Spoštovani!

Pričenjam 4. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da se je opravičil član odbora Zvonko Černač in da na seji nadomestni član Odbora s pooblastilom namesto poslanca Andreja Rajha sodeluje poslanec Franc Kramar.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s štirimi točkami v zvezi s katerimi v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT AGENCIJE ZA ENERGIJO ZA LETO 2019.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2019 z dne 24. 9. 2018 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 11. 10. 2018. K tej točki dnevnega reda smo vabili agencijo za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo ter Komisijo Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2019 je bil posredovan Državnemu zboru na podlagi petega odstavka 399. člena Energetskega zakona, ki določa, da se mora k programu dela in finančnemu načrtu agencije dati soglasje Državni zbor, pri čemer se šteje, da sta program dela in finančni načrt agencije potrjena, če Državni zbor v treh mesecih po njunem prejemu ne odloči drugače. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo kot matično delovno telo opravil razpravo o predloženem dokumentu in po končani razpravi glasoval o predlogu sklepa v katerem bo odbor predlagal Državnemu zboru, da ta da soglasje k predlaganemu programu dela in finančnemu načrtu agencije.

Pričenjamo torej z obravnavo programa dela in finančnega načrta Agencije za energijo za leto 2019 in besedo dajem predstavnici predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k programu dela in finančnemu načrtu, direktorica Agencije za energijo, gospa Duška Godina. Izvolite.

Hvala za besedo in lepo pozdravljeni!

Na tej seji danes kot ste že povedali, obravnavamo program dela Agencije za energijo in finančni načrt agencije za leto 2019, ki ga na podlagi zahtevkov samostojnosti in neodvisnosti agencije od leta 2014 dalje na podlagi novega energetskega zakona obravnava Državni zbor. Agencija za energijo je nacionalni regulativni organ na področju trga z električno energijo in zemeljskim plinom. En del nalog izvaja tudi na področju regulacije oskrbe s toploto. Agencija za energijo v okviru te svoje temeljne naloge usmerja in nadzira poslovanje podjetij, ki se ukvarjajo s prenosom in distribucijo, tako električne energije, kot zemeljskega plina in določa ter usmerja njihovo poslovanje.

V tekočem letu, torej letu 2018, smo izdali nova pravila, splošne akte za določevanje omrežnine ter določevanje upravičenih stroškov in posledično prihodkov elektro operaterjev in operaterjev na področju zemeljskega plina. Sedaj smo ravno v fazi izdajanja odločb ter objave novih tarifnih postavk, ki bodo veljale za naslednje triletno regulativno obdobje, tako da bomo v letu 2019, bo glavnina dela agencije na področju ekonomske regulacije usmerjena v analiziranje in spremljanje skladnosti poslovanja podjetij s pravili agencije za energijo. Po potrebi, v primeru ugotovljenih odstopanj, bo agencija v upravnih postopkih izdajala posamične odločbe, za posamezna podjetja.

Potem, pomembno nalogo izvaja agencija za energijo na področju stalnega spremljanja in monitoringa energetskega trga. V okviru te naloge ima tudi pomembno pooblastilo za izdajo energetskega poročila, ki smo ga obravnavali na prejšnji seji. Tudi to nalogo bo agencija izvedla v letu 2019, pri tem pa bo seveda obsegla obsežen monitoring trga ter že sprotno objavljala tudi aktualne informacije o delovanju energetskega trga v Sloveniji, s ciljem, da prave podatke tako podjetjem, pri odločanju za investicije, državi, pri snovanju energetske politike, kakor tudi posameznikom, uporabnikom energetskih storitev.

Na področju spodbujanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, agencija ni snovalec energetske politike, to je v domeni države, ima pa na tem področju agencija za energijo pristojnost, da izvaja podporno shemo in tudi v letu 2019 bomo na podlagi akcijskega načrta vlade za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, izvedli dva javna razpisa, za enkrat po podatkih, ki izhajajo iz veljavnega načrta. Sta predvidena dva javna razpisa in sredstva v višini, za vsak razpis, 10 milijonov evrov.

Na področju oskrbe s toploto, kot sem že dejala, agencija izdaja soglasja k izhodiščnim cenam za oskrbo s toploto. Na tem področju pričakujemo v naslednjem letu malo več aktivnosti, saj po analizi poslovanja podjetij, bo potrebnih, skladno s pravili regulacije agencije, potrebno vložiti nove vloge za izdajo soglasij k izhodiščnim cenam.

Hkrati pa bomo v okviru vseh svojih pristojnosti izvajali tudi odgovorno in ažurno, torej pristojnosti naloge, povezane z zaščito odjemalcev. Te se izvajajo v okviru ažurnega objavljanja pravic odjemalcev na energetskem trgu, v okviru skupne kontaktne točke, ki jo vodi agencija in v okviru reševanja sporov, tako na prvi stopnji, kot tudi na drugi stopnji, kadar se uporabniki pritožijo zopet izdana oziroma neizdana soglasja za priključitev na energetski sistem, elektroenergetski ali sistem z zemeljskim plinom.

Agencija je prav tako vpeta v evropski prostor, tako da aktivno izvajamo tudi vse naše naloge na, torej tekoče naloge, na področju sodelovanja z ACER, ki je torej evropska Agencija za sodelovanje evropskih regulatorjev, kot tudi sodelovanje v delovnih skupinah, tako v okviru evropske komisije, kot v okviru ACER in CER(?), ki so namenjene razvoju tega področja.

Kar se tiče finančnega dela poslovanja Agencije za energijo, naj poudarim, da delujemo že vsa leta stroškovno učinkovito in skrbimo za to, da se tudi stroški poslovanja agencije ne povečujejo. Zato tudi v tem letu ne načrtujemo dodanih zaposlitev, kljub sicer povečanemu obsegu aktivnosti agencije in hkrati tudi se viri, ki so namenjeni za financiranje Agencije za energijo ne povečujejo.

Agencija za energijo se financira iz dveh virov in sicer iz nadomestil operaterjev, približno 98 % vseh potrebnih prihodkov se poravna iz nadomestila, ki ga poravnata operater prenosnega sistema električne energije in operater prenosnega sistema zemeljskega plina, približno 2 % pa iz drugih virov, pri čemer je za poudariti, da v naslednjem letu agencija prvič pridobiva tudi nepovratna evropska sredstva za sodelovanje v projektu, ki je namenjeno tudi regulatornemu nadzoru v okviru izvajanja novih tehnoloških rešitev pri razvoju pametnih omrežij. Tako da s tega vidika se cena oziroma strošek, ki ga odjemalec skozi oskrbo z električno energijo plača tudi za poslovanje, torej nameni za poslovanje Agencije za energijo, torej ostaja nespremenjen, kar pomeni, da se poslovanje agencije ne odrazi v povišanju cene oziroma povišanju stroškov, tako niti ne pri oskrbi z električno energijo kot tudi ne pri odjemalcih zemeljskega plina.

Toliko za enkrat, z veseljem odgovorim na dodatna vprašanja. Hvala.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo? Želi, gospod državni sekretar mag. Kumer, izvolite.

Hvala. Sem se udeležil sestanka odbora, če bo kakšno vprašanje naletelo tudi na vsebinski del, da bomo lahko pokomentirali. Drugače pa je pristojnost za dajanje soglasij v kompletu pri Državnem zboru.

Hvala.

Hvala lepa. / Izklopljen mikrofon/

Dober dan, hvala za besedo. Pozdravljeni v imenu komisije. Naj na začetku povem, da komisija podpira program dela in finančne načrte agencije za leto 2019, hkrati pa komisija meni, da je program dela agencije za prihodnje leto predstavljen zelo pregledno in na razumljiv način in nima pripomb tudi na finančni načrt. Smo pa o obravnavi programa dela Agencije za energijo ponovno opozorili, da bi morali v večji meri načrtovati kabliranje elektroenergetskih povezav oziroma daljnovodov, saj so kabli z vidika stroškov, investicija v celotni življenjski dobi in zanesljivosti elektroenergetskega omrežja, bistveno boljša opcija kot nadzemni vodi.

Komisija opozarja tudi na probleme občin pri določanju zazidalnih območij v okviru spreminjanja prostorskih načrtov, če prek njih poteka daljnovod. Čeprav elektrodistribucijska podjetja za daljnovode nimajo ustanovljene služnosti, od občin v zameno za pridobitev njihovega soglasja zahteva ureditev prenosa daljnovodov. Poleg tega imajo občine težave tudi pri pravočasnem vključevanju elektrodistribucijskih podjetij v občinske projekte, saj se kljub najavi investicije velikokrat odzovejo šele v fazi izvajanja investicije.

Z ostalim kot sem rekel, se pa strinjamo. Hvala.

Hvala lepa. Preden odprem razpravo članic in članov odbora, pa še eno obvestilo in sicer poslanca Luka Mesca na seji nadomešča poslanec Boštjan Koražija. Tako da odpiram razpravo članic in članov, želi kdo besedo? Gospod Rosec, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.

V Slovenski demokratski stranki podpiramo delo agencije pa tudi naprej, mislim način. Bi pa imeli mogoče neka določena priporočila. V samem, bi rekel programu dela in finančnem načrtu imate tudi tveganja, ampak tam so samo tveganja, ki so opredeljena kot visoka, nizka, srednja, niso pa zraven navedeni ukrepi, s katerimi ukrepi bomo ta tveganja merili in pa kdaj se bo ta, mislim tudi periodika, kako bi se to izvajanje teh ukrepov preverjalo. Ali ti ukrepi delujejo, da se ta tveganja zmanjša, ali ne? Tu bi mogoče bolj pregledno bilo in pa tudi na koncu v tem letnem poročilu, / nerazumljivo/ je zelo lepo, podrobno, obširno, ampak mogoče s tehničnega vidika /nerazumljivo/ brati neko tabelo, pa da se vidi na nekem mestu vse skupaj – katera so tveganja, kateri so bili izvedeni ukrepi pa ali so ti ukrepi bili efektivni ali pa ne.

Potem bi še imel mogoče samo eno zadevo. Zdaj, agencija regulira trg električne energije in trg plina. Zdaj, vsi vemo, da mogoče, vsaj moje videnje oziroma videnje naše stranke, da bi se mogoče pa malo tudi agencija v prihodnosti malo opredelila tudi na trg biomase. To vemo, da, mislim, da to poročilo celo v programu dela piše, da bo agencija pozvala oziroma tudi so neka planirana sredstva, da bi se gradili neki objekti, ki bodo upravljali te obnovljive vire na napravah, ki imajo visok izkoristek. Vsi vemo, da trg biomase, bom rekel, dejansko ni urejen. Ni nekaj cenjen in tudi ni, mogoče bo težje poiskati nekega investitorja, kar vsaka investicija se / nerazumljivo/ na dolg rok, da se vidi kakšna je cena, kakšno je gibanje, sedaj pa nekje te zadeve ni in ni urejena. To mislim, da je prepuščeno neki stihiji. Vsi vemo, ali ti, to bi moralo tudi še kakšno drugo ministrstvo imeti interes, ker da je tisto ali nam drevo dejansko propade v gozdu, pa ga skurimo nekaj, bi rekel, v efektivni napravi, dejanski delež CO2 je pa isti oziroma imamo od tega vsaj nek efekt. In tu v tej smeri bi jaz mogoče dal neko priporočilo, če bi tudi, ne vem, če bo treba mogoče se kaj kadrovsko okrepiti, se lahko tudi to okrepim, ampak če bi radi imeli delež iz teh virov malo povečan je treba po mojem, tudi malo trg urediti, da investitorji vedo v kaj se spuščajo. Namreč, jaz se spomnim enega primera, ko je bil holding, to je bilo tam nekje proti letu 2010 v Gornjem gradu, da bi tam tisto toplarno financiral, ko so izvedeli vsi ti, bi rekel, dobavitelji, da je zadaj holding, da tu denar je šla cena biomase 20 % v šusu gor. In potem težko, bi rekel, prepričaš nekega investitorja, ki ne ve na dolgi rok kako bo to. Samo toliko je bilo moje priporočilo. Drugače pa podpiramo program dela. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji ima besedo dr. Krajčič. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo.

Oskrba z električno energijo …/izključen mikrofon/ v Sloveniji tako po kakovosti kot po obsegu je… Torej, oskrba električne energije v Sloveniji tako po obsegu kot po kakovosti je ena najboljših med državami članicami. In to ni samo po sebi umevno. To se pravi, za to mora skrbeti nek sistem. In če sistem dobro deluje, potem je tudi posledica tega, o čemer sem sedaj govoril. Verjetno je sestavni del tega tudi agencija, si predstavljam.

Glede programa je moja ocena tudi takšna, da je na kakovostni ravni pregledno narejeno in kdor se hoče poglobiti notri, pa da ima nekaj pojma o tem, dobi zelo dober vpogled v delo agencije. Tako da na te stvari ne bi imel vprašanj. Bi pa imel neka druga, taka zelo konkretna.

Omenili ste, da imate razpise za 10 milijonov evrov ali dvakrat 10 milijonov evrov za obnovljive vire energije, če sem prav razumel. To je verjetno še iz tistih prostih sredstev, ki so iz podporne sheme, si predstavljam. Pa bi vas prosil, če poveste koliko je še teh prostih sredstev. Tako po obsegu pa, koliko bi to bilo recimo inštalirane moči oziroma če rečem, koliko stebrov vetrnic ali pa nečesa je še na voljo, če lahko tako, na grobo, ni treba seveda na pet decimalk natančno.

Potem me pa zanima, ker to, kar je, po mojem, agencija tudi dobro naredila, da je tudi ponudbo dala na trg, se pravi, ponudbo teh investicij, kolikšna je sedaj ta cena približno kje se giblje na megavatno uro pri, ne vem, fotovoltaiki ali pa pri vetrnih elektrarnah, ki bodo sedaj se prijavljale na razpis in kolikšna je borzna cena v tem trenutku megavatne ure.

Ali je, recimo, na moji položnici, ne samo mojih, vseh nas potrošnikov vidna cena, ki jo plačujemo za agencijo, to je eksplicitno vidna ali je to inkorporirana kam notri v kakšno drugo zgodbo? In, ali je ta vrednost, ta cena vezana na priključno moč, se pravi, da je moja fiksni strošek, ali je vezana na porabljeno električno energijo, se pravi moj variabilni strošek? Hvala.