Spoštovane kolegice, dragi kolegi, spoštovani, dober dan in lep pozdrav.

Začenjamo z osmo sejo Odbira za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani naslednje poslanke in poslanci in sicer gospod Ivan Hršak in gospod Ferenc Horvat. Imam pa še nekaj pooblastil in sicer: Gospo poslanko Moniko Gregorčič nadomešča gospod Jani Möderndorfer, namesto doktor Mateja T. Vatovca je danes z nami gospa Nataša Sukič, namesto Lidije Divjak Mirnik je z nami tukaj gospod Igor Peček in namesto doktor Milana Brgleza je z nami Predrag Bakovič. In še eno. Namesto gospe Jerce Korče je z nami danes z nami tukaj podpredsednica Državnega zbora gospa Tina Heferle.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 12 novembra 2018 ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkami 1A in 1B. Predlagam, da glasujemo o predlogu širitve in sicer začnemo z glasovanjem o predlogu za širitev s točko 1A. Glasujemo.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Glasujemo o predlogu za širitev s točko 1B. Glasujemo.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovanima širitvama. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDA ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO. Spoštovane kolegice, kolegi, Zmago Jelinčič Plemeniti ima prvi besedo.

Hvala lepa.

Tri vprašanja pravzaprav, kratka. Prvič, gospod minister je bil na Dunaju…

Gospod Jelinčič, se opravičujem, dve vprašanji imate možnost postaviti, dajte jih tako…

No, potem imam pa dve vprašanji, eno bo razdeljeno pa na pol.

Gospod minister je bil na Dunaju in je s svojo avstrijsko kolegico razpravljal o tem in obljubil, da se bomo pogovarjali o lipicancih in da se bomo pogovarjali o nemško govoreči manjšini v Sloveniji. Nemško govoreče manjšine, kot vemo, ni v Sloveniji in lipicanci, kot vemo, so slovenski; če je v Pibru šola in konjušnica, to še ne pomeni, da so to njihovi. Vprašal bi, kaj ste mislili s tem. Potem, kaj boste storili s tem, da so vzrejne knjige še zmeraj v Italiji, kdaj jih boste zahtevali, da se vrnejo v Slovenijo, ker so naše.

Nadalje, na kakšni osnovi ste govorili o tem, o nemško govoreči manjšini v Sloveniji. Mislim, da zgodovinska dejstva so jasna, ve se, za kaj gre pri stvari in kako. In me prav zanima, zakaj se te zadeve odpirajo, ko vendar so že bile zaprte.

Naslednja zadeva, kdaj se bo spremenil naziv Državnega zbora iz narodne skupščine v parlament. Mi imamo v angleškem prevodu »National Assembly«. Vem, da je bil prevod narejen, preden se je spremenila politična klima in politično okolje v Sloveniji, to se pravi, pred letom 1992, vendar bi morali to popraviti. Po letu 1992 ni več narodne skupščine, ampak je parlament; prej smo imeli tridomno, zdaj imamo drugačen sistem.

Upam, da se bo to uredilo, vse tri zadeve, da se bodo uredile, čeprav rahlo dvomim o tem.

Tako kot je v navadi, bomo postavljali vprašanja v sklopih. Torej, nadaljujemo z vprašanjem gospoda Jožefa Horvata, v nadaljevanju se je prijavil k besedi še mag. Grims. Izvolite, gospod Jožef Horvat, imate besedo.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Drage kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister z ekipo, lepo vas pozdravljam!

Gospod minister, mi smo v Novi Sloveniji pozdravili vaše razmišljanje v začetku tega meseca, ko ste rekli, da je potreben premislek zaradi spremenjenih okoliščin, v zvezi z globalnim dogovorom o migracijah namreč. Zdaj me zanima, gospod minister, kakšno je stališče Vlade, ga je že sprejela, glede globalnega dogovora o migracijah, da ga tako skrajšano imenujem. Glejte, mi v Novi Sloveniji beremo seveda različna mnenja mednarodnih strokovnjakov. Sam moram reči, da zelo zaupam Slovencem, ki delajo v eminentnih mednarodnih organizacijah, ena takšnih je gotovo Inštitut za varnostne študije na George Washington University. In gospod Igor Kovač pravi, da dokument - namreč, ta globalni dogovor - ni dosleden pri razlikovanju karakteristik in vzrokov obeh oblik preseljevanja, dokument torej vnaša več kaosa kot jasnosti v mednarodni politični prostor. Ne nazadnje pa je misel, da lahko neko tako osebno odločitev za selitev ureja globalna skupnost v temeljnem nasprotju s klasičnima liberalnima vrednotama osebne svobode in državne suverenosti. Takšen idealizem je obsojen na klavrn rezultat, saj ga nihče ne bo jemal resno. Torej, gre za zgolj še en deklarativen dokument, ki bo k reševanju problematike prispeval bore malo. Časovna vzporednost z OZN deklaracijo pa je EU podpisala poseben sporazum s 26 afriškimi državami glede migracij. Gre za uporabo tako imenovanega Barcelonskega procesa in Evromediteranske unije, ki je namenjena prav reševanju problemov v Sredozemlju. Sporazum je ponudil 23 zelo konkretnih ukrepov, razporejenih v pet različnih domen migracij, od ukrepov za odpravljanje razlogov za migracije do ukrepov glede vračanja nezakonitih migrantov. To sta dve ključni področji, odpravljanje vzrokov in vračanje nezakonitih migrantov. Razlika med obema dokumentoma je očitna…

Gospod Horvat, vaš čas…

… z eno besedo konkretnost.

In zdaj zaključujem. Prioriteta Slovenije je EU in njena vzajemna proaktivnost glede vprašanja migracij.

Torej, gospod minister, kakšno je trenutno stališče Vlade Republike Slovenije do globalnega sporazuma. In glede na včerajšnji dogovor znotraj koalicije, da bo porezala socialne pravice predvsem velikim družinam, me zanima koncept, kako bomo zdaj mi reševali demografsko vprašanje, ali z migracijami ali pa s spodbujanjem slovenskih družin.

Gospod Horvat, hvala lepa.

Preden dam besedo mag. Grimsu, bi rad spomnil, da imamo v petek sejo, ki bo odpirala ta vprašanja in iskanja nanje tudi odgovore. Torej bi ministra vseeno prosil, da se omeji v odgovorih, da ne bomo razpravljali na to temo, ker imamo v petek to sejo. Samo da omenim, gospod Jožef Horvat… / oglašanje v ozadju/ Seveda, lahko pa prekličemo sejo v petek, pa nadaljujemo danes petkovo sejo, če želite.

Besedo dajem mag. Branku Grimsu. Pripravi naj se gospod Predrag Bakovič. Izvolite, mag. Grims, imate besedo.

Hvala. Najprej proceduralno. Gospod predsednik, danes je na dnevnem redu točka Vprašanja ministru oziroma predstavniku ministrstva o zunanji politiki. To zajema celoten sklop zunanje politike. Če kdo zaide izven tega sklopa, ste ga seveda dolžni opomniti, nimate pa najmanjše pravice reči, da če nekdo postavi vprašanje, da naj minister na to ne odgovarja. Ravno nasprotno, vaša dolžnost je, da ministra spodbujate in da poskrbite za to, da dobimo…