Spoštovane kolegice in kolegi.

Začenjamo 15. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani naslednji poslanci: mag. Branko Grims, gospod Boris Doblekar, gospod dr. Franc Trček in gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Obveščam vas, da so na sejo vabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora ter naknadno 7. novembra še obvestilo o razširitvi dnevnega reda. Tako se dnevni red seje razširi z naslednjimi točkami: A1.(?) – zasedanje sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, proračun Bruselj 16. november. Zasedanje sveta Evropske unije za splošne zadeve, Bruselj 12. november. Zasedanje sveta Evropske unije za splošne zadeve, 50. člen, Bruselj 12. november. Ker k točki A1 nismo prejeli vladnega reda, točko umikam z dnevnega reda današnje seje in jo bomo uvrstili na eno od naslednjih sej odbora. Dnevni red seje odbora je določen na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE EU, EURATOM, ŠT. 1141/2014, KAR ZADEVA POSTOPEK PREVERJANJA V ZVEZI S KRŠITVAMI PRAVIL O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV V OKVIRU VOLITEV V EVROPSKI PARLAMENT. Gradivo smo prejeli od Vlade, 25. oktobra na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru. Prosim gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Gospod predsednik, najlepša hvala. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, dovolite mi, da predstavim izhodišča Ministrstva za zunanje zadeve. In sicer mogoče, da začnemo malo širše. je bila tudi predstavljena v maju, v maju letos so bile predstavljene spremembe, predvsem je pa šlo zaradi malverzacij – takrat so ugotovili, da so neke pomanjkljivosti in so to revidirali, popravili, šlo je pa recimo, da je en poslanec iz ene države dal glas dvema strankama in potem je bilo tudi financiranje nesorazmerno. Ugotovili so, da majhne stranke dobijo neproporcionalno več denarja kot velike in so potem odpravili posledice.

Danes kar govorimo, oziroma te spremembe, ki so danes grejo predvsem na ugotovitve, ki so bile javno predstavljene in kako so bili podatki izkoriščeni s strani Facebook analitika in kako so nekatere države, ki niso niti v Evropi, izkoriščale podatke in so potem stranke to izkoriščale in v sle tega, je komisija predlagala, da se uredba spremeni.

Torej Evropska komisija je 12. septembra 2018 predstavila nov predlog spremembe uredbe o evropskih političnih strankah. Tako kot sem že rekel, predlog je vezan na primer zlorabe v zvezi Facebook Cambridge analitika in novo zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Spletna komunikacija namreč lahko omogoča tesnejšo in neposredno interakcijo med političnimi akterji in evropskimi državljani, hkrati pa prinaša večje tveganje za nezakonito obdelavo osebnih podatkov državljanov v volilnem kontekstu. Za umestitev v širši kontekst naj samo pojasnim, da je bil namen osnovne uredbe št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, povečati vidnost, prepoznavnost, učinkovitost, preglednost in odgovornost evropskih političnih strank in z njimi povezanih političnih fundacij. Že lani, torej 13. septembra 2017, pa je komisija sprejela predlog revidirane uredbe o evropskih političnih strankah, z namenom, da se že pred evropskimi volitvami leta 2019, reši izzive, ki so bili ugotovljeni pri evropskih volitvah v letu 2014. Predlogi sprememb v revidirani uredbi so se nanašali na problem večstrankarskega članstva, znižanja praga lastnih sredstev strank za registracijo in sofinanciranje, večjo transparentnost, proporcionalnost sofinanciranja iz proračuna EU in možnost izpisa iz registra ter obveze povračil nezakonito pridobljenih sredstev.

Slovenija je predlog podprla, predstavljen je bil tudi Državnemu zboru in Državnemu svetu in uredba je bila sprejeta 3. maja 2018. Kljub tej nedavni posodobitvi uredbe je komisija ugotovila, da obstoječa pravila ne omogočajo učinkovitega odvračanja od zlorab pravil, o varstvu podatkov, ki lahko vplivajo na demokratično razpravo in svobodne volitve ter sankcioniranje teh zlorab, zato je nastal nov predlog za revizijo uredbe. Želimo poudariti, da se s temi revidiranimi določbami ne posega v siceršnjo zasnovo s katero so urejena splošna pravila glede delovanja evropskih političnih strank. Gre le za prilagoditev enega segmenta te uredbe. Komisija predlaga ciljno usmerjeno spremembo uredbe št. 1141/2014, da bi zagotovila, da volitve v Evropski parlament potekajo v okviru trdnih demokratičnih pravil in ob popolnem spoštovanju evropskih vrednot demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic. Njen cilj je in sicer omogočiti finančne sankcije za evropske politične stranke ali fundacije, ki zlorabijo kršitve pravil o varstvu podatkov za namerno vplivanje ali poskus vplivanja na izid volitev v Evropski parlament. Poleg tega pa bo dan predlog organov »authority« za evropske politične stranke tudi omogočil nemoteno in učinkovito delovanje, tako da bo zagotovil, da ima lastno razporeditev osebja, torej, da bo dobil dovolj števila osebja in da bo njegov direktor postal tudi organ za imenovanja. Predlagane spremembe so popolnoma skladne z načelom subsidiarnosti in z načelom sorazmernosti. Ciljne spremembe uredbe št. 1141/2014 bi morale biti uveljavljene pred volitvami v Evropski parlament leta 2019, zato komisija poziva države članice, da predlog čim prej preučijo, saj sicer sankcije ne bodo mogle izvajati za te volitve.

Stališče Slovenije je, da predlog vidimo kot hiter odziv komisije na primer Facebook Cambridge analitika in uskladitev z novo zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, zaradi česar ga podpiramo. Podpiramo tudi ambicijo, da se revidirana uredba sprejme že pred evropskimi volitvami leta 2019. Republika Slovenija, torej v celoti podpira prizadevanje in ukrepe Evropske komisije za odpravo tveganj, ki bi lahko ogrozila demokratičnost in transparentnost volilnih postopkov in vplivala na izid volitev z nepoštenimi in manipulativnimi pristopi, predvsem v spletnem okolju.

Gospod predsednik, hvala lepa.

Hvala lepa, državni sekretar, ta tole predstavitev.

Na 18. seji 16. 11. je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega zbora za mednarodne odnose in evropske zadeve, ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja komisije prosim predsednika komisije, gospoda Bojana Kekca. Izvolite, imate besedo.

Hvala, gospod predsednik, za besedo in lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Torej, državni svetniki smo, ki delujemo v Komisiji za mednarodne odnose in evropske zadeve, smo zadovoljni s hitrim odzivom komisije, ki se je odzvala, predvsem na zlorabo podatkov, v primeru Facebook Cambridge analitika in tudi to, da se poskuša uredba urediti pred evropskimi volitvami.

Zdaj člani komisije / nerazumljivo/ pozdravljamo predlagane rešitve predvsem v luči zagotavljanja demokratičnih volitev in sankcioniranja kršiteljev na področju varovanja osebnih podatkov, saj je iz predloga moč razbrati, da bo po spremembi uredbe organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije bolj neodvisen.

S tem pa bodo vzpostavljeni tudi pogoji za pravičnejše, demokratične in transparente volitve v Evropski parlament. Vsaj tega smo, člani komisije, soglasno podprli mnenje Slovenije do predloga te uredbe.

Hvala lepa, gospod Kekec.

Odpiram razpravo, še prej pa vas obveščam, da dr. Franca Trčka nadomešča gospod Primož Siter.

Torej, odpiram razpravo na to temo, na to točko dnevnega reda. Se kdo javi? Gospod Primož Siter, imate besedo, izvolite.

Hvala lepa za besedo in lepo dobro jutro. Hvala tudi za predstavitev.

Ko govorimo o varnosti osebnih podatkov in zlorabi le te, je bržkone najbolj pomembno razumevanje, da so osebni podatki predvsem zelo dobro tržno blago, v političnih kampanjah še najbolj.

Dve leti nazaj je Donald Trump, kot so poročali mediji, za katere je on sam rekel, da so »fake news«, ampak, tudi to bomo vzeli z rezervo, zlorabil 71 milijonov ljudi oziroma njihovih osebnih podatkov. Volitve so mimo, zmagal je, kakšne so posledice bomo pa videli, toda, v vsakem primeru bo takrat že prepozno.

Zdaj, en izziv, ki ga vidimo v tej uredbi je, če pride do zlorabe osebnih podatkov in se to ugotovi in se ne sankcionira, preden so volitve izvedene, ta časovnica tega je pod vprašajem in tudi postavljam vprašanje. Kako je s sankcijami in kdaj po časovnici, glede na volitve, se sankcija izvrši?

Ker, sicer je sama sankcija precej brezpredmetna, ker politična stranka, ki ima dosti pod palcem, lahko enostavno sankcijo vključi v svoj proračun za volitve in problem je rešen in karavana gre naprej. Zdaj na teh državnozborskih volitvah smo imeli v Sloveniji en lep primer nekih kreditov iz Republike Srpske, pa financiranje iz Madžarske in tako naprej.

Zdaj, v Levici menimo, da je ta stvar, sicer pozdravljamo seveda, šiljenje zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov, ampak, malce premalo ambiciozna je ta uredba, še posebej iz tega gledišča časovnice, kdaj, na kakšen način se kršitelja sankcionira in ali kakšne so možnosti, da se to dejansko izvrši pred samimi volitvami. Hvala lepa.

Hvala lepa. Še kakšen poslanec? A ko ne, bom zastavil tudi sam nekaj vprašanj.

Torej, razvoj IT tehnologij, razvoj teh medijskih družabnih omrežij in vsega podobnega, je jasno da tudi možnost za zlorabe in je tukaj skušnjava, kot vemo, zelo velika.

Veliko se o tem govori, le malo pa o tem dokazanega. Le malo od tega pride na plano kot problemi, ne samo da se sankcionira, ampak, da se tudi eksplicitno pokaže, dokaže, da se nekaj zlorablja.

Kot vemo, je eden od takih zloglasnih primerov tudi dejansko v Združenih državah, kajne, kjer so posebno komisijo, tako imenovano Ano Millerjevo ustanovili za raziskovanje teh zadev in tudi njo želijo nekako omejiti, kolikor vidim v zadnjem času, pa me zanima, spoštovani državni sekretar, kako kaj države članice gledajo na to? Ali so temu naklonjene? Kakšen je psiho, kakšno je mnenje? Ali res želijo biti, kar se da do tega poštene, da rečem, ali se kje vrtijo tudi kakšne reči, ki kažejo na to, da, kdo dela tudi s figo v žepu, pa da želijo tudi skozi takšne vektorje, kot je to, doseči neke svoje politične cilje?

Takšne zlorabe, kot smo jim priča zdaj, potencialne zlorabe in dejanske tudi zlorabe, mečejo tudi slabo luč na idejo o tako imenovanih elektronskih volitvah. Nezaupanje državljanov, volivcev v IT tehnologijo se na ta način zmanjšujejo in se potem zmanjšuje tudi možnost, da bi nekega dne bile tudi volitve bolj, bi rekel dostopne, na način, da bi prišle morda celo domov, na lasten računalnik. To ni najboljše za, tudi ne za razvoj demokracije.

Kot vemo je abstinenca volilna relativno visoka. Ta bi se zagotovo lahko povečala na ta način, ampak skozi sistem zlorab, ki smo jih priča, ne, se nezaupanje tako volivcev, kot tudi, bi rekel, poštene politike v IT tehnologije za take reči zmanjšuje.

Pa me zanima malo, kako vi o tem razmišljate? In v povezavi s tem, vas seveda tudi sprašujem, kako to, da ste vi to matično ministrstvo, ki se s tem ukvarja? Da ni Ministrstvo za notranje zadeve, ki vendarle se ukvarja s tem, ali so osebni podatki in varovanje osebnih podatkov.

Toliko morda no, v tem prvem delu.

Še kakšen poslanec?

A ko ne, prosim državni sekretar za odgovor.

Gospod predsednik, hvala lepa za besedo.

Upam, da bom odgovoril, če ne pa verjamem, da me pa kolegice in kolegi znajo še kaj dopolnit.

Torej, vse kar je bilo danes rečeno oziroma vprašano, je na mestu. Torej, je na mestu. In mogoče, če rečemo, da je to premalo ambiciozno, a veste, ko je družina 27, 28, je potreben kompromis, minimalni kompromis in predvsem, ko smo poudarili, je pomembno, da je komisija z neko hitrostjo odreagirala in verjamem, da je to, tako kot je to že druga sprememba, s podatki, ki jih bo dobila, ki jih bomo pridobili in z analizo bomo šli v dodatne spremembe, ki bodo še bolj utrdile demokratičnost vseh volitev. Mislim, da to je enotno prepričanje vseh v Evropski uniji, da je demokracija, torej, demokratične volitve, pravna država tisto, v kar vsi temeljimo.

Res se lahko reče, mogoče, da bi bile sankcije lahko še hujše in je torej, promtne, torej zelo hitre, vendar tukaj moram povedati, da ima bistveno vlogo torej naš nacionalni informacijski pooblaščenec, ki mora takoj ugotoviti in potem takoj sprožiti postopek pri organu avtoritete v Bruslju.

Moram reči, da mogoče sankcije niso niti tako nizke, torej, sankcije se delijo nekako v tri segmente, tri sklope, torej, takoj se vzamejo 5 % sredstev, ki jih dobijo iz proračuna EU, 20 % odvzamejo, če se ponavljajo zlorabe in seveda, najhujša sankcija pa je, da gre za izbris stranke iz registra in se s tem onemogoči delovanje te stranke v Evropskem parlamentu.

Bistveno pa je treba povedati, da je pa pač pomembna vloga in mislim, da je to tudi pomembno, da je pomembna vloga informacijskega pooblaščenca in njegova aktivnost in hitrost, da te zadeve dela.

Ali v tej moderni dobi, torej v 21. stoletju, kjer smo in ja ta pač tehnologija z mediji hitrejša, kot smo mi sami, torej, včasih je zelo, celo prehitra za nas, ko pritisnemo, potem pa nam je, v točno tiste pol sekunde že žal, da smo kaj pritisnili, na Twitterju ali pa kje drugje, na Facebooku, pa je že prepozno, je res, da je tista, ki je in verjetno moramo vsi in to se navezujem na e-volitve, verjetno krepko premisliti o obdobju digitalizacije, v katerega prihajamo.

In to mi večkrat poudarjamo na ministrstvu in se poskušamo najti kaj to prinaša za našo družbo, kaj ta moderna tehnologija digitalizacija prinaša za to družbo, kako se mi starejši znajdemo v tej družbi in kako so mlajši, kako živijo v nekem paralelnem svetu mogoče že in kaj to pomeni za vse te volitve in kaj pomeni vse to za kriminalne združbe in države, ki izkoriščajo ta prostor za svoje namene. Torej v tem prostoru je ogromno igralcev, včasih so bili mogoče samo kriminalci, danes pa aktivno v ta prostor, v digitalni prostor posegajo tudi države s takšnimi in drugačnimi interesi in ta prostor je zares aktiven in vsak, torej kot bi mogoče bil pred par leti jaz tisti, ki bi rekel: »ja, elektronske volitve so nujne in gremo v njih«, bi verjetno danes bil tisti, ki bi bil zelo zadržan in bi krepko premislil kaj to pomeni za volitve in za nas in sigurno si ne bi želel, da bi rekel, da bi se potem po volitvah začelo ugotavljati, kaj je bilo sekano, kaj ni bilo sekano, kateri podatki so bili ogroženi in tako dalje. Torej, jaz sem rezerviran za e-volitve in moramo imeti krepek premislek in vse te zadeve, torej zaščiti podatke vseh nas za uporabo za volitve in potem zaščiti tudi samo, če bi šli v e-volitve, zaščiti same e-volitve, da ne more priti do zlorab. Ko bo to s podpisom kdo garantiral, potem verjetno bomo lažje šli v to.

Kar se tiče soglasja. Vse države soglašajo, pričakujemo soglasje vseh držav in pozdravljajo(?) to uredbo. Vsi smo imeli nekaj vprašanj in mislim, da je komisija ustrezno odgovorila in Junker je predstavil to uredbo v Salzburgu že in vsi predsedniki vlad takrat v Salzburgu so jo podprli, kar mislim, da je močno politično sporočilo za vse nas oziroma vse države, da v to moramo iti.

Toliko z moje strani. Mislim, da sem, upam, da sem… A, torej zakaj MZZ, ker se MZZ ukvarja, torej dobro vprašanje, ker se res ukvarjamo s tem, ampak predvsem se pa z institucionalnimi vprašanji MMZ ukvarja in tisti, ki odgovarja na te zadeve in usklajuje z ostalimi organi.

Hvala lepa gospod predsednik.

Hvala lepa za ta pojasnila. No veseli me, da mi mladi, ki smo na teh omrežjih družabnih, da res smo tudi malo rezervirani do njih. Naju štejem med mlajša. Je pa pri tem silno zanimivo to, kako se da skozi te zadeve očitno vplivati celo na volitve, pa verjetno tudi na kaj drugega, pa niti ne vemo na kaj vse, ane, mi pa ne znamo preprosti informacijski sistem vzpostaviti, ki se mu reče e-MA za črpanje kohezijskih in evropskih / nerazumljivo/ je to ključna težava, da smo tako slabi pri črpanju. To mi je pa spet malo enigme kako je to dejansko mogoče. Še kakšno vprašanje? Kakšen komentar? Gospod Siter, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa in hvala za odgovor, čeprav ga bom še malce vprašanje razširil.

Zdaj omenili ste to lestvico sankcij 5, 20 %(?) in izbris. Zanima me, kakšni so parametri določevanja? Katera, za kakšno kršitev je stranka kaznovana s 5 % odvzema 20, oziroma z izbrisom? Kakšna je ta, če je tukaj določena lestvica ali je to povsem v rokah presoje predsednika organa ali kako?

Potem pa druga stvar, če se vrnem na časovnico, o kateri sem vas vprašal v prvem vprašanju. Torej informacijski pooblaščenec lahko sproži to prijavo, če prav razumem? Kako pa potem poteka ta mehanika procesa od prijave do sankcije in še enkrat poudarim vprašanje – glede na časovnico volitev, a je ta proces, je ta mehanika dovolj učinkovito določena, da se to dejansko v času predvolilne kampanje realizira?

Hvala lepa.