Spoštovani kolegice in kolegi! Začenjamo 14. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Hkrati vas obveščam, da je ta termin, ta dan v tednu izjemoma na ponedeljek in to zaradi tega, mi imamo običajno sejo ob petkih, ampak prejšnji teden je bil z vidika praznikov in premostitve med prostimi dnevi za takšno sejo manj primeren in smo se odločili, da jo skličemo danes.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo: namesto mag. Meire Hot gospod Samo Bevk, namesto poslanca mag. Andreja Rajha je tukaj Andrej Šušmelj, namesto poslanca Borisa Doblekarja pa Suzana Lep Šimenko. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE V BRUSLJU 6. NOVEMBRA LETOS.

Gradivo smo prejeli od Vlade 25. oktobra na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Prosim državnega sekretarja, gospoda Metoda Dragonjo, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni! Na kratko bom predstavil izhodišča za zasedanje Evropskega sveta za ekonomske in finančne zadeve, ki bo potekal jutri v Bruslju. Udeležil se ga bo minister za finance, dr. Andrej Bertoncelj. Minister se bo ravno tako udeležil zasedanja Evro skupine ter ministrskega dialoga z državami EFTE. Glavne teme na zasedanju sveta ECOFIN so naslednje: 1. in osrednja točka je davek na digitalne storitve. O tem bo opravljena politična razprava, 2. točka Uredba o minimalnem kriteriju izgub za nedonosne bančne izpostavljenosti. Ta točka je umaknjena iz formalnega dnevnega reda, ker je bil že dosežen dogovor na ravni veleposlanikov v okviru COREPER. 3. točka Letno poročilo Evropske računskega sodišča o izvajanju proračuna EU za finančno leto 2017. 4. točka se nanaša na EU statistiko in pa sprejem sklepov sveta vezano na problematiko statističnih podatkov in obdelav. 5. točka Financiranje podnebnih sprememb. 6. točka Sledenje zasedanju finančnih ministrov G20 in guvernerjev centralnih bank ter letnemu zasedanju mednarodnega denarnega sklada, ker je bilo vse oktobra v Indoneziji. Vsebinsko najbolj obsežno razpravo pričakujemo glede predloga direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev, za kar se predvideva 3 % davek na te storitve. Te storitve so oglaševanje preko digitalnih medijev, digitalno oziroma spletno posredovanje in prodaja tako imenovanih razosebljenih podatkov o uporabnikih. Zavezanci za ta davek so predvidena podjetja, ki letno na svetovni ravni ustvarijo vsaj 750 milijonov evrov prihodkov, hkrati pa v EU ustvarijo tudi več kot 50 milijonov evrov obdavčljivih prihodkov. To se pravi, prihodkov le iz teh treh vrst storitev. Razdelitev davka je predvidena po državah članicah na podlagi določenih ključev, ki se razlikujejo glede na vrsto predlaganih obdavčljivih storitev. Izhodišče je pri določitvi ključev predstavlja udeležbo uporabnikov tako imenovanih »user participation«, razdelitev davka po državah članicah pa bo odvisna od relativne udeležbe uporabnikov iz posamezne države članice glede na celotno Evropsko unijo. Predlog direktive predstavlja usklajeno naslavljanje problema pravične obdavčitve digitalne ekonomije v državah članicah in predstavlja začasno rešitev dokler ne bo dosežen dogovor na globalni ravni. Ta dogovor na globalni ravni pa se je pripravlja in usklajuje v okviru OECD. Zakonodajni predlog za začasno EU rešitev je Evropska komisija predložila skupaj s predlogom direktive o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo in v tem delu so pač opredeljeni potem vsi ti kriteriji za tako davčna osnova kot tudi vrste storitev, ki bodo obdavčene. Ministri bodo opravili politično razpravo o predlogu, osredotočili pa se bodo na obseg uporabe ter prenehanja trajanja te začasne ureditve. Treba je poudariti, da v okviru OECD poteka burna razprava med bloki posameznih držav, posebno med Združenimi državami, ki ustvarijo največje prihodke iz teh dejavnosti in Evropsko unijo. Stališče Slovenije, da podpiramo prizadevanja za pravično in učinkovito davčno okolje, ki zagotavlja tudi boljše poslovno okolje. Pomembno je, da se ukrepi obdavčitve nekaterih poslovnih modelov digitalne ekonomije oblikujejo na način, da so celoviti in globalno usmerjeni. Slovenija bo podprla takšne ukrepe, ki ne bodo povzročili nesorazmernih stroškov in bodo imeli pozitivni učinek na javne finance. Hkrati si bo Republika Slovenija prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo enostavne, jasne in ne bodo negativno vplivale na konkurenčnost notranjega trga za posamezne članice pa ne bodo povzročale prekomernega administrativnega bremena. Glede tega Slovenija zagotavlja čim širšo osnovo za obdavčitev teh storitev, začasna ureditev pa naj bi veljala do začetka veljavnosti direktive o pomembni digitalni prisotnosti. Razprava o predlogu uredbe o minimalnem kritju izgub za nedonosne izpostavljenosti je, kot je bilo rečeno, umaknjena iz dnevnega reda, ker so to uredbo že uskladili usklajevalci na nivoju veleposlanikov. Uredba uvaja minimalne ravni kritja za novo izdana posojila, ki še niso nedonosna, ki pa lahko postanejo nedonosna zaradi tveganj pri poslovanju kreditojemalcev. Če banke ne bodo dosegle ustrezne minimalne ravni, se uporabi mehanizem s katerim se zmanjša kapital banke. Ukrep odpravlja tveganja, da banka ne bi imela dovolj sredstev za pokritje izgub iz slabih kreditov, iz predhodnih obdobij in preprečuje njihovo prekomerno kopičenje. Slovenija je dogovor o predlogu te uredbe podprla, zakonodajni postopek pa še ni zaključen na tej osnovi in se bodo pričela pogajanja z Evropskim parlamentom. Ostale točke, ki so na dnevnem redu niso zakonodajne narave. Najprej bo to poročilo Evropskega računskega sodišča v katerem bodo predstavljene ključne ugotovitve o izvajanju proračuna Evropske unije za leto 2017. Ministrska razprava tokrat ni predvidena, podrobnejša obravnava bo potekala na ravni proračunskega odbora sveta po novem letu v okviru postopka o podelitvi razrešnice evropski komisiji za izvajanje proračuna. Evropsko računsko sodišče je v zadevnem poročilu ugotovilo, da je zaključni račun za leto 2017 daje resnično in pošteno sliko finančnega položaja Evropske unije, vendar pa je bilo podano mnenje s pridržkom, se pravi, da to ni pozitivno mnenje, niti pa ni negativno mnenje. Zadržek obstaja zaradi tveganja nepravilnosti posameznih transakcij, povezanih z zaključnim računom. Kljub temu, da se zmanjšuje stopnja nepravilnosti pri porabi sredstev EU, je ta stopnja še vedno na nivoju 2,4 %, v letu 2017 se je sicer znižala, 3,1 v 2016 in 3,8 v 2015, ni pa še pod nivojem 2 %, kar bi bila tolerančna meja.

Slovenija v tem poročilu ni izpostavljena v smislu, da bi bile ugotovljene nepravilnosti pri črpanju evropskih sredstev. Kot rečeno, razprave se tokrat ne pričakuje, gre za seznanitveno točko, ki bo obravnavana na ustrezni komisiji, glede izvajanja proračuna.

Ministri bodo sklepali tudi o EU statistiki, ki ocenjuje napredek držav v luči prednostnih nalog, ki so bile določene v prejšnjih sklepih Sveta, zlasti na področju podatkovnih zahtev v enotni monetarni uniji in statističnih potreb, ki podpirajo ekonomsko upravljanje. Sklepi izpostavljajo probleme, ki jih bo v prihodnje treba rešiti na področju statistike in postavljajo prioritete glede tega. Sprejeti bodo tudi sklepi glede podnebnega financiranja, ki bodo podlaga za pripravo okvirnega stališča EU za podnebno konferenco pogodbenic Konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki bo potekala v Katovicah na Poljskem v decembru letos. Nazadnje bosta Evropska komisija in predsedstvo poročala tudi o rezultatih oktobrskih zasedanj Skupine G20 in Mednarodnega denarnega sklada ter o aktivnostih, ki izhajajo iz teh zasedanj.

Evroskupina se bo sestala v rednem in razširjenem formatu. V rednem formatu bo razpravljala o finančni stabilnosti v evropski monetarni uniji ter proračunskih načrtih držav članic in tu se pričakuje tudi politična razprava. Potekalo bo tudi 8. zaslišanje predsedujoče Enotnemu mehanizmu za nadzor ter poročanje predsednice Enotnega odbora za reševanje o delu tega odbora. Na Evroskupini v razširjenem formatu pa bo govora o časovnici za pričetek političnih pogajanj glede Evropske sheme za jamstvo vlog, o vprašanjih, povezanih z vzpostavitvijo skupnega varovala za enotni reševalni sklad ter o reformi obstoječih instrumentov Evropskega mehanizma za stabilnost. Ob robu zasedanja bo potekal tudi ministrski dialog z državami Efte, ki je tematsko usmerjen na finančno tehnologijo oziroma tako imenovani »Finetech«.

Toliko za uvod. Če pa bodo vprašanja, bomo dali pojasnila. Hvala lepa.

Hvala lepa, državni sekretar, za predstavitev.

Odpiram razpravo o tej točki dnevnega reda. Se kdo javi k besedi? Imamo tri razpravljavce, prvi je na vrsti dr. Franc Trček. Izvolite, imate besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj! Lep pozdrav državnemu sekretarju!

Bom relativno kratek, ker nas čaka še ena seja, pa tudi kaki tereni poslancev, ki jih delamo ob ponedeljkih.

Dotaknil bi se samo področja digitalnih storitev, ki jih je nakazal državni sekretar. Pred kratkim sem bral neko študijo, ki zelo jasno kaže, da med 200 ključnimi svetovnimi IKT podjetji je evropskih zgolj osem ali, če hočete, EU zgolj osem, skratka, 4 %, kar je nek problem, kar je neka težava, ki se potem seveda kaže, kot je gospod Dragonja zelo korektno povedal, tudi znotraj OECD, zlasti med Združenimi državami Amerike in Evropo. Kitajska je ubrala malo drugačno zgodbo kot Evropa, ki je začela razvijati, po domače povedano, svoje Google, svoje Amazone in tako naprej. Evropa tega ni počela, arzen nekih izjem, Francozi nekaj delajo na nacionalni ravni ne in tudi ob tem davku, ki verjetno ne bo kaj pretirano uspešen zaradi seveda pritiska globalnih korporacij si upam trditi. Se postavlja tudi neko vprašanje o katerem sem se pogovarjal tudi z evropskim komisarjem, ko je bil tukaj pa ga je napol preslišal; razvijanju nekih lastnih vsebin na ravni EU. Gledam gospo državno sekretarko. Bila sva oba tudi na dnevih slovenskega turizma, kar je tudi neko področje. Smo imeli tam primer hrvaški »valmarja«, k razvijajo lastno stopno aplikacijo, lastni rezervacijski sistem. Saj mogoče se nekomu zdijo ti stroški majhni, ampak greš na rang velikega obsega, so kar zajetni. In v nekem stališču ene države, evo te dni ravno se ropota, da smo med najmanj vplivnimi državami znotraj EU, bi človek pričakoval nek ta dodatek, nek ta razmislek, navsezadnje seveda, ker nam bo tudi drago razvijati tovrstne sisteme samostojno. Druga večna zgodba je seveda tudi če hočete zgodba teritorializacije, ne. Slovenija za številne ključne globalne akterje, zlasti ameriške s področja IKT, zlasti s področja digitalnih storitev, digitalnih vsebin - je slepa pega. Nimate je, ne. Lahko se pogovarjamo o kindlu, lahko se pogovarjamo prime video, lahko se pogovarjamo o deležu netflixa, ki ga lahko gledate pri nas in zdi se mi, da bi tu morala biti neka bolj aktivna drža biti, toliko na kratko. Hvala.

Hvala lepa. Doktor Milan Brglez, izvolite.

Najlepša hvala. Tudi moji dve vprašanji pravzaprav sta vezani pravzaprav na te digitalne storitve. Najprej iz gradiva izhaja, zvez z davčnimi vprašanji vezanimi na digitalizacijo, da seveda obstajajo globalna nesoglasja. Ampak nesoglasja so domnevno tudi znotraj same Evropske unije, še zlasti pa, bom rekel, sta si navzkriž Nemčija in Francija, pa me zanima, čemu smo pravzaprav mi bližje, kateremu pogledu na obdavčitev, čeprav se absolutno tudi strinjam, da seveda so uporabniki toliko pomembna kategorija, da o teh zadevah velja razmišljati. Drugo vprašanje je pa globalno. Kakršnekoli že napovedane obdavčitve se bodo soočile seveda z nepredvidljivo vlogo največje države ne svetu, torej Združenih držav. Kakšne povračilne ukrepe lahko pričakujemo, če bodo sprejeti oziroma kaj je tisto na kaj se računa pri tem. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je gospod Andrej Šušmelj. Izvolite.

Hvala za besedo. Ja, kolega Brglez mi je že nekoliko ukradel vprašanje, zato vam ga ne bom zastavljal še enkrat. Bi pa absolutno pozdravil obdavčitev digitalne ekonomije velikih igralcev. Tudi je treba poudariti, da tu se ne gre toliko za podjetja, ampak poreklo teh podjetji oziroma gre za nekakšen gospodarski konflikt interesov Združenih držav in Evropske unije. Ker smo bili priča že nekajkrat v zadnjih desetih, če ne že petnajstih letih, ko je Evropska unija sprožila in uspešno izpeljala postopke proti monopolnim gigantom s katerimi imamo še vedno opravka, tako da, če razumem ta ukrep kot obdavčitev samo največjih igralcev samo največjih igralcev na tem trgu ga absolutno pozdravljam. Ne-navsezadnje je tudi jasno razumljeno, da je to šele začetek in da je to neka poskusna doba, ampak vsak korak v to smer se mi zdi zelo pravi. Država seveda Evropska unija, zakaj e more biti primerljiv igralec Združenim državam ali Kitajski je seveda multilingualnost , množica jezikov, evropski Babilon, ki nam vsem onemogoča prenašanje vsebin, recimo ne samo na digitalnem svetu, digitalni ekonomiji, ampak je dovolj zgovorna že primerjava filmske produkcije Združenih držav in evropske, kdo komu izvaža. Tukaj bi potegnil zelo primerljivo paralelo, pa mogoče morali obdavčitev dati še kje drugje. Tako da, vsekakor pozdravljamo prve korake, ne bi preveč ugibal kakšne bodo posledice, zaradi tega, ker je to še veliko v poizkusni pripravi. Treba je počakati na odzive pa seveda tudi na mnenja članic Evropske unije, ampak gre za zelo spodbudne korake.

Hvala.

Hvala lepa.

Tudi sam imam nekaj vprašanj. Prvi sklop se nanaša dejansko na davek na digitalne storitve. Pa me zanima, spoštovani državni sekretar, glede na to, da so te stvari, to je res na globalnem trgu, na mednarodnem trgu, da šibajo zadeve sem in tja, zakaj ni prišla ideja, da bi bil ta davek izvirni prihodek Evropske komisije oziroma Evropske unije. Potem, kako ocenjujete kako daleč je ta začasna strategija oziroma začasna direktiva, koliko časa še bo do sprejetja. Kdo bo to izvajal, te izračune? Ali bo to pri komisiji kdo na evropski ali bodo to države same, članice, ali bo to kakšno novo telo? Toliko bi recimo o tej problematiki dal, da na digitalne storitve.

Potem glede financiranja podnebnih sprememb je tudi notri povečanje sredstev za mednarodno podnebno financiranje. Ali to pomeni tudi gradnja jezov na balkanskih rekah za hidroenergijo. Imam pa eno vprašanje, ki je še malo tako, bi rekel, da popestri današnjo razpravo. Naša delegacija je bila tudi na Baliju, na sestanku mednarodnega denarnega sklada in tam kolikor sem slišal, eno letalo, prizemljeno je bilo, ker so ga miši požrne, neke kable in to tako, da je bilo neuporabno za let. Ali smo, morda bolj za hec ali je tudi naša delegacija zakaj, zaradi tega, kaj zamujala iz Balija.

Izvolite državni sekretar, imate besedo.

Hvala lepa gospod predsednik.

Bom poskušal po vrstnem redu razpravljavcev odgovoriti. Zdaj, na diskusijo oziroma na vprašanja dr. Trčka, kakšno je razmerje zdaj pravzaprav ustvarjanja teh digitalnih vsebin in pa gospodarskih aktivnosti v tej digitalni ekonomiji, o tem sami finančni ministri obsežno ne bodo razpravljali, ker je to bolj tema za področje tehnološkega razvoja, inovacij, IHT tehnologij. Finančni ministri so se osredotočali in pa, se osredotočali predvsem na to, da se pravično obdavči oziroma, da se pride do tega, da se učinki ne akumulirajo samo pri največjih ponudnikih teh intelektualnih storitev, ampak da se jih obdavči potem tudi tam kjer se te storitve uporabljajo oziroma kjer ti največji ponudniki te storitve prodajajo. Tako da, širše ti strateški vidiki razvoja IK tehnologij sami po sebi niso na dnevnem redu ali pa niso predmet te obravnave, želi pa se s to ureditvijo doseči neka večja stopnja uravnoteženosti kar se tiče potem tudi pogojev za to, da se razvijajo te dejavnosti v Evropi. Same po sebi so te, kot sem v uvodu omenil, ti nivoji pri katerih se bo dejavnost obdavčevala relativno zelo visoki, tako da zavezanci praktično bodo večina, to je velika mednarodna podjetja in se bo potem to obdavčevalo na ta način, da bodo davčni organi posameznih držav to računali oziroma bolj natančno kako bo potekala implementacija v tej fazi še ni povsem jasno. Zdaj, v prvi etapi se želi doseči predvsem politični dogovor o tem kaj se obdavčuje, po kakšnih načelih, potem se bo pa naprej razprava razvijala o tem kako se bo ta obdavčitev izvajala.

Kar se tiče vprašanj dr. Brgleza, na katero stran se bomo postavili. Slovenija podpira čim širšo davčno osnovo, to se pravi, da bi bil s tega vidika ta davek na nek način zadosti izdaten, da bi presegel učinke obračunavanja in pobiranja, in da bi imel določene tudi učinke z vidika Evropske unije in proračunov. To vpliva tudi na število zavezancev in potem na načine kako se bodo potem ta davčna bremena prenašala na te davčne zavezance. Kar se tiče vloge ZDA v teh procesih, posebej v okviru OECD. OEDC ima za cilj, da ta globalni dialog in to globalno ureditev do leta 2020 uskladi. Ravno zato, ker je bila ocena, to pomeni, da implementacija preko leta 2021 ni realna. Ravno zato je Evropa pristopila k tem začasnim rešitvam, ki jih Slovenija podpira. Kakšni pa bi bili kontra neki ukrepi v slučaju nepredvidljivosti ali pa nekooperativnosti v okviru teh globalnih dogovorov, pa bo več jasno iz te politične razprave, kakšni mehanizmi se lahko uporabljajo za to, da se ta dogovor na globalni ravni na nek uravnotežen način tudi doseže. Zdaj, ali je to zgolj ukrep proti velikim tem gigantom, ki imajo prevladujoč tržni položaj v teh segmentih, delno tudi je, čeprav pa sledi ta ukrep tudi druge cilje.

Glede vprašanja gospoda predsednika. Predvidene so ključi po katerih se bo potem ta davek delil med države članice. Lahko, da bo v tej politični razpravi to še spremenjeno. Predvideno je za enkrat, da bodo to izvajali davčni organi na evropski ravni, če bo pač ta ključ na evropski ravni določen, bo pa to verjetno neke vrste politični dogovor oziroma, ki se bo postavil v neke formule, način izračunavanja pa bo treba tudi še določiti.

Glede podnebnih sprememb. Imamo situacijo, da predvsem so tukaj stališča, ki so vezana na omejitev pri financiranju proizvodnje energije na bazi premoga. To je ena od usmeritev, ki se bo promovirala na tem sestanku, in ki bo izhodišče za to konferenco, ki bo potekala decembra v Katovicah. V glavnem pa potem nadaljnji ukrepi za to, da se sprejeti cilji kar se tiče okoljskih obremenitev dosegajo, in da se stimulirajo države članice oziroma podpisnik vse te konvencije, da te cilje dosegajo. Gre pravzaprav za oblikovanje enotne evropske platforme za udeležbo na tej mednarodni konferenci in v tej luči se je Slovenija, ni imela nekih posebnih stališč, ampak nastopamo znotraj okoljskih zavez, ki so bile tako s strani Evropske unije, kot s strani Slovenije podane že v dosedanjih aktivnostih. Glede udeležbe slovenske delegacije na zasedanju Svetovne banke oziroma mednarodnega denarnega sklada, je slovenska delegacija opravila vse načrtovane sestanke in aktivnosti, ni bilo nekih logističnih problemov pri prihodu in pri odhodu.

Toliko na kratko, hvala lepa.