7. redna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

18. 3. 2019
podatki objavljeni: 18. 3. 2019

Transkript

Nadaljujemo s sejo, ki je sedaj odprta za javnost. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku posredovala Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na seji, na 26. seji dne 22. 2. 2019 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 15. 2. 2019; mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 19. 3. 2019; mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 27. 3. 2019; in odgovor in pojasnila Ministrstva za okolje in prostor v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 1. 4. 2019. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. V poslovniškem roku so bili vloženi tudi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin k 2. in 12. členu, v kratkem pa boste prejeli tudi predlog amandmajev za amandmaje odbora koalicijskih poslanskih skupin k 6., 7., 8. in 13. členu. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost in Zakonodajno-pravne službe.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Besedo dajem predstavniku predlagatelja.  Državni sekretar Marko Maver, izvolite, beseda je vaša.
Marko Maver
Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, člani Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter predstavniki strokovnih služb, ministrstev in drugi udeleženci današnje seje. Po nekaj več kot letu dni od začetka veljavnosti novega Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti se je že pokazala potreba po novelaciji zakona. Poglavitne spremembe in dopolnitve, ki se predlagajo s tokratno novelo, se nanašajo na področje varnostnega preverjanja tujih državljanov, ki bodo opravljali dela v jedrskem objektu pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi ali prevozu jedrskih snovi. V celoti se spreminja 155. člen zakona, ki postopek varnostnega preverjanja za tuje državljane v pretežni meri ureja na vsebinsko soroden način, kot je določen za državljane Republike Slovenije. Nov člen v celoti izključuje dosedanjo pristojnost Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov za izvajanje varnostnega preverjanja tujih državljanov. Varnostno preverjanje je v predlogu urejeno tako, da delodajalec, pri katerem bo oseba zaposlena ali za katerega bo opravljala dela, prevoznik ali organizator prevoza zbere predpisana potrdila ter jih skupaj s predlogom za varnostno preverjanje predloži Ministrstvu za notranje zadeve, ki na podlagi teh podatkov iz svojih evidenc, podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo in policije ter po izvedenem preverjanju izda sklep, s katerim se ugotovi, ali je preverjena oseba, ali predstavlja oseba tveganje za jedrsko varnost Republike Slovenije ali ne. Zaradi spreminjanja tega 155. člena je bilo potrebno redakcijsko dopolniti nekatere druge člene, to je 3. člen, in sicer 107. točko, varnostni zadržek, in 108. točko, varnostno preverjanje, ter tudi 150. člen v drugem in četrtem odstavku, 151. člen v prvem, tretjem in četrtem odstavku ter 181. člen, dopolnitev 41. točke. S predlagano novelo pa se uvaja tudi nekaj manjših sprememb, kjer gre predvsem za redakcijske popravke, to je poprava slovničnih napak in napačnih sklicev ter terminološka uskladitev besedila zakona.  Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ureja različna področja, za njihovo izvajanje pa so pristojni različni resorji, to se pravi, kot na primer za strokovne, upravne in razvojne naloge na področjih izvajanja dejavnosti in uporabe virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu ter varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirajočih sevanj je pristojno  (nadaljevanje) Ministrstva za zdravje, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, za področje načrtovanja zaščite in reševanje Ministrstvo za obrambo, za področje fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi, katerega določbe so osrednji predmet predlaganih amandmajev, pa je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve. To je mogoče za uvodno predstavitev. Vse predlagam, pa ta mogoče podrobnejšo utemeljitev, rešitev pa podaja tudi predstavniki URSJV, to sem jaz tukaj. Hvala.
/ izklopljen mikrofon/
Helena Rus
Hvala za besedo. Naša služba je podala pisno mnenje na predlog zakona, kjer smo imeli pripombe h konkretnim členom. Večina naših pripomb je upoštevana z amandmaji koalicijskih strank oziroma s predlogi za amandmaje odbora. Glede ostalih pripomb pa je ministrstvo podalo pojasnila. Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? Gospod Samer Khalil, izvolite, beseda je vaša.
Samer Khalil
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla predlog zakona in nanj ni imela pripomb, je pa člane komisije zanimalo, katere osebe, ki opravljajo dela za Nuklearno elektrarno Krško, bodo podvržene varnostnemu preverjanju. V Nuklearni elektrarni Krško se namreč izvaja vrsta del, ki ne zadevajo samega jedrskega objekta, kot je na primer dostava, dobava dizelskega goriva ali hrane, in je vprašanje, ali se za osebe, ki opravljajo tovrstna dela, tudi zahteva varnostno preverjanje v smislu tega zakona. Predstavnik Uprave za jedrsko varnost in Ministrstva za notranje zadeve so v zvezi s tem pojasnili, da se varnostno preverjanje ne zahteva za vse osebe, ki opravljajo dela v Nuklearni elektrarni Krško, ampak zakon v 149. členu določa posebna področja oziroma območja, kjer lahko delajo le domače ali tuje osebe, za katere ne obstajajo varnostni zadržki. Kot je bilo pojasnjeno, se za voznika, ki dostavlja hrano ali dizelsko gorivo, ali za administrativno osebje, ki dela v nuklearki, ne zahteva varnostnega preverjanja, razen če imajo take osebe dostop do območja kritične infrastrukture znotraj nuklearke. Ob koncu bi omenil še to, da sem v razgovorih s predstavniki Nuklearne elektrarne Krško dobil pojasnilo, da gre recimo pri dostavi goriva za vstop v tehnološki del objekta in se za tovrstne voznike zato zahteva varnostno preverjanje in zdravniški pregled, medtem ko to ne velja za voznike, ki recimo dostavljajo hrano, ker ne dostopajo v tehnološki del objekta.
Hvala lepa. Želi besedo še kdo od povabljenih? Ugotavljam, da ne. Tako da prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona, ki jo bom vodil na podlagi vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin z dne 28. 3. 2019 in predloga amandmajev za amandmaje odbora koalicijskih poslanskih skupin z dne 3. 4. 2019. Odboru najprej predlagam, da po opravljeni razpravi o posameznih členih najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu z 128. členom Poslovnika Državnega zbora o vseh členih predloga skupaj. Kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Tako da v razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati?  Gospod Rajh, izvolite.
Spoštovani predsedujoči. Jaz bi samo želel povedati, da pozdravljam postopke prilagoditve varnostnega preverjanja na nivo, kot je potreben in smiseln za delovanje naše jedrske elektrarne. Vemo, da je zagotavljanje varnega in zanesljivega delovanja objekta, ki Sloveniji zagotavlja varno, zanesljivo, brezogljično in ekonomsko konkurenčno ceno energije, ključno za zagotavljanje blaginje državljanov in tudi nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Predlog zakona, njegove spremembe in dopolnitve bom zato podprl. Hvala lepa.
Hvala lepa. Bi še kdo razpravljal? Ugotavljam… Gospod Šiško, izvolite, beseda je vaša.
Hvala, predsednik. Jaz bom na splošno razpravljal iz gradiva. Ali bomo to potem imeli? Rekli ste, lahko predlagam…
Lahko ponovite?
Okej.
Razpravljamo o celotnem predlogu.
Kompletnem, dobro, hvala.  (nadaljevanje) Sam prihajam iz Posavja, točno iz Krškega, kjer se nahaja nuklearka. Zavedam se, tako kot mnogi drugi državljani, da je varnost takega objekta kot je Nuklearna elektrarna Krško na prvem mestu, ne da bi prišlo do katastrofe. Na nas pa je, da nekaj naredimo v tej smeri.  Kot nam je znano je predmet spremembe Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti predvsem njegov 155. člen in še nekaj členov, ki so povezani z njim. Na tem mestu je problematično varstvo preverjanja tujih državljanov, ki bodo opravljali dela v jedrskem objektu, na primer remont /nerazumljivo/, ravnali z radioaktivnimi snovmi ali prevažali jedrske snovi.  Zanima me, na kakšen način bo izvajalec varnostnega preverjanja, preveril varnostni zadržek? Še sedaj veljavni Zakon o varstvu pred sevanji je bil sprejet decembra 2017, to se pravi pred dobrim letom. V obrazložitvi razlogov za to spremembo sicer piše, da gre za tipkarske napake in predvsem za spremembo postopka pri varnostnem preverjanju tujih delavcev, ki delajo na remontih ali pri prevozih. V zvezi s tem piše, da je jedrska praksa, da postopek ni ustrezen oziroma je dolgotrajen. Moram reči, da ne razumem, kako je bil lahko izdan tako pomanjkljiv dokument, če vemo, da nuklearka deluje že več kot 23 let in da ves čas potekajo tudi remonti. Zanima me, kdo je odgovoren za tako šlamparijo? V gradivu se ves čas govori o tujih delavcih, da bi bilo dobro še enkrat slišati iz katerih držav prihajajo ti delavci. vemo za Američane, Francoze, Nemce, nekaj jih je tudi iz bivše Jugoslavije. Moram povedati, da sem dobil kar nekaj vprašanj državljanov, ali to sprejmemo za to, da bi se lažje uresničile zahteve hrvaške strani, da bi njihove firme več delale za potrebe nuklearke. Kot vemo je bilo to eno od stališč koordinacijskega odbora pri meddržavni komisiji za Nuklearno elektrarno Krško. In tretje, ker že govorimo o jedrski varnosti in ker se je očitno potrebno odzivati na nove razmere me zanima, kako je s fizičnim varovanjem prevoza radioaktivnih snovi? Najsi gre za odpadke, ki jih vozijo na predelavo v tujino ali pa za prevoz goriva za elektrarno. Pred kratkim smo lahko namreč brali, da je v Braziliji prišlo do napada na kolono tovornjakov, ki so vozili gorivo v njihovo nuklearko Angra. K sreči se je menda vse hitro končalo in gorivo je bilo nepoškodovano in je bilo pripeljano v elektrarno, ki je istega tipa kot naša elektrarna v Krškem. Tudi to je delal Westinghouse. Zanima me, ali se tako kot tipe, tile postopki za tuje delavce ažurirajo tudi ukrepi za večjo varnost prevozov radioaktivnega tovora, pri tem še zlasti mislim na možnost terorističnega napada?  Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, tako da predlagam predstavnikom vlade, da odgovorijo na vprašanja. Gospod Maver, boste vi?
Marko Maver
Ja, z moje strani samo za začetek. Namen spremembe zakona je ne poenostavitev postopkov preverjanja tujih državljanov, ampak optimizacija, tako da je samo preverjanje delavcev, ki opravljajo z radioaktivnimi snovmi oziroma prevozom, ključnega pomena. Kar se tiče preverjanja varnostnih zadržkov bo pa to… so manjše spremembe, je pa glavni tukaj, kako bi rekel, sprememba, da se bo te zadržke preverjalo na podlagi potrdila delodajalca za zadnji dve leti. Tako mogoče za začetek, kaj več podrobno pa mogoče tudi predstavniki URSJV.
Hvala lepa. Potem bi vas prosil, da se predstavite za potrebe magnetograma. Izvolite.
Igor Sirc
Hvala lepa. Igor Sirc, Uprava za jedrsko varnost.  Zdaj, vaše prvo vprašanje je šlo na dosedanje stanje, se pravi kako je to potekalo do sedaj. Tako kot v gradivu piše, varnost preverjanja tujcev je opravljal Urad za varstvo tajnih podatkov. Dejansko se je to izvajalo in nismo dobili nobenih pripomb, da so bile do   (nadaljevanje) pred enim letom kakšne težave s tem. Se pravi dejansko so ti organi navezali s sorodnimi organi v tujini stike, ti so pa izvedli preverjanje, ki je skladno s preverjanjem po Zakonu o varstvu tajnih podatkov za stopnjo zaupno. V nekem trenutku pa je prišlo do težav. Tuji upravni organi so začeli spraševati zakaj ta postopek, ne nazadnje te osebe naj ne bi dostopale do tajnih podatkov, kar je res. Se pravi je prišlo do dejanske težave za pridobivanje teh podatkov. S tem pa tudi dejanska težava, ali bodo ti tuji delavci preverjeni ali ne. Tako da sprememba gre v to smer, da se nivo preverjanja ohranja, samo na drug način. Se pravi dana je zaveza delodajalcev tujih delavcev, da pri svojih organih pridobi ustrezna dokazila, po drugi strani pa tudi naši upravni organi: MNZ, Policija, SOVA, po naši bazah ustrezno preverijo vse tuje delavce in če morebiti pri njih kakšni varnostni zadržki. Tako da to je bistvo spremembe. Zdaj, iz katerih držav prihajajo. Večino ste našteli, ja tudi Hrvaška, tudi nekatere druge države. Zdaj, ali gre to za tenzije, pač glejte, v Krškem je stalno zaposlenih približno 600 ljudi, med remontom jih je pa 2 tisoč, se pravi gre za ogromno količino dela, ki ga je treba opraviti in najemajo dejansko najboljše firme za določena področja in firme prihajajo od koder prihajajo. Sistem pa mora veljati za vse enako, se pravi vsi tuji delavci morajo biti enako preverjeni, ker konec koncev dostopajo lahko do vitalnih delov elektrarne.  Prevoz radioaktivnih snovi, goriva, je urejen. Zahteva se fizično varovanje za prevoz nevarnejših virov jedrskih snovi. Izdelan mora biti načrt, tako da mislim, da na tem področju ima Slovenija ustrezen upravni okvir, da do dogodkov iz Brazilije naj ne bi prihajalo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Zaključujem razpravo k 1. členu. V razpravo dajem 2. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Tako da glasujemo o vloženem amandmaju. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 3. – 5. člen h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. V razpravo dajem 6. člen in predlog amandmaja za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, tako da prehajamo na glasovanje. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 7. člen in predlog amandmaja za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, tako da prehajamo na glasovanje o vloženem amandmaju. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 8. člen in predlog amandmaja za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Ali želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, tako da prehajamo na glasovanje o vloženem amandmaju. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 9. do 11. člen, h katerim ni vloženim amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, tako da v razpravo dajem, tako da v razpravo dajem 12. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, tako da prehajamo na glasovanje o vloženem amandmaju. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 13. člen in predlog amandmaja za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Ali želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, tako da prehajamo na glasovanje o vloženem amandmaju. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet. V razpravo dajem še zadnji, 14. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ali že kdo razpravljati? V kolikor ne, zaključujem razpravo. Zaključili smo razpravo o členih ter razpravo in glasovanje o amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo, prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Želi kdo obrazložiti glas? Ugotavljam, da ne, tako da prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi predloga zakona sprejeti. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji Državnega zbori in predlagam, da sem to sam. S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – RAZNO. Želi kdo besedo pod točko razno? Gospod Cigler.
Hvala lepa, predsedujoči, tudi predstavniki ministrstva. Želel bi zastaviti poslansko vprašanje oziroma prosil bi za odgovor, namreč, včeraj je bilo ob vodenju skupine Holdinga slovenskih elektrarn, ki je novega, pač, vodjo dobila, gospoda Nikolića, med drugim tudi predstavljen en poslovni program, zraven pa navedeno, da bodo v Holdingu pripravili še investicijske dokumente za nove hidroelektrarne na Muri. Namreč, pred kratkim smo imeli pred Državnim zborom protest civilne iniciative ljudi, ki se borijo za ohranitev Mure in za proti gradnji hidroelektrarn na tem območju, hkrati in pri, z njimi soglaša tudi strokovna javnost in večino političnih strank v tem parlamentu, da se iz različnih razlogov, od okoljskih, vodovarstvenih, gospodarskih in tudi razvojnih, hidroelektrarne na Muri ne bodo gradile. Zato se postavlja vprašanje, kako se lahko takšne izjave v državnih gospodarskih družbah dajejo in seveda, zraven se pripiše, da se bodo hidroelektrarne na Muri gradile, seveda če jim bo novi okoljski minister Simon Zajc naklonjen. Prejšnji minister, gospod Jure Leben jim ni bil. Jaz postavljam to vprašanje zdajle, če mi se lahko takoj odgovori, kaj se na tem področju dogaja? Predsednik Vlade, Marjanu Šarcu namreč tega vprašanja ne bom zastavil. Zakaj ne? Ker bi mi odgovoril, da si naj preberem koalicijsko pogodbo. Prosim, če mi lahko predstavnik ministrstva odgovori, kaj se tukaj dogaja oziroma kakšni so načrti, dogovori politični in tudi v javnosti, predstavljeni so popolnoma drugačni. Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo besedo pod točko razno? Gospod Šiško, izvolite.
Hvala. Mene samo zanima, če je Vlada prejela časovnico od RTH? Glede na to, da smo tukaj sprejeli sklep, da 14. marca dobi Vlada in glede na to, da smo veliko denarja namenil, da bomo jim odobril rudnik v zapiranju in bi bilo prav, da kot matičen odbor, da dobimo tudi vsaj člani, če že ne vsi poslanci. Hvala.
Hvala lepa. Predlagali bomo, da poročilo dobimo tudi mi. Sklepa - kolikor me spomin ne vara - sicer nismo sprejeli. Predlagam, da predstavniki Vlade odgovorite na ti dve vprašanji. Gospa Mauhler.
Nina Mauhler
Prav, najprej gospodu Ciglerju. Komentarjev oziroma izjav gospoda Nikolića v tem trenutku sama ne morem komentirat, jih niti ne poznam, odgovorila vam bom pa v stilu, ki ste ga že sami predvideli. Koalicijska pogodba jasno opredeljuje, da hidroelektrarne na reki Muri v tem mandatu ne bodo grajene, se pravi, da se jih ne bo gradilo. Predlagam, da z gospodom Nikolićem opravijo pristojni na ministrstvu oziroma nadzorniki razgovor in obrazloži svoje navedbe. Kaj drugega vam jaz žal v tem trenutku ne morem odgovorit ali pa pojasnit. Zdaj, kar se pa tiče časovnice in RTH. RTH je program posredoval. Izvedeni so bili vsi potrebni ukrepi, vendar na ministrstvu z programom oziroma z navedbami v tem programu nismo bili povsem zadovoljni, zato smo ta program vrnili v ponovno obdelavo. Novele še nismo prejeli, takoj ko pa jo prejmemo, pa se lahko seveda Odbor za infrastrukturo seznani s tem programom, mi bomo tudi posredovali v vednost. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Cigler, na kratko prosim.
Zelo kratek bom, hvala na opozorilo. Verjamem, da se v tem mandatu ne bo gradilo hidroelektrarn na Muri. Tudi ne vemo, kako dolgi je mandat – mandat je pač, dokler traja. Glede na to, v kakem času se naj bi tale dokumentacija pripravila, prosim oziroma zahtevam, da to informacijo točno dobimo, ker gre za napoved v nasprotju z trenutnimi političnimi usmeritvami in pričakovanji slovenske javnosti. Hvala.
Hvala lepa. Ugotavljam, da prijavljenih k razpravi več ni, tako da zaključujem tudi 3. točko in s tem 7. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.