19. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

20. 3. 2019
podatki objavljeni: 20. 3. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice, dragi kolegi! Pričenjam s 19. sejo Odbora za zunanjo politiko.  Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestni članice in člani naslednji poslanke oziroma poslanci: Imam eno opravičilo in samo eno zaenkrat. Opravičuje se gospod Janez Janša.  Pozdravljam vse prisotne! Spoštovanega ministra za zunanje zadeve ter celotno ekipo prisotnih. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.  18. marca 2019 ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkami 1a., 1b. in 1c. Predlagam, da glasujemo o predlogih za širitev. Glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.a. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet. Glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.b. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog sprejet.  Glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.c. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog sprejet.  Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovanimi širitvami. Kolegice, kolegi! Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO. Kot prvemu oziroma dovolite mi, da pred tem še preberem eno pooblastilo. Z nami je gospa Jerca Korče, ki nadomešča gospoda Roberta Pavšiča.  Preden dam oziroma povabim, vabim kolegice in kolege, da se prijavil k razpravi in kot prvemu dajem besedo dr. Milanu Brglezu, ki bo postavil poslansko vprašanje ministru za zunanje zadeve, dr. Miru Cerarju. Dr. Brglez, izvolite.
Najlepša hvala, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni! Imam dve vprašanji. Prvo: Iz izjave državne sekretarke na Ministrstvu za zunanje zadeve ob srečanju s posebno predstavnico Evropske unije za bližnjevzhodni mirovni proces Susanno Terstal je razvidno, da Slovenija formalno ostaja močna podpornica tega procesa in rešitve dveh držav v okviru katere bi se država Palestina vzpostavila ob mejah iz leta 1967, Jeruzalem pa bi bila prestolnica tako palestinske kot izraelske države. V praksi se rešitev dveh držav žal odmika. K temu prispevajo tudi dejanja nekaterih držav, ki de facto spreminjajo svojo politiko glede bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Zelo očitno in z ozirom na njih položaj mednarodno skupnosti zelo problematično pri tem izstopajo Združene države Amerike. Slednje Golenske planote ne označujejo več za zasedeno ozemlje, prav tako se po novem izogibajo izrazu »zasedeno ozemlje« v celoti ter za območja, ki so pod dolgoletno okupacijo Izraela raje uporabljajo geografske pojme. Zanima me ali in kako se Republika Slovenija kot zagovornica rešitve dveh držav ter vladavine mednarodnega prava odzvala na to zadnjo spremembo ZDA v politiki do bližnjevzhodnega mirovnega procesa? Drugo vprašanje: Kot je znano širši javnosti, smo Socialni demokrati ostro obsodili nastop predsednika Evropskega parlamenta Tajanija v Bazovici ter zaradi njegovih izjav, v katerih si je privoščil zgodovinski revizionizem in celo izražanje ozemeljskih teženj v odnosu do slovenskega in hrvaškega dela Istre, sprožili peticijo z zahtevo po njegovem odstopu. Za Ministrstvo za zunanje zadeve je vila zadeva z opravičilom gospoda Tajanija zaključena. Ta zaključek pa se je izkazal za prehitrega, saj je Tajani pred dnevi omenjenim izjavam dodal še opravičevanje fašističnega voditelja Mussolinija ter njegovega režima, ki je povzročil ogromno neizmernega trpljenja našim ljudem. Z ozirom na to me zanima stališče Ministrstva za zunanje zadeve do omenjenih izjav ter kako konkretno se namerava nanje odzvati v tem primeru? Hvala.
Besedo dajem gospodu Ivanu Hršaku in ostale vabim, da se prijavijo k razpravi. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani minister z ekipo! Jaz imam eno vprašanje. Priča smo dogajanju v Srbiji, predvsem v Beogradu. Že kar nekaj časa so demonstracije, se dogaja mislim, da preko vikenda je to kar eskaliralo že kar v tisto nevarno smer. Kako Slovenija ocenjuje to dogajanje v Srbiji in ali ocenjujemo, da lahko to dogajanje pripelje tudi do mogoče kakšne večje destabilizacije sistema na Balkanu oziroma Srbiji?  Hvala.
Naslednji je gospod Ferenc Horváth.  Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Lep dober dan želim! Pozdravljeni gospod minister! Jaz bi imel, bomo rekel eno lokalno zunanjepolitično vprašanje in sicer glede statusa mejnega prehoda Petišovci-Mursko Središče. Ta se je v preteklosti, vsaj kolikor sem jaz obveščen, Hrvaška je ta status enostransko spremenila in problem, ki je nastal pri nekaterih, predvsem prevoznikih in izvoznikih, da preko te meje ne morejo več svoje dejavnosti izvajati in morajo narediti kar velik krog, da lahko svoje blago pripeljejo na cilj, in ne vem, ali ima tu zunanje ministrstvo kakšne namene, cilje, da bi se to spremenilo, da bi vsaj, bom rekel, postal to meddržavni mejni prehod? Hvala lepa.
Naslednji je pa mag. Andrej Rajh.  Izvolite, imate besedo.
Spoštovani minister! Naši britanski prijatelji danes vidijo, da ločitev ni tako enostavna, kot se je na prvi pogled zdelo. Pojavljajo se ugibanja, da se bo brexit preložil celo za eno leto pa me zanima kakšne je naše stališče. Hvala lepa.
Ker smo imeli relativno kratka vprašanja dajem besedo še petemu poslancu in sicer gospod Primožu Siterju, potem bomo ta prvi sklop zaključili in bomo dali besedo ministru. Izvolite gospod Siter, imate besedo.
Ja, hvala lepa in dobro jutro! Ostal bom na britanskem. Predsednik države je pred tedni obiskal britanski dvor in tam klepetal s kraljico Elizabeto II. Zdaj glede na to, da razumemo, da je monarhija ena stvar preteklosti in da tudi v praksi angleški dvor neke operativne vrednosti v diplomaciji nima me zanima, kakšna je oziroma kako ocenjujete, kakšna je dejanska diplomatska vrednost tega obiska? Operativna vrednost, kaj lahko visoki predstavnik v dialogu z neko deklarativno funkcijo, ki je angleška kraljica je, kaj lahko, do česa lahko takšni obiski prepeljejo? Kakšna je tukaj dobrobit, če prevedem, dobrobit za enega prebivalko ali prebivalca Slovenije? In pa seveda me zanima, kakšen je bil stroškovnik tega obiska predsednika Boruta Pahorja na angleškem dvoru? Hvala.
Gospod minister, dr. Miro Cerar. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Poslanke, poslanci, drugi prisotni! Grem kar po vrsti. Glede Palestine naj povem, da Slovenija seveda spremlja vse, kar se v zvezi s tem dogaja in da kljub določenim odmikom ZDA od dosedanjih praks, ki so le vodile oziroma bile usmerjene v neko konstruktivno podporo mirovnemu procesu, Slovenija ostaja na istih stališčih, kot je vztrajala tudi doslej. Podpiramo nadaljevanje mirovnega procesa oziroma vse, kar bi pripeljalo do miru na tem območju in do sožitja vseh narodov, predvsem Palestincev, Izraelcev. Vztrajamo na tem, da naj bo končna rešitev vzpostavitev dveh držav, z Jeruzalemom kot prestolnico obeh in z mejnimi linijami iz leta, mislim da 1967, kolikor se spomnim. Kolega Brglez mi je prikimal, torej bo držalo.  Skratka, Slovenija vztraja na tem, da je to najbolj konstruktivna rešitev pri čemer smo tudi mnenja, kot sem že večkrat poudaril, da ko bo v Evropski uniji prišlo do tega, da se še kakšna država ali morda manjša skupina držav odloči zato, da se tudi prizna Palestinsko državo, Slovenija seveda tukaj zraven. Do takrat pa deloma vse, da pomagamo Palestincem, da si prizadevamo za vzpostavljanje miru na tem območju in predvsem za varovanje človekovih pravic, ki so žal res tudi tukaj večkrat kršene. Kar zadeve izjave gospoda Tajanija, predsednika Evropskega parlamenta, naj spomnim, da je seveda, kot vemo, do takih neprimernih držav, kot je kolega, torej poslanec Brglez opozoril, prišlo že pred časom. Takrat sem se prav kot minister tudi sam kritično odzval na to. Odzvali so se tudi drugi visoki predstavniki Slovenije, premier Šarec, predsednik države in drugi seveda pa tudi evropski poslanci. No, takrat sem naslovil na predsednika parlamenta Tajanija nemudoma zelo jasno, ostro pismo, v katerem sem ga opozoril na nesprejemljivost takšnih izjav in zelo hitro torej v dnevu ali dveh prejel tudi njegov odgovor z opravičilom meni, in to kar je pomembneje, z opravičilom vsej slovenski javnosti, da nikakor ni želel spodbujati kakršnihkoli ozemeljskih teženj ali žaliti Slovencev in predvsem se je ponovno opredelil do tega, da želi v prihodnje, se opravičujem, zagovarjati še naprej demokratične evropske vrednote, torej vrednote Evropske unije.  Žal, naj najprej povem še to, da sem se seveda ob prvi priliki, takoj ko je bilo za tem organizirano srečanje Sveta ministrov za zunanje zadeve Evropske unije na lastno pobudo, torej na mojo pobudo, srečal tudi z zunanjim ministrom Republike Italije, naše sosednje države, s katerim sem spregovoril o tem. Rekel je, da obžaluje, da je prišlo do takšnih izjav, da se seveda italijanska vlada se strogo bi rekel ograjuje od takih izjav. To niso bile izjave v imenu italijanske države, kajti italijanska država nima ozemeljskih teženj in tudi spodbuja vse vrednote in načela Evropske unije in računa še naprej na dobre sosedske konstruktivne odnose s Slovenijo. Tako da to je bil ta pogovor z italijanskim ministrom. Žal pa je, kot je kolega Brglez, torej poslanec Brglez, se opravičujem ugotovil, da je prišlo spet do nove izjave predsednika Tajanija, ker je res v nekem kontekstu omenil, da je Mussolini preden je začel slediti Hitlerju in razglasil vojno vsemu svetu, preden je uvedel rasistične zakone, naredil nekaj tudi dobrih stvari. Torej, da je zgradil infrastrukturo v naši državi – to je citat iz te izjave. Tukaj lahko samo rečem, da je prišlo do zelo hitrih, torej takojšnjih odzivov evropskih poslancev, poslancev Evropskega parlamenta, ki so seveda v takem primeru prvi poklicani za ocenjevanje dela predsednika parlamenta in takšne odzive teh poslancev Ministrstvo za zunanje zadeve seveda pozdravlja in podpira. No, lahko rečem, da je na podlagi teh reakcij zelo hitro sledilo opravičilo predsednika Tajanina, to je že naslednji dan po izjavi, 14. marca 2019. Ker je to opravičilo javno izraženo, tako da je popolnoma jasno, da je pravzaprav namenjeno celi Evropi, s tem tudi jasno nam. Štejemo, da s tem seveda v tej fazi je tudi ta epizoda zaključena. Je pa res, da če bi se kaj takega ponavljalo, bomo morali ponovno ostro odreagirati. Ocenjujemo pa, da seveda te hitri odzivi in že podano opravičilo za enkrat je tisto, kar je bilo najbolj pomembno. Če grem naprej, razmere v Srbiji so seveda zelo dinamične, spremljamo te proteste, politično retoriko, na neke vrste konfrontacijo vladne strani, opozicije, reakcije javnosti – vse budno spremljamo in seveda opažamo, da za enkrat tudi Evropska unija na to dogajanje še ni podala nekih javnih jasnih odzivov. Jaz lahko samo to rečem, da seveda Srbija kot veste je naša prijateljska država, s katero zelo dobro sodelujemo na številnih nivojih. ne samo, da imamo res zelo dobre politične odnose, imamo tudi zelo razvejane in bi rekel odlične gospodarske odnose, kulturne odnose, tudi na medčloveški in drugih ravneh dobro sodelujemo, zato nas seveda skrbi. Upamo, da ne bo prišlo do kakšnih bi rekel zaostritev teh konfliktov in pričakujemo, da bo ta spor, ta konflikt, ki se odvija v politični sferi v prihodnje tudi razrešen na demokratičen način v skladu z načeli vladavine prava. To so naša pričakovanja in želimo naši prijateljski državi, da seveda se zadeve čim prej stabilizirajo, da se bo lahko normalno posvetila rednim in drugim nalogam. Je pa jasno, da bomo zadevo še naprej budno spremljali. V zvezi z omejevanjem tovornega prometa na mejnem prehodu Petišovci, Murska Sobota. Naj omenim, da je to sicer primarna pristojnost Ministrstva za zunanje zadeve, je pa seveda to na nek način tudi mednarodno torej meddržavno vprašanje in zato ga tudi na našem ministrstvu spremljamo, smo v stiku s tudi ostalimi ministrstvi. Vemo, da je Hrvaška na tem mejnem prehodu 1. januarja 2019 omejila tovorni promet za tovornjake, katerih največja dovoljena masa presega 7, 5 ton. Obrtna zbornica Slovenije je že na Ministrstvo za infrastrukturo, na Ministrstvo za notranje zadeve in na naše ministrstvo naslovila prošnjo za pomoč pri posredovanju pri pristojnih hrvaških organih. Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije menita, da bi ta ukrep lahko povzročil oziroma, da morda že povzroča gospodarsko škodo prevoznikom, ki se bodo morali   (nadaljevanje) preusmeriti na druge bolj obremenjene mejne prehode in seveda zato sem hvaležen tudi za to vprašanje. Naj povem, da je bila tema že obravnavana na medresorskem sestanku, kjer so sodelovala ministrstva MNZ, MJU, infrastruktura, zunanje zadeve in gospodarstvo. To je bilo dne 14. marca. Kategorizacijo mejnih prehodov zdaj usklajujeta Ministrstvo za notranje zadeve in za infrastrukturo, ki tudi sodelujeta neposredno s hrvaškimi organi. Konec marca, predvidoma 29. marca je načrtovano srečanje ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek s hrvaškim ministrom za promet Olegom Butkovićem in upamo, da bo to pripeljalo do rešitve zadeve, tako da bomo pa še naprej zadevo budno spremljali. Hvala lepa. Nadaljnje vprašanje, brexit. Ja, to je zelo ta hip vroče vprašanje. Kot veste Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami še naprej deli ambicije, da bi se izognili scenariju brez dogovora. Verjamemo, da sprejem tega dogovora, tega sporazuma, ki je bil dolgo časa pripravljen in usklajevan, je najboljša možna pot za ta bi rekel razhod, zdaj seveda vnaša tudi prijateljsko državo z Združenim kraljestvom. Seveda, če bo podan nek utemeljen razlog za podaljšanje roka za izstop, bo Slovenija to pripravljena podpreti v neki razumni meri.  Naj povem takole, pričakujemo seveda, kakšno bo sporočilo premierke Therese May, danes, jutri, torej v teh dneh, ki ga bo prenesla vrhu Evropske unije, kajti brez zelo jasne utemeljitve zakaj si Združeno kraljestvo želi pravzaprav tega podaljšanja roka za izstop, bomo težko sprejeli neko seveda smiselno odločitev. Bi pa seveda moral povedati naslednje. Po našem mnenju je podaljšanje roka tam nekje do 23. maja, to se pravi še do časa pred evropskimi volitvami smiselno, če bo neka argumentacija v tej smeri podana. Seveda bi bilo to najboljše, če bi bilo pospremljeno s potrditvijo sporazuma s strani britanskega parlamenta, če pa bi seveda, tako kot se zdaj piše ali domneva ali ugiba Združeno kraljestvo predlagalo bistveno daljše podaljšanje roka, ki bi segalo že potem v čas volitev ali pa v post volilno obdobje ali pa celo, da bi šlo za podaljšanje za eno leto, pa se tu zastavljajo zelo tehtna, ne samo politična, ampak tudi pravna vprašanja. Namreč, kako tretirati potem status Združenega kraljestva, če bo seveda Združeno kraljestvo tudi sodelovalo na evropskih volitvah. Kako razumeti status britanskih poslancev, kako bo Evropski parlament ali katerakoli druga institucija lahko delovala, kakšna se bodo to pojavljala pravna vprašanja, če bodo v te institucije vključeni tudi bi rekel predstavniki Združenega kraljestva, ki bo na nek način že v odhodu in to so resnično zelo zahtevna vprašanja, na katera bo moral odgovoriti dokončno Evropski svet.  Jaz verjamem, da je treba zdaj najprej spet počakati na seveda sporočilo premierke Therese May in prepričan sem, da bo tudi naš premier zavzel tisto pravo stališče v imenu Slovenije, ki bo seveda se ujemalo tudi s stališčem Evropske unije, torej sedemindvajseterice, kajti najbolj pomembno je, da pri tem vprašanju brexita ostanemo še naprej zelo enotni. Da seveda ne dopuščamo nekih novih pogajanj, kajti pogajanja so zaključena. Tudi sporazum, ki je bil sprejet, da tako rečem na naši strani je dejansko optimum, do katerega smo lahko prišli in seveda zdaj je treba prepustiti Združenemu kraljestvu, da potegne tisto pravo potezo, da se tudi notranje konsolidira, da jasno pove, kako bo na svoji strani zadevo izpeljal. je pa popolnoma jasno, to moram dodati, da je v interesu tudi Evropske unije, da pride do dogovora, ponavljam, da ne pride do situacije brez dogovora. Bi pa ob tem tudi dodal, bolj zaradi javnosti, vem, da to poslanci že veste, da tudi v primeru, če ne pride do dogovora ali kakršnegakoli drugega presenečenja, bomo na to pripravljeni. Kot veste, je Ministrstvo za zunanje zadeve v preteklih mesecih zelo intenzivno koordiniralo vladne resorje, tako da je bil pripravljen in na Vladi torej tudi že sprejet, predlog interventnega zakona, ki ga je zdaj prejel že Državni zbor, v katerem se urejajo vsa tista vprašanja, ki zadevajo, seveda na eni strani pravice naših državljanov v Združenem kraljestvu in na drugi strani tudi nekatere pravice državljanov Združenega kraljestva v Sloveniji. Naj povem, da je bilo zaradi tega izredno pomembno moje srečanje tudi z ministrom za zunanje zadeve Združenega kraljestva, kjer sva se pred nekaj tedni dogovorila, da bomo tukaj upoštevali načelo vzajemnosti, torej reciprocitete, kar je bilo ključno, torej dobil sem jasno zagotovilo in to tudi pred dvema dnevoma, ko sem bil v Bruslju, ko sem ponovno govoril s kolegom Huntom, torej dobil sem jasno zagotovilo, da bodo tudi oni poskrbeli, da se pravice naših državljanov v Združenem kraljestvu, ne glede na to, v kakšni situaciji se bomo znašli – ali z dogovorom ali brez – da bodo te pravice ohranjene, zavarovane. In tukaj verjamemo, da je to neka kredibilna zaveza, ki je bila večkrat ponovljena. Naj še, ja, naj še odgovorim na vprašanje, ki zadeva obisk predsednika Pahorja v Združenem kraljestvu pri kraljici Združenega kraljestva, torej, kraljici Elizabeti. Omenjeno je bilo, da je monarhija stvar preteklosti. Seveda, na to moram se odzvati na ta način, da najprej rečem da, seveda monarhije so zelo, še kako, tudi stvar sodobnega časa, kajti vemo, da že v Evropi imamo kar nekaj monarhij – Danska, Švedska in tako dalje – poleg tega tudi izven Evrope, je kar nekaj monarhij in zato seveda je treba spoštovati dejstvo, da so predsedniki držav in monarhi tisti, ki seveda se na istem rangu srečujejo, je pa res, da so med predsedniki in monarhi včasih zelo velike razlike po pristojnostih, na notranje političnem področju. Dejstvo je, da tako kraljica Združenega kraljestva kot predsednik Republike Slovenije, predstavljata obe državi in da takšni obiski ne smejo in ne morejo biti sporni. Torej, obiski našega predsednika ali kateregakoli pri kralju ali kraljici neke druge države in obratno. Nenazadnje, spomnimo se, tudi angleška kraljica je seveda že obiskala Republiko Slovenijo. Seveda, vprašanje je bilo, kakšna je diplomatska oziroma operativna vrednost takšnega obiska. Naj povem da, seveda, res je, da predsednik Republike Slovenije nima tiste operativne vloge, kot jo ima denimo Vlada in zato je seveda drugače, če predsednik Vlade obišče svojega kolega, predsednika Vlade neke druge države ali pa zunanji ali katerikoli drugi minister, svojega kolega v drugi državi in obratno. Pa vendar, takšni obiski na najvišji ravni, tudi ko predsednik Republike Slovenije obišče denimo, kraljico Združenega kraljestva, so zelo pomembni. Pomembni so predvsem za krepitev dobrih odnosov med državama. Pomembni so zato, ker seveda lahko v tem primeru predsednik države, v skladu seveda z našo zunanjo politiko, poda tudi v samem Združenem kraljestvu, za njihovo javnost, torej bližnje njihovi javnosti, pomembna sporočila, ki jih Slovenija seveda na ta način prenaša naši prijateljski državi. Tako da verjamem, da taki obiski so smiselni, so pomembni, potrebni, je pa zelo pomembno, da tako, kot v tem primeru, v vseh primerih smo, glede zunanje politike, usklajeni na ravni med Vlado in predsednikom Republike, ki predstavlja, seveda Slovenijo, tudi v tem primeru lahko navzven. Glede stroškovnika, tega obiska, bi pa predlagal seveda, kar je razumljivo, da se s tem vprašanjem obrnite na Kabinet predsednika Republike. Hvala lepa.
Hvala lepa, minister. Ne da bi vas želel omejevati, kolegice in kolegi, samo da vam omenim, da smo časovno omejeni. Imam predlog za dopolnilno vprašanje s strani dr. Milana Brgleza, imate na razpolago 2 minuti, pripravi naj se gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite.
Najlepša hvala. Manj bom porabil, pravzaprav. Temelj mednarodnega prava je še pravzaprav vedno tudi to, da se zasedenih ozemelj oziroma aneksij, ne priznava. To je pač izhodišče, ki ga moramo vedeti. Tisto spremembo ameriškega stališča izhaja iz poročila State Departmenta o človekovih pravicah in zdaj me tukaj samo to zanima, a bomo tudi po uradni poti izrazili, tako kot izrazimo Ruski federaciji, da se s tem ne strinjamo oziroma, da za nas je to aneksija, tako kot je v primeru Ruske federacije aneksija Krima nesprejemljiva oziroma so to zasedena ozemlja. Samo za to gre – da, ne. Kako, prepuščam.
Besedo ima Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite.
Hvala lepa. Do Kosova je imela prejšnja Vlada izredno pozitiven in prijateljski odnos in mislim, da se to še kar nadaljuje. Tako zelo prijateljski, da je prihajalo in še prihaja do nekontroliranega uvažanja prebivalstva s Kosova in sicer prebivalstva albanske narodnosti v Slovenijo, ki kupujejo slovenske kmetije in v bistvu načrtno osvajajo ozemlje. Upam, da vlada ne bo dovolila tega, da bi imeli v Evropi še četrto albansko državo. V zvezi s tem sprašujem tole, v Evropi, tudi v Evropski uniji se krepijo tendence držav, da odstopijo od priznanja Kosova kot samostojne države in sprašujem, kakšno je stališče slovenske Vlade?
Kolegice, kolegi, je še kdo izrazil željo, da bi postavil vprašanje? Ugotavljam, da ne.  Torej dajem besedo ministru za zunanje zadeve, dr. Miru Cerarju. Izvolite gospod minister.
Hvala lepa. Dovolite mi, da se najprej odzovem na drugo vprašanje, potem na prvo. Torej, če prihaja do kot pravi gospod Jelinčič, do nekontroliranega oziroma v tem primeru bi to bilo nezakonito prehajanje državljanov Kosova v Slovenijo, je seveda to problematika, s katero se ukvarja neposredno Ministrstvo za notranje zadeve. Jaz naj opozorim, da seveda imamo s Kosovom vzpostavljen vizni režim, se pravi jasno, če želijo državljani Kosova prihajati v Slovenijo, morajo za to imeti vize. Sama efektivnost kontrole na tem prehajanju, pa je seveda v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve in jaz lahko samo rečem, da seveda jasno moramo tukaj spoštovati načelo zakonitosti in ne dopuščati ilegalnih prihodov ali prehodov. Tukaj mislim, da vsi o tem strinjamo. Kar zadeva pa možnosti odstopa od priznanja Kosova / nerazumljivo/ države, pa Vlada nima namere, da bi od tega priznanja, ki ga je sprejel Državni zbor odstopala. Torej nima namere predlagati Državnemu zboru kakršnegakoli odstopa od tega priznanja. Namreč menimo, da smo, ko smo Kosovo priznali storili pravo zadevo, da smo to dobro premislili in seveda utemeljeno priznali Kosovo kot državo. Zavedamo pa se, da seveda na tem območju obstaja kar nekaj bi rekel političnih še vedno konfliktov ali odprtih vprašanj in predvsem zato Slovenija ob tem, ko seveda priznava, tako državo Kosovo kot tudi seveda ostale države v tej regiji Zahodnega Balkana, vseskozi poudarja in se močno zavzema predvsem zato, da poteka in da naj bi potekal in pripeljal do neke rešitve še naprej dialog med Srbijo in Kosovom in seveda v tej smeri tudi delujemo, da bi se ta situacija v razmerju Kosovo, Srbija, pa tudi situacija na Zahodnem Balkanu čim prej razrešila v smislu, da se države, torej tudi Srbija, Kosovo čim prej tudi medsebojno uskladijo glede odprtih vprašanj.  Mi verjamemo, da je seveda zelo potrebno storiti vse, da dosegamo stabilnost na tem področju Zahodnega Balkana, to je tudi v interesu Slovenije, tako v političnem, kot gospodarskem, kot tudi z drugih vidikov in zato seveda ponavljam od priznanja Kosova seveda ne nameravamo odstopati, nameravamo pa storiti vse, da podpiramo nek bi rekel proces stabilizacije umiritve razmer in dobrega sodelovanja med državami v tej regiji.  Prvo vprašanje naj povem, kar zadeva vprašanje aneksije, ki ga je omenil gospod Brglez. Slovenija tako   (nadaljevanje) v okviru Organizacije združenih narodov na vseh forumih, kjer pač seveda sodelujemo, ko se obravnavajo ali človekove pravice ali, bi rekel, principi, torej načela in pravila mednarodnega prava, dosledno zagovarja spoštovanje mednarodnega prava, njegovih načel in pravil. In to bomo v skladu z ustaljeno prakso počeli tudi v prihodnje, tako v okviru Evropske unije kot Združenih narodov. In tudi, ko gre potem za odnose s posameznimi državami, seveda opozarjali na to, da ne sprejemamo protipravnih aneksij ali, bi rekel, drugih protipravnih dejanj. Hvala lepa.
Hvala lepa. Vseeno, kolegi, kolegice, sprašujem, še kdo? Vidim, da ni interesa več.  Zato zaključujem 1. točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki zahvaljujem. Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA POBUDO ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE ARGENTINE O PROGRAMU DELOVNIH POČITNIC. Gradivo k tej točki ste prejeli. Prosim predlagatelja, da poda dopolnilno obrazložitev.  Spoštovani minister, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Pobuda za sklenitev sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Argentine o programu delovnih počitnic je tipski sporazum, kakršnega že imamo sklenjenega z Novo Zelandijo, Kanado in Avstralijo. Mladi med 18. in 30. letom, ki bodo izpolnjevali v sporazumu navedene pogoje, to so predvsem zadostna finančna sredstva, potovalno zdravstveno zavarovanje in to, da ne potujejo z vzdrževanimi družinskimi člani, bodo lahko na diplomatskem predstavništvu države pogodbenice zaprosili za vizum za dolgoročno bivanje za večkratni vstop, tako imenovani vizum D, za obdobje do 12 mesecev. Ta vizum je primarno namenjen počitnicam in potovanju mladih, omogočal pa jim bo tudi, da si najdejo priložnostno zaposlitev za obdobje do 6 mesecev, lahko pa se vpišejo v tečaje ali študij do 6 mesecev. S sklenitvijo sporazuma se bo mladim olajšalo potovanje in bivanje v državi pogodbenici. Na ta način se mladim ponudi priložnost, da se seznanijo z življenjem in delom v tujini, pač spozna jezik, kulturo in življenje v državi gostiteljici, lahko si tudi pridobijo delovne izkušnje in poznanstva, kar jim bo seveda koristilo pri nadaljnji karieri. Državi pogodbenici se glede števila izdanih vizumov za delovne počitnice dogovorita letno z izmenjavo not. Mi bomo predlagali 100 vizumov na leto. Podoben sporazum, kot sem rekel, imamo že s Kanado, Novo Zelandijo in Avstralijo. In zdaj ugotavljamo, da s tem izvajanjem, torej teh sporazumov ni težav, zato predlagamo, da se torej tovrstni sporazum sprejme, da torej OZP, Odbor za zunanjo politiko, sprejme pobudo za sklenitev sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Argentine o programu delovnih počitnic. Hvala lepa.
Zahvaljujem se vam za uvodno predstavitev. Odpiram razpravo. Besedo dajem poslankam in poslancem. Kot prvi se je prijavil gospod Primož Siter. Izvolite, imate besedo.
Ja, hvala lepa za besedo. Jaz seveda pozdravljam vsakršno mednarodno povezovanje oziroma dajanje priložnosti mladim, da razširijo svoja obzorja. Bi imel pa eno zelo konkretno vprašanje, ki se nanaša na 1 oziroma na 2 konkretna člena. 6. člen pravi: »Vsaka pogodbenica lahko zavrne vlogo za izdajo vizuma za delovne počitnice zaradi javne varnosti, javnega reda ali javnega zdravja.« In potem naprej, naslednji 7. člen: »Vsaka pogodbenica lahko imetniku vizuma za delovne počitnice zaradi javne varnosti, javnega reda ali javnega zdravja zavrne vstop na svoje ozemlje ali pa ga po vstopu deportira.« Mene to v praksi zanima, kaj to pomeni oziroma kakšni so kriteriji za to, ker se bojim, da je polje zelo široko in da bi se lahko razširilo tudi na napačno, ne vem, versko ali pa politično prepričanje. Hvala lepa.
Še kakšno vprašanje? Ugotavljam, da ne.  Spoštovani minister, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za to vprašanje. Gre v primeru teh členov, kot ste rekli, za že ustaljene, torej klasične, kot rečemo, postopke po tako imenovanem viznem režimu, ki jih že izvajamo v praksi in kjer so neki kriteriji določeni. Zdaj jaz ta hip teh kriterijev nimam tukaj zbranih, pa predlagam, da seveda to dobronamerno vzamemo, ker to poteka tudi, če se ne motim, tudi znotraj Evropske unije. Tukaj dejansko lahko zagotovim, da se trudimo, da ne bi prihajalo do nekih zlorab, do nekih nekorektnih tolmačenj. Je pa jasno, da seveda neka javna varnost, javni red ali pa zdravje morajo biti   (nadaljevanje) varovani. Če bi prišlo do tega, da denimo nekdo prihaja z nalezljivo boleznijo ali pa da nekdo recimo hudo krši javni red v Sloveniji, ga bomo pač v tem smislu obravnavali tako, kot to delamo z vsemi tujci, tudi če gre za državljane evropskih držav. In jaz mislim, da tukaj lahko zaupamo našim pristojnim organom, ki so doslej te prakse dobro izvajali, da bo to potekalo korektno. Bomo pa na to še posebej pozorni. Tako da hvala lepa.
Hvala lepa. In s tem zaključujem razpravo. Predlagam, da glasujemo o naslednjem predlogu sklepa: »Odbor za zunanjo politiko potrjuje podano pobudo.« Začenjamo z glasovanje. Glasovanje poteka. / oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem, prekinjam glasovanje. / oglašanje iz dvorane/ Je v redu? Okej. Torej glasovanje je veljavno.  Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem 1.a točko dnevnega reda in se sodelujočim lepo zahvaljujem.  Prehajamo na… Aha, se opravičujem. 65. člen Poslovnika Državnega zbora mi omogoča, da lahko kot predsedujoči največ dvakrat spremenim vrstni red obravnave dnevnega reda. Tako bi najprej obravnavali točke, ki so odprte za javnost, nato bi se vrnili k točkam 1.b, 1.c, ki sta za javnost zaprti. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Torej prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MEDNARODNO DEJAVNOST DRŽAVNEGA ZBORA. Pri tej točki ste prejeli pobudo za ustanovitev skupin prijateljstva v skladu s 15. členom Pravilnika o mednarodni dejavnosti Državnega zbora. Skupine prijateljstva ustanovi Odbor za zunanjo politiko na predlog poslancev. Glede na prejete predloge pogoje za ustanovitev izpolnjujejo naslednje skupine prijateljstva, ki jih bom navedel po abecednem vrstnem redu: skupina prijateljstva z Gruzijo, s Helensko republiko, z Republiko Albanijo, Republiko Latvijo, Republiko Litvo in Republiko Malto. Torej predlagam, da glasujemo o naslednjem predlogu sklepa: »Odbor se strinja z ustanovitvijo skupin prijateljstva z Gruzijo, s Helensko republiko, z Republiko Albanijo, Republiko Latvijo, Republiko Litvo in Republiko Malto.« Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo. In dajem na glasovanje naslednji sklep, ki sem ga ravnokar prebral. Torej začenjamo z glasovanjem. Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet. S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - RAZNO. Želi kdo besedo? Če ne, s tem zaključujem 3. točko dnevnega reda.  Prekinjam 19. redno sejo za 10 minut zaradi zamenjave traku za zvočni zapis. V nadaljevanju bo, kot že rečeno, seja zaprta za javnost.  Torej sejo nadaljujemo 5 minut do 9. ure.  Hvala lepa zaenkrat. Odprti del seje je bil končan 20. marca 2019 ob 8.43.