Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Pričenjam 14. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan, se seje ne more udeležiti, se pravi Franc Breznik.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Dne 26. 10. 2023 ste prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda z A1. točko dnevnega reda, na podlagi 154.d člena Poslovnika.

V skladu s 65. členom Poslovnika bi predlagala, da odbor obravnava točke v naslednjem vrstnem redu: A1., 2., 1., 3., 4., 5. in 6. točka, da bo lahko zagotovljena tudi ustrezna prisotnost ministrstva pri obravnavi posameznih točk. Kot vemo, bo kmalu potem zasedala tudi KNJF, zaradi tega, da bo zagotovljeno, da so prisotni ustrezni predstavniki ministrstva. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nasprotovanja. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje in navedeno širitvijo ter s spremenjenim vrstnim redom obravnave posameznih točk.

Tako, prehajamo na TOČKO A1. DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O OKVIRU ZA DOSTOP DO FINANČNIH PODATKOV IN SPREMEMB UREDB, ŠT. 1093/2010 ŠT. 1094/2010, 1095/2010 IN 2022/2554.

Gradivo k tej točki ste prejeli od Vlade dne 25. 10. 23. na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča je Vlada Republike Slovenije. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni predstavnice ter predstavniki Ministrstva za finance. Želi besedo predstavnik oziroma predstavnica Ministrstva za finance? (Da.)

Izvolite, Nikolina Prah, državna sekretarka.

Hvala lepa.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, ostali sodelujoči!

Vlada Republike Slovenije je na seji 25. oktobra 2023 sprejela predlog stališča do predloga uredbe EU za dostop do finančnih podatkov. Ta predlog uredbe je Evropska komisija predstavila konec junija letošnjega leta v okviru zakonodajnega paketa plačilnih storitev in odprtih financ. Glavni namen zakonodajnega predloga je vzpostaviti pravni okvir, ki bo določal skupna pravila o pogojih za dostop do finančnih podatkov strank, njihovi delitvi in nadzor nad njimi ter uporabi na področju financ. Predlog omogoča pravnim in fizičnim osebam, da odločajo o tem, kako in kdo uporablja njihove finančne podatke in s tem omogoča učinkovit nadzor nad njimi. Namen delitve finančnih podatkov v okviru te uredbe je poleg vzpostavitve večjega nadzora nad njimi, tudi spodbuditi odprte, poštene in varne inovacije v finančnem sektorju. Stranke v finančnem sektorju EU, razen za plačilne račune, trenutno ne morejo učinkovito nadzorovati dostopa do svojih finančnih podatkov, uporabniki teh podatkov, torej finančne institucije, ki želijo dostopati do podatkov o strankah, pa imajo težave do dostopa.

Namen predloga uredbe je torej odpraviti naštete težave, izboljšati investicijsko svetovanje strank in omogočiti razvoj individualno prilagojenih orodij za investicijsko svetovanje in upravljanje naložb. V ta namen bodo strankam na voljo nadzorne strani, preko katerih bodo lahko izdajale ali preklicale dovoljenje za dostop do njihovih finančnih podatkov. Za učinkovito in pregledno deljenje finančnih podatkov bodo vzpostavljene sheme za deljenje, katerih člani bodo imetniki finančnih podatkov in finančne institucije kot uporabniki teh podatkov. Tovrstnih shem bo lahko več, pri čemer bodo morali ponudniki storitev zagotavljanja finančnih podatkov, ki bodo nosilci teh shem, pridobiti tudi dovoljenje pristojnega organa države članice. Finančni podatki, določeni s to uredbo, bodo na voljo samo članom sheme za deljenje teh podatkov.

Uredba nadalje določa tudi osnovna pravila glede upravljanja shem, vključno s pravili o pogodbeni odgovornosti njenih članov in mehanizmi za izvensodno reševanje sporov. Ponudniki storitev zagotavljanja finančnih podatkov bodo vključeni v register, ki ga bo opravljala, ki ga bo opravljal evropski bančni organ, torej EBA. Imetniki finančnih podatkov bodo tudi upravičeni do nadomestila za deljenje podatkov v skladu s pogoji sheme, v katero so vključeni. Nadomestilo bo moralo biti razumno in bo odražalo vse stroške, ki nastajajo pri zagotavljanju tehničnega vmesnika za deljenje zahtevanih podatkov.

Kot je razvidno iz stališča, Vlada Republike Slovenije podpira deljenje finančnih podatkov v okviru te uredbe in si prizadeva za sprejem rešitev, ki bodo pravnim in fizičnim osebam zagotavljale boljši nadzor nad dostopom in deljenjem njihovih podatkov, uporabnikom teh podatkov pa omogočile dostop do njih in s tem razvoj novih finančnih produktov, ki bodo prilagojeni posameznim potrebam strank. Glede na vse navedeno predlagam, da predlog stališča podprete. Hvala.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po tem. Tako zaključujem razpravo.

In odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: Odbor za finance podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za dostop do finančnih podatkov in sprememb uredb številka 1093/2010, številka 1094-2010, številka 1095/2010 in 2022/2554 in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

In če se strinjate, bomo Odboru za zadeve Evropske unije poročali pisno. (Da.) S tem zaključujem prvo 1 točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2022 DO 2024.

Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada.

Odbor predlog, predlog odloka obravnava na podlagi 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.

Poleg predloga ste prejeli še naslednja gradiva: oceno Fiskalnega sveta, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta, mnenje Zakonodajno-pravne službe, dopis upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vložitev amandmajev se je iztekel v četrtek, 2. 11. 2023.

Pričenjam obravnavo predloga odloka, v katerem bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga odloka.

Besedo dajem predstavnici Vlade, da poda dopolnilno obrazložitev k členom predloženega odloka. Gospa državna sekretarka, mag. Saša Jazbec, izvolite.

Spoštovana, spoštovani, najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.

V letu 2013 si je ta država v Ustavo zapisala, eni mu pravijo zlato fiskalno pravilo, ki govori o uravnoteženosti javnih financ. Leta 2015 je bil v tem Državnem zboru sprejet tako imenovani super zakon, dvotretjinski Zakon o fiskalnem pravilu, ki je operacionaliziral to zlato fiskalno pravilo, in od leta 2017 imamo delujoč Fiskalni svet in od leta 2017 Državni zbor vsako leto sprejme tako imenovani fiskalni okvir, ki pomeni triletni okvir gibanja javnih financ. Od tega pravila, ki je bilo določeno v Zakonu o fiskalnem pravilu, se je mogoče delno odstopalo nekje zdaj v teh zadnjih 4 letih, ko velja na evropski ravni splošna odstopna klavzula, se pravi odstop od fiskalnih pravil, drugače pa v tej državi še vedno imamo za vsako leto določeno, kakšen je zgornji obseg, se pravi, kakšna je zgornja meja odhodkov posamezne enote štirih blagajn, se pravi državni proračun, občinski proračuni, zdravstvena blagajna, pokojninska blagajna in za celoten sektor država. Prav tako so pa določeni tudi ciljni saldi v posameznem letu. Zdaj, ker se zadnja leta spopadamo s številnimi negotovostmi s številnimi krizami, je načrtovanje fiskalne politike zelo, zelo oteženo. Predvsem se pa potem pojavljajo posamezni dogodki, ki pripeljejo do tega, da se ugotovi, recimo kot, in to je primer danes, da je treba konec leta 2023 spreminjati fiskalni okvir, se pravi, spreminjati zgornje meje za posamezne enote za to tekoče leto. To, kar je Vlada vam pripravila in to kar boste danes obravnavali, je odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država. To je to uradno ime za fiskalni okvir, za obdobje od 2022 do 2024. In sicer Vlada predlaga, da se za leto 23, za letošnje leto, da se povečajo tri zgornje meje. Torej, za lokalne enote, za občine, za 195 milijonov evrov na 3 milijarde 150. Zakaj? Zato, ker so se avgusta zgodile poplave, zato, ker so imele občine dodatne stroške z intervencijskimi ukrepi. Zato ker se je država odločila in je prvič v zgodovini vse te intervencijske ukrepe sofinancirala in so za to občine že dobile dodatna sredstva za ta namen. Ker so ti stroški nastali letos, ker so bili poravnani letos, bodo šli v torej saldo v odhodke letošnjega leta in zato predlagamo, da se ta zgornja meja poviša, ne samo za intervencijske stroške. Kot verjetno veste so občine tudi že dobile preko 200 milijonov predplačil za sanacijo škode, ker vseeno ne računamo, da bo glavnino tega denarja letos porabile, dobile ga pa bodo, zato v bistvu spreminjamo tudi saldo pri občinah iz, torej uravnoteženega, kolikor je bil pri originalnem sprejemu tega fiskalnega okvira. Zdaj načrtujemo, da bodo, zaradi teh predplačil občinski proračuni letošnje leto imeli 0,2 % BDP presežka.

Potem druga blagajna, kjer predlagamo dvig zgornje meje izdatkov za letošnje leto je pokojninska blagajna, se pravi, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tukaj je prišlo do višje uskladitve pokojnin od predvidenih v finančnem načrtu, drugače lahko dejansko ugotavljamo, da so načrti, finančni načrt, ki se pripravi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi načrtovanega, torej pripada novih upokojencev na podlagi pričakovanega usklajevanja pokojnin, da so pač ti finančni načrti pripravljeni zelo skrbno, zelo kvalitetno, ampak, da dejansko, potem ta mala sprememba, ki je takrat, ko pripravljaš proračun, je neznanka, potem zdaj povzroči, da glede na realizacijo letošnjega leta ugotavljamo, da če se ta zgornja meja ne dvigne, da bi, potem dejansko lahko bila odhodkovna stran pokojninske blagajne, da bi presegla in zato predlagamo, da se dvigne zgornja meja za 50 milijonov na 7 milijard 115 milijonov evrov. Blagajna je seveda uravnotežena, se pravi ostaja v enakih gabaritih.

Potem še tretja blagajna, to je pa zdravstvena blagajna. Ta je bila začetek leta, ko smo to vse skupaj načrtovali v bistvu najbolj negotova še repi korone pa vse te spremembe. Tako da zdaj po 9, 10-ih mesecih realizacije ugotavljamo da bodo transferji ki so bili torej prispevki, ki so bili načrtovani, da se bodo udejanjili, da bodo transferji ki so načrtovani v državnem proračunu zadostovali, vendar zaradi v bistvu nekoliko višjih tako prihodkov kot na drugi strani tudi dogovorov o plačah valorizaciji cen zdravstvenih storitev, zaradi širjenja in boljšega vrednotenja programov v letošnjem letu, da je tudi zdravstvena blagajna, da predlagamo dvig zgornje meje v okviru obstoječega salda za 90 milijonov na 4 milijarde 430 milijonov evrov. Za državni proračun ne predlagamo nobenih sprememb. Ker so pa vseeno te tri enote del tudi sektorja država je pa, potem v bistvu matematična, da rečem logika, da se tudi za sektor država zgornja meja povečuje za 445 milijonov na 30 milijard 500 milijonov evrov, medtem ko se primanjkljaj v relativnem deležu, zaradi tega ker je bil pač originalni fiskalni načrt delan na drugih osnovah na drugih predpostavkah BDP se pa spremeni iz pričakovanega primanjkljaja minus 5 na pričakovani primanjkljaj minus 4,5 v letošnjem letu. Torej za kot rečeno za letošnje leto še velja ta splošna odstopna klavzula na evropski ravni od fiskalnih pravil, izpolnjeni so pogoji za uveljavljanje izjemnih okoliščin tudi na nacionalni ravni in na tej podlagi Vlada predlaga dodatne prilagoditve obsega izdatkov posameznih blagajn in predlagamo vam, da ta odlok, da ga potrdite.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Gospa mag. Sonja Bien Karlovšek, izvolite.

Hvala.

K predlogu tega odloka ZPS ni imela pripomb.

Hvala lepa. To je bilo kratko, jedrnato. Hvala.

Besedo dajem predsedniku Fiskalnega sveta.

Izvolite, dr. Davorin Kračun.

Spoštovana gospa predsednica, gospa državna sekretarka, spoštovani kolegice in kolegi, gospe in gospodje, spoštovani visoki zbor!

Fiskalni svet je Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022 - 2024 obravnaval v sklopu ocene proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Okvir za obdobje 2022 do 2024 je bil prvič določen v aprilu 2021, tokrat se spreminja četrtič.

Ker v letu 2023 še veljajo izjemne okoliščine, ki omogočajo začasno odstopanje od fiskalnih pravil, Fiskalni svet spoštovanja skladnosti omenjenega predloga odloka s trenutno veljavnimi pravili, ni preverjal. Kvantitativno. S predlogom odloka se spreminjajo maksimalni dovoljeni zneski porabe za lokalne skupnosti, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Vlada v obrazložitvi sprememb med drugim navaja, da do sprememb prihaja zaradi avgustovskih poplav, čeprav zaradi tega razloga ni spremenila najvišjega obsega odhodkov državnega proračuna. To nakazuje precenjenost oziroma neustrezno načrtovanje teh odhodkov, na kar Fiskalni svet redno opozarja že vsaj tri leta.

Ponovna sprememba maksimalnih izdatkov zgolj za eno leto za posamezne blagajne sektorja država tik pred koncem leta nakazuje tudi zgolj formalistični in ne vsebinski pristop k srednjeročnemu proračunskemu načrtovanju. Fiskalni svet je že ob predhodni obravnavi proračunskih dokumentov opozoril na to pomanjkljivost, ki odstopa od dobre prakse, hkrati je slaba popotnica in kaže nepripravljenost sistema proračunskega načrtovanja na pričakovane spremembe ekonomskega upravljanja v Evropski uniji. V teh bo namreč osrednje mesto zavzemal štiriletni javno finančni načrt. To bo za Slovenijo očitno velik izziv, glede na to, da v zadnjih letih še nekaj mesecev pred koncem posameznega leta vlade ne predstavijo kredibilnih ocen realizacije.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ponovno dajem besedo predstavnici Vlade, če želi dodatno pojasniti, karkoli? (Ne.) Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnica Umarja? (Da.)

Izvolite, mag. Marijana Bednaš, direktorica.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Lepo pozdravljeni!

Zelo na kratko; makroekonomski okvir za pripravo Predloga odloka o spremembah odloka je jesenska napoved. Za letos pričakujemo upočasnitev gospodarske rasti glede na lani, in to velja zlasti za izvozni sektor, tudi tekoči podatki kažejo, da se rast izvoza še nadalje umirja oziroma izvoz upada, kar kaže tudi na poslabšanje konkurenčnosti izvoznega sektorja, in to je eno izmed tveganj tudi za prihodnja leta, sicer so pa bolj spodbudna gibanja v sektorju gradbeništva, investicij, tudi v povezavi s poplavami oziroma obnovo in sanacijo pričakujemo v segmentu investicij tudi v prihodnjem letu visoko rast in bo tudi eden izmed dejavnikov pospešitve, pospešitve gospodarske rasti v prihodnjem letu, prav tako so predpostavke mednarodnega okolja za prihodnje leto za zdaj še pozitivne in zato pričakujemo ponovno okrevanje izvoza in dejavnosti izvoznega sektorja.

Kar zadeva inflacijo trenutno je 6,9 odstotna, oz. 6,6 merjeno s harmoniziranim indeksom. Presega povprečje evrskega območja in to velja zlasti za segment energentov in storitev. Tako da v povprečju leta je bila naša napoved, 7,6 možno je, da bo kakšno desetinko, se pravi 0,1 % višja, za prihodnje leto pa pričakujemo umerjanje pod 4 odstotke. Toliko na kratko. Hvala.