelja. Se pravi, gre za inštitut, ki ga veljavni pravni sistem Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ni poznal. GAR(?) je splošno pravilo, ki zahteva vsebinsko presojo struktur shem davčnega zavezanca, katere cilj je pridobitev neke davčne ugodnosti ali upravičenja. Bistvo instituta je presoja, ali ima nek pravni posel dejanski ekonomski namen ali pa je bil izveden z namenom pridobiti prihranek pri davku, bodisi zaradi pomanjkanja obstoječega davčnega sistema posamezne države, bodisi zaradi neskladnosti med davčnimi sistemi posameznih držav, ne samo v Evropski uniji, ampak širše. Namen pravila je, da pokrije vse možne obstoječe ali bodoče situacije, ki lahko privedejo do zlorab posameznega davčnega sistema, pri čemer pa se pravilo uporabi kot zadnje pravilo. Se pravi, kadar vsa ostala pravila odpovejo, se uporablja ta GAR(?).

GAR (?) se uporabi, če obstoječa pravila, računovodska pravila, splošna davčna pravila glede priznavanja odhodkov, pravila v zvezi z določanjem transfernih cen, pravila določena v 74. člena zakona, ki ureja davčni postopek. Se pravi, tukaj gre predvsem za te navidezne pravne posle, pravila za preprečitev zlorab posameznih inštitutov, ki so urejena v Zakonu davka od dohodkov pravnih oseb. V zvezi s temi pravili, z nadzorovano tujo družbo, ki so še vključena v davčne predpise, se pravi po Zakonu o davku o dohodku pravnih oseb in Zakona o davčnem postopku ne učinkujejo.

Se pravi, to pravilo GAR zajame vse davčne zavezance po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, vendar iz vsebine ukrepa izhaja, se pravi, ko se presojajo te davčne sheme, ali ni davčnih shem, da se pravilo nanaša na domača in tuja multi nacionalna podjetja, zato je z vidika Evropske unije pomembna enotna implementacija in oblikovanje domače in tuje sodne prakse, ki bo vsebinsko napolnila pomen pojmov v temu inštitutu.

Z vidika zagotavljanja pravne varnosti slovenskim davčnim zavezancem se je predlagatelj odločil, da oblikuje rešitve na tak način, da ob upoštevanju mednarodne sodne prakse, ki se bo na tem področju še oblikovala, vseeno poskuša primeroma pojasniti, kaj pojmi, kot so ugodnosti in upravičenja shem namen zakona zajemajo. Pri tem se izhaja iz ožjega razumevanja Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, kot skupka pravil za izračun davčne osnove, ampak je potrebno navedeni zakon razumevati tudi v širšem kontekstu.

Primeroma kaj pomeni pojem shema je povzeto iz priporočila komisije o agresivnem davčnem načrtovanju, z dne 6. 12. 2012.

V zvezi z retroaktivnostjo predlagatelj meni, da do retroaktivnosti ne bo prišlo, saj iz določb zakona izhaja, da se bo pravilo proti izogibanju uporabilo za učinke, to je za pridobljene koristi, po datumu veljave pravila, se pravi po 1. Januarju 2019.

Predlog zakona tako ne posega v pridobljene pravice davčnih zavezancev, saj zaradi predloga zakona noben zavezanec ne bo neenako obravnavan. S tega vidika predlagatelj meni, da pri predlogu sprememb ne bo prišlo do negotovosti v smislu različne obravnave davčnih zavezancev, ne glede na to, ali izhajajo iz davčnega upravičenja iz shem ali po uveljavitvi zakona.

Nadalje glede pripomb Zakonodajno pravne službe o navezavi splošnega pravila na specialna pravila o drugih zakonih, ki določajo davčno obravnavo, predlagatelj pojasnjuje, da gre za pojasnjevalno določbo v smislu, da je potrebno upoštevati, da uporaba GAR lahko tudi pomeni nepriznavanja davčnih ugodnosti, ki niso danes samo z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, ampak tudi z drugimi zakoni, četudi imajo le ti omejen rok trajanja. S tem se zagotovi enaka obravnava davčnih zavezancev.