Dober dan in lepo pozdravljeni na 20. seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Vse članice, člane odbora, vabljene in ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjamo torej z 20. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Uvodoma vas obveščam, da obvestil o zadržanosti iz seje nisem prejel, pač pa sem prejel dve pooblastili, in sicer poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanko Alenko Helbl in poslanec Dean Premik nadomešča poslanko Terezo Novak.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju, 2. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in 3. točka, ki je točka Razno.

V poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za umik točke z dnevnega reda oziroma za razširitev dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Sem pa prejel predlog za spremembo vrstnega reda obravnave posameznih točk dnevnega reda in če temu nihče ne nasprotuje, predlagam, da začnemo s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bi ga torej obravnavali kot 1. točko in šele nato nadaljujemo s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju kot 2. točko? Nasprotovanja ne vidim.

Obveščam vas še, da bomo sejo odbora prekinili ob 14. uri in 50 minut, ker se ob 15. uri začne 52. izredna seja Državnega zbora. Sejo odbora bomo nadaljevali 15 min po končani 52. izredni seji Državnega zbora.

S tem prehajamo na 1. TOČKO - novo 1. točko - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU.

Na spletni strani Državnega zbora je gradivo objavljeno, k točki pa so bili vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Sindikat upokojencev Slovenije.

Začenjam torej drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Uvodoma predajam besedo za dopolnilno obrazložitev predstavniku predlagatelja, to je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Z nami je državni sekretar Igor Feketija.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Pozdravljeni!

Torej, pred nami je vladni Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V letošnjem in prihodnjem letu je sicer na področju pokojninske in invalidske zakonodaje načrtovana priprava sistemskih rešitev, ki bodo omogočale, da bodo pokojninski, da bo naš pokojninski sistem še naprej pregleden, vzdržen, zaupanja vreden in da bo zagotavljal primerne pokojnine. V okviru načrta za okrevanje in odpornost so bili sprejeti mejniki, v skladu s katerimi so morala biti izhodišča za pripravo predloga sprememb pokojninske invalidske zakonodaje pripravljena do konca junija 2023, predlog nove zakonodaje pa naj bi bil po sprejetju na Vladi v Državnem zboru obravnavan do konca leta 2024.

Kljub temu, da se torej na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja pripravljajo sistemske rešitve, pa so bile zaznane določene pomanjkljivosti, ki jih je bilo treba odpraviti v čim krajšem času. Med temi kaže posebej izpostaviti vzpostavitev zakonske podlage za drugačen izračun pokojninske osnove pri upokojitvi za prejemnike delnih nadomestil po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 2 in delnih invalidskih pokojnin po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1, za tiste zavarovance, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas od polnega.

Tudi Odbor za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na svoji 7. seji 9. novembra 2022 sprejel sklep, s katerim je pozval Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da do konca leta 2022 pripravi predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bo celovito naslovila in odpravila anomalijo pri upoštevanju pokojninske osnove ko je zavarovanec invalid, ki je v skladu s preostalo delovno zmožnostjo dela s krajšim delovnim časom od polnega in je obenem za preostanek do polnega časa prejemal delovno nadomestilo. Ministrstvo je v skladu s tem sklepom pripravilo spremembo zakona, s katero se delovnim invalidom, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, ker iz zdravstvenih razlogov niso sposobni opravljati dela s polnim delovnim časom in za ta čas prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, pri upokojitvi spremeni model izračuna pokojninske osnove. Po zdajšnji ureditvi se takim zavarovancem pri upokojitvi v pokojninsko osnovo upošteva plača oziroma zavarovalne osnove za krajši delovni čas in nadomestilo, ki pa je že odmerjeno od pokojninske osnove. Vlada in ministrstvo želita spodbujati delovne invalide, da kljub svojim omejitvam čim dlje ostanejo na trgu delovne sile in v čim širšem obsegu. In do zdaj so bili takšni zavarovanci v slabšem položaju, ko so enkrat izpolnili pogoje za starostno ali invalidsko upokojitev. In da ne bi več prihajalo do prikrajšanja že tako ranljive skupine zavarovancev, v resnici najranljivejše, je treba sprejeti zakonske spremembe, na podlagi katerih se pri upokojitvi ne bodo več upoštevala nadomestila za krajši delovni čas, ampak se bodo plače oziroma zavarovalne osnove preračunale na polni delovni čas.

S predlogom ZPIZ-2S se v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ponovno vpeljuje institut zagotovljene vdovske pokojnine, ki bo predstavljala dodaten socialni element znotraj tega sistema in bo namenjena vdovam ali vdovcem, ki imajo poleg pravico do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne starostne ali invalidske pokojnine. Njena višina bo po predlogu enaka znesku zagotovljene pokojnine, ki od novembra 2023 znaša 700 € in se potem od tu naprej usklajuje enako kot pokojnine. S tem ukrepom se zmanjša tveganje socialne izključenosti revščine te skupine prebivalstva, ki prav tako sodi med ekonomsko najranljivejše.

Vloženi amandmaji s strani koalicijskih poslanskih skupin osnovno besedilo člena nekoliko spreminjajo, in sicer na ta način, da se bo vdovam oziroma vdovcem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev do vdovske pokojnine in pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine zagotavljala pokojnino v višini seštevka zneska lastne starostne, predčasne ali invalidske pokojnine in zneska osnove za odmero vdovske pokojnine, ampak največ do usklajenega zneska zagotovljene pokojnine. Ker predlog amandmaja sledi načelu sorazmernosti priznavanja pravic in preprečuje situacije, ko bi vdova ali vdovec prejela višji znesek kot sta ga imela oba partnerja skupaj oziroma več kot znaša seštevek lastne vdovske pokojnine, lahko že uvodoma napovem, da se ministrstvo strinja s predloženim novim besedilom /nerazumljivo/ člena.

Predvideva se tudi vzpostavitev pravne podlage za minimalno potrebno sistemsko proračunsko financiranje vzdrževanja in posodabljanja mikrosimulacijskih modelov Inštituta za ekonomska raziskovanja. Gre za ekonometrična orodja, namenjena načrtovanju in oblikovanju politik na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, trga dela in socialnih transferjev. Prav tako se vzpostavlja prilagoditev zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi sprememb predpisov na področju obračuna davčnih odtegljajev od plače in nadomestil plače in s tem ureditev prijav, ki jih FURS posreduje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

V zvezi s sistemskim financiranjem Inštituta za ekonomska raziskovanja kaže poudariti, da je znesek, ki je tu predviden, namenjen izključno vzdrževanju mikrosimulacijskega modela, ki ga je ta inštitut razvil v zadnjih šestih letih. Gre za zelo specifično in zelo koristno močno orodje, ki ga seveda lahko vzdržujejo in nadgrajujejo samo ljudje, ki so ga dejansko razvili in ne financira nobenega drugega dela delovanja tega inštituta, ampak se specifično nanaša samo na modele, ki so bili razviti za potrebe vsakokratne vlade in znotraj nje še posebej Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

V zakonu oziroma predlogu zakona so tudi pravne podlage za uskladitev določb ZPIZ-2 z novimi mednarodnimi računovodskimi standardi in pa dodaten pogoj glede doseganja rezervacij za nedoseganje zajamčenega donosa na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Povedano enostavneje, izvajalci tako imenovanega drugega stebra pokojninskega zavarovanja bodo s tem izenačeni. Doslej so bili večji izvajalci nespecializirani, tisti, ki imajo v ozadju recimo banke, v prednosti in zdaj se s tem, s tem posegom se zgolj izenačujejo pogoji delovanja za vse. Druge, neke večje, zahtevnejše spremembe bomo naslavljali v sistemskih rešitvah, torej v teku naslednjega dobrega leta.

Kar se tiče tega zakona, je to to. Mogoče bi se samo še ozrl na paket ukrepov, ki je bil maja letos sprejet za izboljšanje položaja najranljivejših skupin upokojencev. Takrat so bili sprejeti štirje ukrepi in dva od teh štirih sta naslovljena z novelo ZPIZ-2, druga dva sta bila zapisana v Zakonu o izvajanju proračunov Republike Slovenije.

Mogoče toliko za enkrat, pa potem lahko podamo še kakšna dodatna pojasnila, če bi bilo treba.

Hvala.

Hvala za predstavljeno stališče.

Besedo predajam dalje predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Dr. Andreja Kurent, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Torej, Zakonodajno-pravna služba je, kot vedno pripravila mnenje k predlogu zakona z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom iz zakonodajno tehničnega vidika. Zdaj, tokrat je mnenje bolj obširno, ker smo povzeli tudi teoretična izhodišča, zajemali smo dikcije oziroma pojasnila iz odločb Ustavnega sodišča, komentarja ZPIZ-1 in komentarja ZPIZ-2. Kot navaja uvod komentarja, so te prispevke delali največji strokovnjaki s pokojninskega področja.

Zdaj, zakaj tak širši uvod? Zato, ker je tokrat predložila predlog zakona Vlada. Na ZPIZ-2 je bilo po mojih..., približno v spominu do zdaj sprejetih že 13 novel, vloženih je bilo več, to pa je druga novela, ki jo tokrat predlaga Vlada. Zdaj, ta stališča pa so vključena v mnenje tudi zato, ker so v bistvu ključna za vsebino predloga zakona, saj se tudi s tem predlogom zakona, ponovno po naši oceni precej načenja oziroma, ki ruši sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, čeprav ta načeloma velja že od Bismarcka. Nekatere rešitve namreč ponovno vnašajo odstopanje od samega sistema, ponovno z namenom večjega socialnega korektiva.

Zdaj, treba je takoj povedati, da slab socialni status seveda država lahko oziroma mora reševati, vendar z drugimi ukrepi, z ukrepi s področja socialne varnosti, ne pa v okviru Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ureja sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot razlaga njegov 1. člen.

Zdaj bom skušala čim krajše povzeti to mnenje. Zdaj, za začetek je treba pojasniti kaj so načela obveznega zavarovanja in tukaj je na prvem mestu načelo, da pravice izvirajo iz dela in je za to načelo značilno, da je zavarovančevo delo oziroma plačilo zanj podlaga za višino prispevkov in odmero ter obseg pravic, ki iz tega izvirajo. Na drugem mestu je zakonodajalec postavil načelo vzajemnosti in solidarnosti. Zdaj, načelo vzajemnosti je bistvo zavarovanja, vendar pa pomeni, da si posameznik zagotovi mesečne prejemke na določeni ravni, ne glede na trajanje uživanja pravic, pridobljenih iz tega zavarovanja. Pri tem načelu se predpostavlja enakopravnost zavezancev in na tej podlagi ob enakih pogojih zavarovanci pridobijo pravice v sorazmerju s svojimi prispevki.

Nadaljnjo načelo je solidarnost, ki pa je le korekcijski faktor. Njegovo bistvo je v tem, da posamezne skupine zavarovancev pridobijo večji obseg pravic, kot bi jim šel glede na vplačana sredstva, načeloma pod pogojem, če bi bila zaradi tega ogrožena njihova socialna varnost. Po drugi strani pa načelo solidarnosti pomeni tudi, da zavarovanci z najvišjimi plačami oziroma dohodki, plačujejo prispevke neomejeno, na drugi strani pa so njihove pravice iz pokojninskega zavarovanja limitirane. Tudi najnižja pokojninska osnova pomeni izrazit socialni korektiv, saj se po njemu lahko odmeri pokojnina, ki jo v bistvu po splošnih pravilih zavarovanec ne bi mogel prejeti. Zdaj iz citirane odločbe Ustavnega sodišča je jasno, sodišče je sámo razložilo, kaj je to dokladni sistem in kaj je medgeneracijska solidarnost. Pomeni, to načelo predvsem pomeni, da so aktivni, aktivna populacija, to so zavarovanci, oni nosijo breme finančnega financiranja tega sistema, urejen pa mora biti tako, da upošteva interese vseh udeležencev v sistemu, to pomeni tako interese že upokojenih uživalcev pokojnin kot interese zavarovancev. Hkrati mora sistem, bi moral biti urejen tako, da bi skrb za finančno vzdržnost sistema, je pogoj za njegovo delovanje tudi po 50. členu Ustave in to je naloga države. Pokojninski sistem bi v načelu moral biti vzdržen sam po sebi, njegovo sofinanciranje iz državnega proračuna pa le pomožno. V zvezi z zagotavljanjem finančne vzdržnosti sistema je pomembno tudi stališče Ustavnega sodišča, da gre pri njem za delovanje vsote ukrepov, pri čemer pa ni pomembno, da so učinki posameznih ukrepov relativno majhni, tako kot je to primer v tem zakonskem predlogu. Nadalje je Ustavno sodišče tudi pojasnilo, kaj je pokojnina in tudi da ima, pravica do pokojnine tudi premoženjski vidik in tudi ta mora primarno temeljiti na zavarovalnem principu.

In zdaj v bistvu prehajam že na naslednjo vsebino, to je vdovska pokojnina ob lastni pokojnini. S tem predlogom zakona se namreč uvaja nov institut, zagotovljena vdovska pokojnina, ki jo bo vdova oz. vdovec lahko v celoti prejemal hkrati s svojo starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino. Takšen dvojni status po veljavni zakonodaji pa tudi v bistvu precejšnji del prejšnje zakonodaje ni bil mogoč. Po veljavnem zakonu si uživalec pokojnine lahko samo izbere, katero pokojnino bo prejemal, v določenih primerih pa lahko prejme tudi del vdovske pokojnine. Potreba, treba je pa povedati, da je že sistem vdovskih pokojnin, ni odraz financiranja pokojnine s prispevki, ta sistem, kot sem ga ravnokar navedla, pa se še bolj razvodeni. Kot je Ustavno sodišče izpostavilo, pravica do pokojnine ne garantira ustavnega varstva prispevkov, ki so bili določeno dobo plačevani samih po sebi, se pravi, plačeval jih je zavarovanec oz. uživalec že pokojnine, ki je umrl. Premoženjski vidik pravice do pokojnine je varovan, ko posameznik, to je zavarovanec, izpolni vse z zakonom določene razumne pogoje - to je stališče Ustavnega sodišča. Povedati je treba tudi, da zavarovanec v obveznem pokojninskem zavarovanju ni zavarovan za pridobitev določene zavarovalne vsote, ki bi jo lahko pridobil ob izpolnjeni starosti, temveč le za pridobitev pokojnine, ki mu bo nadomestila izpadlo plačo oz. zaslužek od dela. Kot sem že omenila, je upoštevanje premoženjskega stanja značilno za pridobitev pravic iz socialnega varstva ne pa za pridobitev pravic iz socialnih zavarovanj, v katerih se zagotavlja pravica do pokojnine. Še strožje oz. bolj kritično stališče do vdovskih pokojnin je zavzela stroka, ki je pojasnila funkcijo dela vdovske pokojnine, in sicer je navedla, avtor komentarja je navedel, da uresničitev takih zahtev pomeni negacijo načel in pravil, ki so podlaga tako veljavnemu kot prejšnjemu sistemu. Poudariti je treba, da finančno kritje morebitnih novih pravic se ne zagotavlja iz realiziranih ali celo nerealiziranih pravic umrlih, temveč le z novimi dodatnimi sredstvi, torej s prispevki sedanjih zavarovancev in delodajalcev ter iz državnega proračuna. To je treba pojasniti, da je napačno stališče, da pride v poštev teza, da gre za dedovanje po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine. ZPIZ-1 je določil, da ima pravico do vdovske pokojnine le oseba, ki ni materialno preskrbljena. Predlog zakona te omejitve nima. Obrazložitev tega člena je v bistvu napačna, oz. zavajajoča, saj se naslanja samo na ženske, vdove, ki so v izredno slabem socialnem položaju. V sami določbi te omejitve ni, temveč se nanaša na vse vdove ali vdovce, tega limita ni. Pogoj za pridobitev cele vdovske pokojnine pa je skladna z veljavnim zakonom. Pomeni alternativno izpolnjevanje pogojev in sicer je to že starost 58 let ali popolna nezmožnost za delo ali pa dolžnost preživljanja otrok. Že sam ZPIZ-2 ne vsebuje več pogoja socialne ogroženosti, ta predlog zakona pa toliko manj. Hkrati pa predlog zakona niti ne spreminja oz. črta določb ZPIZ-2, ki omejujejo višino vdovske pokojnine, ki tako ostaja v sistemu. Po naši oceni so te določbe zdaj v neskladju, tudi če bo sprejet amandma, ki je sicer nejasen v delu, ko govori ne glede na določbe ZPIZ-2 ni jasno katere določbe želi skopirati. Pomembno je to zato, ker se s tega vidika zastavlja močno vprašanje glede načela enakosti, kot je določen v 14. členu, tako do ostalih zavezancev pa tudi do, recimo, samskih oseb, ki so tako diskriminirani.

Naprej. Glede sprememb glede izračuna pokojninske osnove v zvezi z nadomestilom plač iz invalidskega zavarovanja. Tudi v tem primeru gre za socialni korektiv, ki ne izvira iz plačanih prispevkov in tudi tukaj je temeljno vprašanje kršitve načela enakosti iz 14. člena Ustave, tako glede enakosti drugih zavezancev, ki plačujejo prispevke pa tudi glede drugih, bom rekla uživalcev dela s krajšim delovnim časom poleg že obstoječih določb po ZPIZ-2 in tudi Zakonu o delovnih razmerjih. Sami veste, da je zadnja novela Zakona o delovnih razmerjih možnost koriščenja krajšega delovnega časa še izredno razširila, tako za žrtve nasilja, zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, delno zaradi oskrbe, pa tudi še vedno je vključen zakon o starševskem varstvu.

Naprej. Inštitut za ekonomska raziskovanja. Tukaj sploh ni jasno, zakaj želi predlagatelj vzpostaviti zakonsko določanje financiranja tega inštituta. Pravnih razlogov za to ni najti, zato ni jasno, zakaj se sploh to določa z zakonom, predvsem pa, zakaj se to vključuje v zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Inštitut je po svoji definiciji pravna oseba javnega prava in kot taka je že financirana iz javnih sredstev. Torej, ne gre v tem primeru za zakon, s katerim bi se inštitut ustanovil. Inštitut je že ustanovljen, že opravlja svoje naloge in kot je razvidno iz spletne strani te naloge izvaja za več subjektov, ne samo za ministrstvo pristojno za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nekako se predvideva, da inštitut naloge opravlja na podlagi pogodb in v sklopu financiranja, se pravi tako stabilnega in fleksibilnega kot pa to določa zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Po oceni Zakonodajno-pravne službe namreč tudi inštitut sodi pod ta zakon. Tako niti ni jasno zakaj, zakaj te predlagane določbe odstopajo od ureditve Zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti.

Nadalje. Ni jasno zakaj v danem primeru, če že pristanemo na tezo, da gre v tem okviru za fleksibilno financiranje, zakaj ne pride v poštev konkuriranje na javnem razpisu, kot ga, citiram, zakon ureja? Zdaj, v zvezi s tem, je Poslanska skupina SDS vložila amandma za črtanje. K temu seveda nimamo pripomb. Glede amandmaja poslanskih skupin koalicije, pa imamo kar še nekaj pripomb, bi mogoče o tem kasneje.

Nadalje. Prevzemanje osebnih podatkov iz evidenc, ki jih vodijo drugi subjekti, tu trčimo ob določbe 38. člena Ustave, ki zagotavlja varstvo osebnih podatkov, pa tudi evropske splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov in Zakona o varstvu osebnih podatkov 2. Namreč v tem zakonu niso določno opredeljeni podatki, ki se smejo zbirati in obdelovati, ni opredeljen namen za katerega jih je dovoljeno uporabiti, nadzor nad njihovim zbiranjem, obdelovanjem in uporabo in varstvo tajnosti zbranih podatkov. Naprej. A ha, tukaj je bil tudi amandma, ker zdaj že omenim, ki je upošteval našo pripombo, da se zakon ne more sklicevati na podzakonski akt, torej kar na nek obrazec. Amandma je ta obrazec sicer črtal, ni pa vzpostavil zakonske podlage, kot zahteva zakon in kot smo omenili mi v našem mnenju.

V nadaljevanju smo opozorili tudi na vprašljivost skladno z veljavnim pravnim redom, pojasnili tudi kaj vse mora še predlagatelj, ki je Vlada tokrat, uskladiti. Zastavili smo vprašanje, kako je možno sploh izvajanje zakona v letu 2023, saj nov pravilnik oziroma star pravilnik ne veljata več in gre izgleda za določeno pravno praznino.

Zdaj jaz ne bi šla več nadalje po pripombah k posameznim členom. Nekatere pripombe v amandmajih so upoštevane, nekatere niso, nekatere so upoštevane napačno. Tiste konceptualne pripombe, ki sem jih prejle pojasnjevala, sploh niso upoštevane. Moram povedati, da sem dve minuti do dveh šele dobila v roke odziv ministrstva na naše mnenje in ga seveda nisem uspela pregledati. Zdaj glede amandmajev se nismo nič kontaktirali, mogoče bo za to čas v pavzi. Hvala lepa.

Hvala predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Naslednji je pri besedi predstavnik Državnega sveta, Danijel Kastelic.

Hvala za besedo. Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci, državni sekretar s sodelavcem in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 15. seji 19. oktobra in se tudi seznanila s stališčem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zveze društev upokojencev Slovenije, Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije ter Sveta za invalide Republike Slovenije. Velik del razprave je komisija namenila predlaganim spremembam glede novega načina izračuna pokojninske osnove pri prejemkih delnega invalidskega nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom po ZPIZ-2 ali delne invalidske pokojnine po odločbah ZPIZ-1. Gre za področje, ki ga je želel urediti Državni svet že v svojem preteklem mandatu, tako da smo na mojo pobudo Državnemu zboru aprila 2022 predložili v obravnavo zakonsko novelo, ki ste jo sicer na tem odboru zavrnili, hkrati pa pozvali pristojno ministrstvo, da problematiko uredi do konca leta 2022. Zdaj so ti predlogi rešitev ponovno na klopi in naša komisija jih je seveda pozdravila. Smo pa z namenom celovite ureditve in po zgledu ureditve za uveljavitev zagotovljene vdovske pokojnine iz dva 21. člena predloga zakona kvalificiranim predlagateljem amandmajev, posvojitelj, predlagali dva amandmaja za novi 21.a člen in k 23. členu predlogu zakona. Predlog amandmajev podpirata tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij in Svet za invalide Republike Slovenije.

S predlogom amandmaja za novi 21. člen smo želeli omogočiti, da bo lahko uživalec pokojnine, ki je kot delovni invalid imel pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, vložil zahtevo za ponovno odmero pokojnine. S tem bi se doseglo, da bodo enako obravnavane vse osebe v primerljivem položaju. Primerljivo z 21. členom predloga zakona je določeno, da tistim osebam ki vložijo zahtevo za novo odmero pokojnine po šestih mesecih od uveljavitve spremenjene druge alineje prvega odstavka in novega petega odstavka 32. člena zakona pripada novo odmerjena pokojnina od začetka uporabe teh določb. Če zahtevo vložijo po poteku 6 mesecev od začetka uporabe prej navedenih določb pa jim novo odmerjena pokojnina pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Taka rešitev v ureditvi v ZPIZ-2 ni tuja, saj je po, saj jo je predvidel tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2m. S predlaganim amandmajem k 23. členu predloga zakona pa se predlaga, da se postopki, ki do začetka uporabe spremenjene druge alineje prvega odstavka in novega petega odstavka 32. člena zakona niso končani, nadaljujejo in dokončajo po odločbah tega zakona. Predlog zakona namreč ne ureja položaja oseb, ki so že vložile zahtevo za odmero pokojnine po tej, pred začetkom uporabe že prej omenjenih določb tega zakona še ni bilo dokončno določeno. Na podlagi našega predloga bi se zagotovilo, da bodo enako obravnavani vsi zavarovanci, o pravicah katerih se bo odločalo po začetku uporabe spremenjene druge alineje prvega odstavka in novega petega odstavka 32. člena zakona.

Veliko smo razpravljali tudi o vplivu demografskih sprememb in značilnosti delovne aktivne populacije v Sloveniji za pokojninski sistem in podprli vse ukrepe, ki na kakršen koli način predstavljajo motivacijo za posameznika, da čim dlje ostaja v delovno aktiven. Komisija v predlogu zakona izraža podporo tudi z vidika skrbi za tiste starejše, ki so v večji meri izpostavljeni tveganju revščine. Pogosto so to starejše samske ženske oz. vdove, zato podpira predlagano ponovno vpeljavo instituta zagotovljene vdovske pokojnine. Komisija razpravlja tudi o predlogu spremembe 130. člena veljavnega ZPIZ-2, 6. člen predloga zakona. V zvezi z upoštevanjem plačnih prispevkov pri ugotavljanju zavarovalne dobe je bilo zastavljeno tudi vprašanje morebitne ureditve upoštevanja navedenih prispevkov pri določitvi pokojninske dobe posameznika, ki poleg redne zaposlitve opravlja dodatno delo prek pogodbenega razmerja ali t. i. popoldanski s. p. Takšen ukrep bi bil lahko po oceni komisije pozitiven z vidika spodbud k dodatni aktivnosti posameznika in s tem dodatnim prilivom v blagajno pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v zvezi z navedeno tematiko pojasnilo, da bo slednje lahko predmet dogovora in priprave sistemskih sprememb, katerih sprejem se pričakuje do konca naslednjega leta.

In na koncu je komisija po opravljeni razpravi predlogu zakona izrekla podporo. Obenem pa vas še enkrat pozivam k sprejemu predlaganih amandmajev za novi 21.a člen in 23. člen predloga zakona. Hvala za vašo pozornost.

Hvala za predstavljeno stališče.

Besedo dajem še drugim vabljenim na sejo, najprej predstavniku Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Marijan Papež, direktor, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Se pravi, se bom osredotočil na delno nadomestilo in upoštevanje za izračun pokojninske osnove in na zagotovljeno vdovsko pokojnino. Zagotovljena vdovska pokojnina, kar pa ne izhaja iz Zakonodajno-pravne službe, se pravi iz mnenja, nikjer ni napisano, vsaj upam, da nisem spregledal, da je ta institut obstajal že od leta 1992. Leta 1992. In tudi povzel ga je ZPIZ-1, bil je v Zakonu o varstvenem dodatku v letu 2008 in izpadel je potem leta 2011 na, bom rekel, čuden način, da se je ena oseba na Ministrstvu za delo odločila, da tega instituta več ne bo v zakonodaji, čeprav sem jaz nasprotoval, ampak dejansko je to bilo. 4 tisoč imamo oseb, ki ta, bomo pod narekovaji, zagotovljeno vdovsko pokojnino še prejemajo in mislim da in moram tudi poudariti, da del vdovske pokojnine je izšel iz te zagotovljene pokojnine v letu 1992. Najprej je bil namen da se zagotovi tistim, ki imajo pravico do obeh pokojnin, da se zagotovi nek socialni normalen, ampak boljši socialni status. Tako je potem bilo, da je bila v višini kot za 40 let pokojninske dobe, na koncu je bilo po Zakonu o varstvenem dodatku 81 kot mejni znesek 81,6 % najnižje pokojninske osnove, kar je bilo več kot je bilo takrat za 40 let pokojninske dobe. Tako da to ni nič novega, kot je bilo rečeno, in je po moji oceni, jaz se za to prizadevam intenzivno že od leta 2017, da se zagotovi ponovno zagotovljena pokojnina. Sedaj, ker smo 2017 dobili tudi sploh zagotovljeno starostno in invalidsko pokojnino z višino, kot je prej državni sekretar rekel, od novembra v višini 700 evrov, je najbrž potem tudi ta znesek pravilen.

Podpiram tudi te amandmaje, ker svet zavoda je obravnaval. Da pa nekdo, ki sta oba zakonca imela skupaj nižjo pokojnino kot je ta, zagotovljeni znesek ne moreta dobiti več kot je ta kot sta skupen znesek. In tukaj je tudi amandma.

Zavod je tudi izpostavil, tudi na svetu zavoda, da ni korektno, da bi nekdo dobil to zagotovljeno pokojnino, vdovsko ali sorazmerni del pa ima prejemke tudi iz tujine, tako da je tudi v amandmaju, da se tudi prejemki iz tujine upoštevajo in tako kot je bilo uvedeno pred leti pri letnem dodatku. Res da gre za parcialno rešitev, ki pa ima osnovo že v 20-letni zgodovini. In pri vseh študijah, ko so narejene in se je prizadevanje tudi s spremembo kar nekaj zakonov, se pravi kar z nekaj sprememb zakonodaje, ko so se dodatni socialni korektivi uvedlo, se je na to kategorijo pozabilo in mislim, da je, se pravi, prepričan sem, da je potrebno, da se to sprejme s temi amandmaji.

Pri izračunu osnove za izračun pokojninske osnove v zvezi z invalidi, ki delajo skrajšani delovni čas je pa drugačna situacija. Res, da je bilo takrat leta 2022 na odboru rečeno, da je to anomalija, da je nižja pokojnina nekoga, ki še naprej ostane v zavarovanju, namesto da bi se invalidsko upokojil. To gre za mogoče pet primerov v enem letu. Tukaj se je pa posploši na vse kot zakonodaja, ki je veljala 20 let in ko je tudi nadomestilo za skrajšani delovni čas prišlo na isti imenovalec kot vsa ostala nadomestila, ki se izplačujejo iz invalidskega zavarovanja, se zdaj, bomo rekli, posega, kar se še nikoli ni poseglo, da se z enim členom poseže v podatke matične evidence za nazaj. Če bi se že odločalo o tem, bi morali, da bi se od uveljavitve zakona, se to dejansko naprej upoštevalo. Nikakor se pa ne strinjamo, da bi veljalo tako, kot je predstavnik Državnega sveta predlagal z amandmaji, da bi veljalo tudi za nazaj, da bi šlo za vse preračune. Večkrat slišimo enako obravnavo zavarovancev, pa upokojencev. Kaj to pomeni? Imamo kategorije zavarovancev upokojencev, ki bi znesle, da niso v enaki obravnavi, ker so se upokojile v tistem letu, imajo nižjo pokojnino ali pa še kaj drugega. Tako da enaka obravnava je težko zagotoviti pri spremembah zakonodaje. Zdaj bom rekel prva odprava horizontalne enakosti enake obravnave je bila leta 2000, ko smo začeli, se je šlo iz 10-letnega povprečja na 18-letno povprečje. Tudi pogoji se spreminjajo. Se pravi, ne gre za enako obravnavo, ker ne more iti. In veljavni zakon, ki obstaja je potem tisti, ki zagotavlja pravice pod določenimi pogoji. Tako, da mislim da smo že, kot je tudi prej predstavnica Zakonodajno-pravne službe povedala, je bilo 13 sprememb pa še nekatere so padle, ta bi bila štirinajsta ta bo štirinajsta. Pa nobena, kljub parcialnim rešitvam ni tako bom jaz uporabil to besedo tako anomalijo v zakon vnesla, se pravi, v področje tudi bomo rekli drugega zakona za zbiranje podatkov z enim členom. Toliko da, z zavodom se s tem ne strinjam ampak to samo izpostavimo, vemo pa, da bo sprejeto, ampak je pa zelo pomembno, da gre samo za naprej. Hvala lepa.

Hvala za podano stališče. Besedo dajem še Sindikatu upokojencev Slovenije. Bi zanj spregovorila predsednica? Izvolite, gospa Ćetković. Lahko prižgete še mikrofon, prosim? Bo? Ni lučke! / medsebojno pogovarjate/ Kolegice, kolegi, če vas prav razumem vsi mikrofoni v dvorani so odpovedali? Prekinjam sejo za 10 minut, bomo poklicali tehnično službo, pa da vidimo. A ha, pa res, ura je že toliko, da se nam približuje prekinitev seje, zaradi seje Državnega zbora. Torej, zdaj kartica nazaj, spet delujejo mikrofoni. Kaj se derete tu iz zadnje vrste, da delajo? Okej, mikrofoni očitno delujejo, imamo še 10 minut. Torej, po predstavitvi stališča Sindikata upokojencev Slovenije, zanj predsednica Frančiška Ćetković, bomo to sejo prekinili, zato, da oddelamo plenarno sejo Državnega zbora in po 15 min po prekinitvi, pardon, zaključku plenarne seje Državnega zbora se vrnemo nazaj in nadaljujemo z našo sejo odbora. Torej, gospa Ćetković, izvolite.

Hvala lepa, še enkrat lep pozdrav vsem! Hvala za vabilo.

V Sindikatu upokojencev Slovenije smo tudi člani sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in smo se strinjali s stališči sveta in torej podpiramo to ureditev spremenjeno za vdovske pokojnine, kakor tudi amandmaje, ki so bili danes priloženi. Vseeno pa moram nekaj še reči. V analizi Ekonomsko inštituta za ekonomska raziskovanja je bilo jasno ugotovljeno, da so samske upokojenke, samski upokojenci, ženske pretežno res v izrazito slabem dohodkovnem položaju in veliko jih živi v revščini. S to spremembo vdovskih pokojnin donekle rešujemo problem vdov in vdovcev, vendar bo še veliko samskih žensk, samskih upokojencev seveda ostalo izven tega z zelo nizkimi prejemki. V sindikatu upokojencev si že dve ali več let prizadevamo za ureditev varstvenega dodatka, ki bi nekje zagotovil dostojno življenje vsem upokojenkam in upokojencem z nizkimi pokojninami, oz. prejemki. Konkretno smo to predlagali tudi na ureditve kot je v sosednji državi Avstriji, vendar na to ni odziva. Veseli smo, da smo v izhodiščih za prenovo pokojninskega sistema zasledili, da bi se naj varstveni dodatek ponovno uvrstil v pokojninski sistem kot pravica iz pokojnin, vendar strinjamo se s tem, da ta sredstva za varstveni dodatek ne bremenijo pokojninske blagajne, ampak seveda sredstva socialnih drugih skladov. Na nek način seveda se tudi v sindikatu upokojencev zavzemamo za spoštovanje sistemske ureditve, za krepitev prvega stebra pokojninsko in invalidskega zavarovanja in s tem tudi z vsebino pripomb, ki jih je dala Zakonodajno-pravna služba seveda tudi strinjamo. Vendar sam sistem zakon, ki je bil nazadnje sprejet s številnimi popravki je že, kar naredil določeno zmedo in zato menimo, da seveda zdaj pri tem predlogu, ki se nanaša na prejemke pokojnine vdov, vdovcev seveda ne moremo zahtevati popolno sistemsko ureditev, kot bi rekli, da pač ta ni v skladu, saj vendar naš sistem temelji tudi na solidarnosti znotraj pokojninsko in invalidskega zavarovanja.

In če torej zaključim, upam, da bomo prišli z reformo tudi do preureditve varstvenega dodatka, da bomo zagotovili dostojno življenje z dostojnimi prejemki tudi ostalim upokojenkam in upokojencem.

Hvala.