Lepo pozdravljeni in hvala za besedo; gre za poročilo o stanju na področju energetike v letu 2022, ko smo se v energetiki soočili z do takrat nepredstavljivimi okoliščinami, ki jo poimenujemo v strokovnih krogih pod pojmom energetska kriza. Zato je poročilo v tem letu obsežnejše in tudi moja predstavitev, ki se bo nanašala hkrati na poročilo o delu agencije in poročilo o stanju na področju energetike, tudi morda malo obsežnejše kot do sedaj. Kot sem že povedala, do leta 2022 je energetski sektor dejansko deloval v stabilnih in predvidljivih razmerah, oskrba z energijo je bila brez večjih motenj, energija je bila cenovno dostopna. Minulo leto pa se je energetski sektor znašel v povsem drugačnih okoliščinah. Zaradi okrevanja gospodarstva po pandemiji smo sicer dvig cen na veleprodajnih trgih beležili že konec leta 2021, vendar zaostrene geopolitične razmere v Evropi so v preteklem letu povzročile neobvladljivo rast cen zemeljskega plina ter s tem tudi električne energije. Cene na evropskih in svetovnih energetskih borzah so podivjale, nezaupanje v trge in trgovanje se je povečalo. Avgusta lani so cene električne energije poskočile celo do nepredstavljivih tisoč evrov za megavatno uro. Okolijskim ciljem navkljub so morale obratovati že opuščene termoelektrarne na fosilna goriva, cene emisijskih kuponov so dosegale rekordne vrednosti in vstopili smo v obdobje energetske draginje in močnega zavedanja o energetski odvisnosti. Kot odziv na nastale razmere je Evropska komisija maja 2022 objavila načrt / nerazumljivo/ in kot ključne ukrepe hitrega zmanjšanja odvisnosti Evropske unije od ruskih fosilnih goriv in zagotavljanja cenovno dostopne energije izpostavila pospešen prehod na čisto energijo, večjo diverzifikacijo virov in varčevanje z energijo. V začetku tega leta je Evropska komisija podala oceno, da so bili ukrepi učinkoviti. Odvisnost Evropske unije od ruskih fosilnih goriv se je znižala, večina zemeljskega plina, ki se je do začetka energetske krize dobavljal po plinovodih iz Rusije, se je v manj kot osmih mesecih nadomestil z drugimi viri. Z ukrepi zmanjšanja porabe smo skupno prihranili skoraj 20 % energije. Določena je bila cenovna kapica za nakup zemeljskega plina in nafte, kar je ob koncu leta pomembno vplivalo na cene nekaterih energentov. Na stabilizacijo cen zemeljskega plina še pred zimskim obdobjem, zagotavljanje zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom ter posledično ponekod tudi na zadostno proizvodnjo električne energije je vplivalo tudi koordinirano polnjenje skladišč zemeljskega plina v Evropski uniji. Cilj 80 odstotne zasedenosti evropskih skladišč je bil dosežen dva meseca prej, pred ogrevalno sezono. Novembra je bila zasedenost skladišč že 96 odstotna. Ob ugodnih vremenskih razmerah, ki so zamaknile sezono ogrevanja, so bili ključni ukrepi za doseganje zanesljive oskrbe še racionalna raba plina v industriji in nadomeščanje zemeljskega plina z alternativnimi gorivi. To je kratek povzetek stanja v Evropski uniji, ampak tudi v Sloveniji smo sledili zastavljenim ukrepom. Agencija za energijo je kot pristojni organ na podlagi analiz stanja in razmer na trgu 12. julija preteklega leta razglasila stopnjo zgodnjega opozarjanja glede oskrbe s plinom v Sloveniji. Ta stopnja je razglašena še danes. Oskrba s plinom in prenos plina do Slovenije sta sicer potekala nemoteno, so pa dobavitelji plina svoje industrijske odjemalce obvestili, da v primeru razglasitve višje stopnje krize lahko pride do zmanjšanja oziroma prekinitve odjema plina ali preklopa na uporabo nadomestnih energentov, če imajo to možnost. Dobavitelji so svoje odjemalce pozvali k racionalnejši rabi plina, agencija pa je pozvala odjemalce k razmisleku in iskanju rešitev za nadomeščanje plina z drugimi energenti. Agencija je sprejela vse potrebne pravne podlage za obvladovanje kriznih razmer. Operater prenosnega sistema je vzpostavil sistema z zemeljskim plinom je vzpostavil enotni informacijski sistem s katerim bodo podatki, potrebni za obvladovanje krize, morebitne krize, lažje dostopni in uporabni. Podpisan je bil meddržavni sporazum o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom med Slovenijo in Italijo. Podoben sporazum, oziroma tovrsten sporazum je bil v preteklem letu usklajen tudi s Hrvaško, v letošnjem letu podpisan, medtem ko še vedno trajajo pogajanja o podobnem sporazumu z Avstrijo.

Kar se tiče porabe električne energije in zemeljskega plina se je raba obeh energentov v preteklem letu zmanjšala. V obdobju od 1. avgusta 2022 do 31. marca 2023 je Slovenija zmanjšala porabo plina za 13,7 % glede na porabo v referenčnem obdobju v preteklih letih. Največje zmanjšanje porabe plina je bilo v skupini gospodinjskih odjemalcev, ki so porabili za 22,2 % manj plina glede na referenčno obdobje. Poraba električne energije se je v obdobju od 1. novembra 2022 do 31. marca 2023 glede na enako obdobje zadnjih petih let, torej 2017 do 2022 znižala za 8,2 %. Znižanje porabe pa je posledica znižanje porabe pri večjih poslovnih odjemalcih, kjer je prišlo kar za 14 % znižane porabe.

Na letnem nivoju pa beležimo v letu 2022 za 3,9 % nižjo porabo električne energije in 11,3 % nižjo porabo zemeljskega plina.

Kar se zakupa skladiščnih zmogljivosti tiče, je kljub pozno postavljenim zavezam so slovenski dobavitelji do novembra v skladiščih zagotovili za 11 % povprečne porabe zemeljskega plina. Ponovno je zaživel uvoz plina iz Alžirije, ki bo v prihodnjih treh letih pokrival približno tretjino slovenske letne porabe. Vlada je sprejela v preteklem letu vrsto ukrepov za blažitev pritiska naraščajočih cen energentov. Z znižanjem davkov, trošarin, prispevkov in določitvijo najvišje dovoljene cene električne energije in zemeljskega plina ter z znižanjem omrežnine je stroške energetske oskrbe za gospodinjstva in nekatere zaščitene skupine odjemalcev pomembno znižala. Sicer pa na podlagi podatkov Eurostat ugotavljamo, da je končna cena oskrbe z električno energijo za značilnega gospodinjskega odjemalca in poslovnega odjemalca bila še vedno pod povprečjem Evropske unije, na področju oskrbe z zemeljskim plinom pa je za poslovnega odjemalca bila za 3 % nad povprečjem Evropske unije, za gospodinjskega še vedno pod povprečjem. Izjemno visoke cene energije na veleprodajnih trgih so neugodno vplivale na poslovanje dobaviteljev na maloprodajnih trgih, tudi v naši državi in v letu 2022 smo zabeležili izstop štirih dobaviteljev zemeljskega plina iz trga. Vlada se je na te razmere prav tako odzvala učinkovito, saj je po hitrem postopku s spremembo Zakona o oskrbi s plini uvedla nadomestno oskrbo in s tem zagotovila vsem odjemalcem, ki bi v takih razmerah ostali brez dobavitelja, samodejni prehod k drugemu dobavitelju.

Kar se tiče proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, je žal ocenjen delež obnovljivih virov energije v končni bruto rabi energije za leto 2022 le 23 %, kar je za 2,4 % točke manj, kot je bil cilj za leto 2022.

V sončnih elektrarnah je bilo sicer kar za 49 % več proizvedene električne energije kot v letu 2021, a slaba hidrologija, predvsem lani jeseni, nas je opomnila na volatilnost oziroma odvisnost obnovljivih virov energije od vremenskih razmer. Proizvedli smo za 5,8 % točk manj električne energije iz obnovljivih virov, zaradi začasne zaustavitve TEŠ 6 je bila nižja tudi proizvodnja iz fosilnih goriv in v letu 2022 smo zabeležili najnižjo proizvodnjo električne energije v zadnjih petih letih in tudi najnižjo samozadostnost, saj smo več kot 30 % električne energije za potrebe domače porabe uvozili, poudarjam, na letnem nivoju. Ob tem pa bistveno narašča interes odjemalcev za samooskrbo. Ob koncu preteklega leta je obratovalo že več kot 27000 tovrstnih naprav s skupno močjo kar 350 megavatov. Žal je bila četrtina vseh vlog za priključitev tovrstnih naprav zaradi omejitev v omrežju zavrnjenih.

Še kratki poudarki na področju oskrbe s toploto. Tudi na tem področju beležimo za več kot 11 % nižjo porabo toplote 76 % distribuirane toplote je bilo proizvedene v kogeneracijskih proizvodnih procesih, skoraj 60 % distribucijskih sistemov je razpoznanih kot energetsko učinkovitih in za 24,7 % pa je bila višja povprečna maloprodajna cena toplote v preteklem letu. Toliko za enkrat z moje strani. S temi poudarki sem zajela tudi v bistvu opravljeno delo Agencije za energijo v preteklem letu, ki je opravila učinkovito vse naloge, ki so ji naložene z zakonodajo ter se soočila tudi z energetsko krizo in opravila tudi vse dodatno naložene naloge, ki so izvirale iz interventne zakonodaje, ob tem pa naj poudarim, da smo ravnali tudi stroškovno učinkovito in poslovali za 5 % nižjimi stroški, kot so bili načrtovani za leto 2022. Toliko za enkrat, z veseljem pa v razpravi odgovorim še na podrobnejša vprašanja. Hvala.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Naj uvodoma povem, da je Državni svet oziroma Komisija Državnega sveta gradivo obravnavala ločeno, tako da bom tudi mnenja prebral ločeno. In sicer Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je seznanila z letnim poročilom Agencije za energijo za leto 2022 in ocenila, da gre za vsebinsko kvaliteten dokument, ki vsebuje številne koristne in uporabne podatke na področju energetike. Komisija meni, da je Agencija za energijo v času lanskoletne energetske krize s svojimi aktivnostmi opravila pomembno delo v korist odjemalcev energentov in kljub kadrovski podhranjenosti izpolnila vse zadane naloge. Prav tako Komisija Državnega sveta se je seznanila s poročilom o stanju na področju energetike v let 2022 na deseti seji 11. 10. 2023.

Na pristojni Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter na seji Državnega sveta smo na izpostavljena vprašanja in dileme dobili pojasnila direktorice Agencije za energijo in so povzeta tudi v pisnem mnenju Državnega sveta.

V nadaljevanju pa bi povzel le nekaj poudarkov. Državni svet poudarja, da je Slovenija na področju energetike glede na zaveze o izstopu iz premoga pred velikimi izzivi. Rabo fosilnih goriv bo treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi viri energije, obenem pa se bo bistveno povečala raba električne energije. To bo velik izziv, saj približno tretjino celotne današnje proizvodnje električne energije v državi zagotavlja TEŠ 6, ki jo oskrbuje Premogovnik Velenje. Ob zaprtju premogovnika in zaustavitvi TEŠ 6 bo treba zagotoviti nadomestne energetske vire in čim večjo energetsko samooskrbo. Državni svet izpostavlja, da je treba čim prej sprejeti odločitev glede energetske politike v naslednjih desetletjih in državljanom sporočiti, kako se bomo oskrbovali z energijo in po kakšni ceni. Pri tem v Državnem svetu tudi pričakujemo, da se bodo vse obstoječe energetske lokacije izkoristile za proizvodnjo okolju prijaznejših energij ter obenem izpolnila pričakovanja prizadetih lokalnih okolij glede zagotavljanja socialne varnosti zaposlenih, ki bodo zaradi zelenega prehoda na žalost izgubili delovna mesta. Čeprav so podatki o lanskoletni povečani proizvodnji električne energije v sončnih elektrarnah za 49 % v primerjavi z letom 2021 spodbudni, Državni svet opozarja, da so številni odjemalci zaradi zavrnjenih vlog za priključitev sončnih elektrarn za samooskrbo razočarani, še posebej glede na njihovo obsežno promocijo. Po mnenju Državnega sveta bi morala država tudi glede na zavezo o zelenem prehodu zagotoviti pogoje, da bodo imeli vsi zainteresirani odjemojemalci možnost priključitve samooskrbnih naprav v omrežje. Če želimo pospešiti uvajanje sončnih elektrarn in drugih naprav na obnovljive vire, je nujno okrepiti vlaganje v razvoj elektroenergetskega omrežja, saj so bila pretekla vlaganja elektrodistribucijskih podjetij finančno podhranjena.

Ob koncu bi želel še poudariti, da letno poročilo s številnimi faktografskimi podatki in slikovnim prikazom kazalnikov nazorno prikazuje stanje energetike v Sloveniji. Poleg tega je tudi razumljivo za širšo zainteresirano javnost. Hvala lepa.

Hvala še enkrat za besedo.

Program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2024, ki je danes obravnavan, predstavlja redne, izredne, predvsem pa prednostne naloge regulatorja energetskega sektorja, ki vse od svoje ustanovitve dalje soustvarja pogoje za zanesljivo, kakovostno in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo in zemeljskim plinom ter podjetja usmerja k stroškovno učinkovitemu razvoju varnih in zanesljivih sistemov za prenos in distribucijo energije.

V sodelovanju z ACER in CER je agencija dejavna tudi v evropskem prostoru, kjer je zelo prepoznavna na področju razvoja in iskanja rešitev za nove pristope pri načrtovanju, upravljanju in rabi omrežij in s tem zagotavljanja pogojev za trajnostno oskrbo z energijo in učinkovit zeleni prehod. V naslednjem letu bo tako kot v tem letu, večina aktivnosti Agencije za energijo povezana z dokončnim prehodom na uporabo prenove obračuna omrežnine oziroma uporabe omrežij. Za učinkovitejše in hitrejše vključevanje obnovljivih virov energije, toplotnih črpalk in električnih polnilnic sistem ne bo dovolj, namreč zgolj zmanjšanje rabe energije, temveč bo pomembna tudi učinkovita raba omrežij za prenos in distribucijo električne energije.

Kot sem že navedla, se naslednje leto začne uporabljati prenovljena metoda obračuna omrežnine, ki bo s svojimi cenovnimi signali usmerjala odjemalce, da rabo energije, kadar je to možno, preusmerijo v obdobja, ko je omrežje manj obremenjeno. Na ta način bodo lahko nekoliko znižali svoje stroške, predvsem pa prispevali k učinkovitemu razvoju omrežij ter hitrejšemu zelenemu prehodu. Spremembe, ki smo jih pripravili in jih načrtujemo, da bodo vstopile v uporabo, se začele uporabljati v naslednjem letu, ne bodo bistveno posegale v naša življenja in zmanjšale našega obdobja, slehernemu posamezniku pa bo dana priložnost, da pri doseganju skupnih ciljev aktivno sodeluje.

V Sloveniji je že več kot 90 % odjemalcev opremljenih z naprednimi merilnimi sistemi, ki tudi za najmanjše odjemalce zagotavljajo podrobnejše merilne podatke in s tem obračun omrežnine na podlagi dejansko doseženih moči oziroma njihove dejanske rabe omrežij ter s tem zagotavljajo pravičnejšo porazdelitev stroške rabe omrežij med vse odjemalce. Pri tem se agencija zaveda kompleksnosti prenove obračuna, zato je za skupino gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev omogočeno dvoletno prehodno obdobje, ko bodo z informiranjem in uporabo spletnih orodij lahko spoznavali svoje navade ter priložnosti, ki jim jih nov sistem obračuna ponuja.

Za približevanje novega načina obračuna je agencija že letos pripravila pojasnila k računu za električno energijo in na ta način obvestila odjemalce o novostih, ki jih čakajo v letu 2024. Pripravili smo tudi posvet o stanju na področju energetike in spodbujanju učinkovite rabe omrežij ter vzpostavili spletišče uro.si, kjer odjemalcem na preprost, poljuden način ponujamo številne uporabne informacije o pomenu učinkovite rabe omrežij in energije ter o spremembah in priložnostih prenove obračuna omrežnine. Prav s prenovo obračuna bo tako povezanih veliko aktivnosti agencije tudi v naslednjem letu, še naprej pa bomo ozaveščali, informirali odjemalce o ciljih, spremembah možnostih in priložnostih ter spremljali učinke prenovljenega obračunavanja omrežnine. Tudi v letu 2024 bomo odgovorno izvajali vse ostale naloge povezane z reguliranjem podjetij na področju oskrbe z električno energijo, zemeljskim plinom in toploto, naloge s področja monitoringa in nadzora energetskega trga ter zagotavljanja njegove konkurenčnosti, preprečevanja tržnih zlorab in manipulacij, varstva pravic odjemalcev, zagotavljanje zakonitosti izvajanja energetskih dejavnosti, spremljali in poročali bomo o doseganju obveznih prihrankov energije in izpolnjevanju obveznih rednih energetskih pregledov v velikih gospodarskih družbah.

Posamezne naloge in cilje smo podrobno opisali v predloženem programu dela, ob tem pa izpostavili tudi tveganja za njihovo učinkovito izvedbo. Med njimi je ob nenehno povečanem obsegu dela agencije in težavam pri iskanju dodatnih zaposlitev tveganje nezadostnih kadrovskih virov izjemno visoko. Agencija se zaradi velike razlike med plačami v javnem sektorju in sektorju, ki ga agencija regulira, že dalj časa sooča z resnimi težavami pri iskanju predvsem strokovnjakov s področja elektrotehnike in informacijskih tehnologij. Kljub navedenemu bomo tudi v prihodnjem letu delovali proaktivno in v javnem interesu, učinkovito izvajali v programu dela začrtane naloge in spodbujali sodelovanje vseh deležnikov na trgu, pri tem pa skrbeli za odgovorno in učinkovito rabo sredstev, namenjenih poslovanju agencije. Zato Državnemu zboru predlagam, da predstavljeni program dela in finančni načrt agencije za naslednjo, za naslednje leto sprejme oz. potrdi.

Hvala.

Predsedujoča, hvala ponovno za besedo.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2024. Hvala.

Hvala lepa. Spoštovani!

Na ministrstvu smo pripravili resolucijo o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 "Prehitimo potres", ki je pripravljen na podlagi sklepa, ki ga je 25. januarja 2021 sprejel Državni zbor Republike Slovenije, Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, v katerem nalaga pristojnemu ministrstvu, da se celostno in na podlagi dogajanj stroke loti reševanja problematike in pripravi resolucijo s Programom Protipotresne sanacije potresno ogroženih objektov. Slovenija je s pripravo takšnega strateškega dokumenta postala vzor tudi drugim državam, saj s tem dokumentom celovito pristopa k reševanju problematike potresno, neustrezno odpornega stavbnega fonda na potresno izpostavljenih območjih. Resolucija tako predstavlja aktivno politiko krepitve potresne varnosti stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, katera sledi splošnemu cilju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, med drugim preprečitev oz. ublažitev posledic naravnih nesreč z namenom, da bi bilo življenje varnejše in kakovostnejše. Usmerjena je v preventivo, ki je učinkovitejša in dolgoročno sprejemljivejša od drugih oblik varstva pred naravnimi nesrečami. Resolucija na kratko opisuje, kakšna je potresna odpornost stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, torej kaj je bilo v Sloveniji že narejenega na tem področju.

Nadalje. Ugotovljeno je, da je potresna tveganja v Sloveniji pod sprejemljivo ravnjo. Resolucija je usmerjena v preventivo, ki je učinkovitejša in dolgoročno sprejemljivejša od drugih oblik varstva pred naravnimi nesrečami, cenejša in predstavlja tudi generator razvoja gradbeništva, gradbenih materialov, inženirske stroke. Poleg tega sta predstavljena stanje stavbnega fonda in njegov sendvični stresni test s predstavitvijo rezultatov. Navedena je tudi ocena posledic potresa, če bi se ta zgodila v letu 2020 in bi se ponovil zgodovinski ljubljanski potres iz leta 1895. Senzbični stresni test je pokazal, da je potresno ogroženih stavb in delov stavb med 6 do 14 % karakterističnega stavbnega fonda v Republiki Sloveniji. V teh stavbah živi od 130 do 300 tisoč ljudi, oz. med 6 in 15 % celotne populacije ljudi na območju Republike Slovenije. Resoluciji bodo sledili izvedbeni dokumenti: Akcijski program za zmanjšanje potresnega tveganja, predvsem ta dokument. Akcijski programi se bodo obdobno posodabljali, predvsem pa vsakih pet let. Prvi pa bo pripravljen v dveh letih po sprejemu resolucije. Z akcijskimi programi se bodo uresničevali glavni cilji resolucije, ki so: povečanje ozaveščenosti v potresnem tveganju, vzpostavljanje pravno sistemskega okvira, usposabljanje in izobraževanje, pregledovanje potresne odpornosti v stavbnem fondu, proučene bodo možnosti zagotovitve finančnih sredstev za izvedbo prenov potresno ogroženih stavb, projektiranje in izvedbo potresne utrditve že ogroženih stavb, skrb za zagotavljanje ustrezne kakovosti popotresnih ureditev, evidentiranje stanja stavb. Zagotovitev uspešnega izvajanja ukrepov in doseganja zastavljenih ciljev resolucije bo treba vzpostaviti sistem spremljanja uspešnosti izvajanja resolucije. Spremljanje bo vodilo ministrstvo, pristojno za graditev. Vse pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora so bile upoštevane v amandmajih, kot smo jih tudi zaznali. Vse pripombe so torej upoštevane z besedili, se je nadomestilo tako da se prva oseba množine nadomesti s pasivno obliko glagola navajanje virov oz. mesto objave predpisa pa je vključilo neposredno v besedilo ali kot dodatni seznam virov in literature na koncu besedila. Hvala lepa.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi zakonsko in poslovniško določenimi nalogami preučila predlog resolucije in pripravila pisno mnenje. V mnenju smo podali nekaj predlogov za izboljšanje predlaganega besedila, ki so bili z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin upoštevani. Hvala.

Hvala za besedo. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog resolucije in meni, da predstavlja prvi korak k dolgotrajnemu procesu protipotresne sanacije stavb v Sloveniji. Glede na zaskrbljujoče podatke o obsežnosti potresne ogroženosti slovenskega stanovanjskega fonda komisija opozarja, da je treba čim prej pristopiti k pripravi operativnih akcijskih programov ter predstaviti rešitve za obstoječe potresno nevarne stavbe, ki ne izpolnjujejo sodobnih standardov za potresno odporno gradnjo. Glede na finančno obsežno energetsko sanacijo javnih stavb v Sloveniji in velika investicijska vlaganja slovenskih občin v javne stavbe se komisiji zdi nerazumljivo, da se šele zdaj pogovarjamo o potrebni ureditvi, ureditvi temeljev oziroma konstrukcije starejših stavb v Sloveniji. Po našem mnenju je sicer vsak odgovoren investitor, ki se je odločil za energetsko sanacijo stavbe, istočasno preveril tudi njeno konstrukcijo in jo tudi utrdil v primeru njene nezadostne trdnosti. Če pa tega ni storil, je to znak neodgovornosti, verjetno pa tudi nezadostnega zavedanja investitorjev o pomenu potresne varnosti.

Ker so bili doslej investitorji ob energetskih energetski prenovi fasad, streh in oken ter istočasno konstrukcijski utrditvi stavb v okviru evropskih sredstev upravičeni le do povrnitve stroškov za obnovo stavbnega ovoja, ne pa tudi za povečanje mehanske odpornosti stavb, komisija pričakuje, da se bo politika financiranja celostne obnove stavb v prihodnje spremenila in bo evropska kohezijska politika finančno podprla tudi protipotresno obnovo stavbnega fonda, ne le energetske prenove nacionalnega stavbnega fonda.

Ob tem bi še izpostavil opozorilo zbornice za poslovanje, da je obseg zavarovanj za potresna tveganja v večstanovanjskih stavbah manjši kot v primeru individualnih stavb. S tega vidika bi bilo treba v okviru ozaveščanja o potresnih tveganjih spodbujati etažne lastnike nepremičnin k sklepanju potresnega zavarovanja v večjem obsegu, še posebej ob zavedanju, da bo potresna obnova slovenskega stanovanjskega fonda zaradi kompleksnosti in potrebnih finančnih sredstev trajala več desetletij in ne bo dokončana do leta 2050. Hvala lepa.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim poročevalcem, kolegicam in kolegom.

Pred nami je resolucija o potresni varnosti do leta 2050 z naslovom Prehitimo potres. Sklicujete se na sklep vlade iz leta 2021, ki je naložil državni stroki pripravo oziroma pristojnemu ministrstvu, da se celostno in na podlagi dognanj stroke loti reševanja problematike in pripravi resolucije o programu protipotresne sanacije potresno ogroženih objektov. Zdaj, jaz sem to podrobno prebral in moram reči, da v osnovi je kar nekaj zanimivih podatkov, zelo malo pa konkretnih usmeritev, rešitev. Jaz vem, da resolucija veliko tega ne more opredeliti, vendar je pa zelo ponavljanja določenih stavkov iz strani na stran, ni pa neke resne konkretizacije posameznih zadev. Veliko govorite o krožnem gospodarstvu in tako naprej, ni pa nekih, bi rekel, bolj konkretnih zavez glede posameznih ciljev, ki jih na koncu tudi opisujete. Zato me na nek način zanima vsaj pri tem, 3 pod cilji, ko govorite, ozaveščanje na nek način ne razumem. Vzpostavljanje pravno sistemskega okvira, zdaj, to verjetno že do neke mere imamo, usposabljanje in izobraževanje, tudi upam, da imamo opredeljeno ampak ves čas govorite o nekih ciljih, ni pa konkretnih zavez. Najbolj pa me zanima zagotavljanje finančnih sredstev za zmanjšanje potresnega tveganja in pravite, proučene bodo možnosti zagotovitve finančnih sredstev za izvedbo prenov potresno ogroženih stavb oziroma zmanjšanje potresnega tveganja.

Zdaj tu bi človek pričakoval, glede na to, da se sklicujete na neke dokumente, ki so že na voljo, da bi bilo na nek način kaj bolj konkretizirano, sicer je to samo spet nek dokument, ki ga sprejemamo v Državnem zboru, ki pa na koncu nič, nikogar ne zavezuje, nobenemu ne daje nekih, bi rekel, ciljev, ki bi morali biti z nekimi datumi opredeljeni, ampak napotuje na neko daljše obdobje, vsi pa vemo, da takih resolucij je bilo že veliko in da na koncu pride do tega, da po nekem času ugotovimo, da je potrebno ponovno neko novo resolucijo napisati, podatki so pa približno enaki že zadnjih, ne vem, 10, 15 let in na te se tudi vi sklicujete in jaz, ko sem zasledil ta naslov resolucije o krepitvi potresne varnosti, sem vseeno pričakoval na osnovi, bi rekel, dogodkov v zadnjih obdobjih, pa govorimo o zadnjih 20, 30 letih, ko imamo samostojno Slovenijo, da pa bo nek dokument vseeno malo bolj konkreten in imel neke, bi rekel, bolj zavezujoče usmeritve in za ministrstvo in za posamezne resorje, ne pa neke pobožne želje, kot jih beremo v tem dokumentu.

Kot sem rekel, iz strani v stran prebereš iste stavke o nekem krožnem gospodarstvu, o zagotavljanju večje potresne varnosti, nič pa konkretiziranega, nič, ne vem, opredelitve v neke usmeritve, veliko se govori o krožnem gospodarstvu pa gradnji lesenih hiš ali pa bolj odpornih hiš; človek bi pričakoval v taki resoluciji, da država na osnovi tega lahko v neko smer tudi usmerja in gospodarstvo in določene resorje. To je prosti spis za, ne vem, prvi letnik neke srednje šole, ki pač prepisuje neke dokumente iz preteklosti glede na dosedanje izkušnje iz potresov in popotresnih ukrepov, bi pa človek pričakoval, da se kaj noter tudi zapiše, saj, neke izkušnje obstajajo in neka resolucija mora posamezne resorje v neki državi tudi počasi usmerjati v neke gradnje, ki so primerne za naše področje in ki so tudi v smislu tega krožnega gospodarstva, ki ga ves čas navajate, pa če govorim zdaj o leseni gradnji ali pa karkoli, kajne, ampak tu noter ni nič, samo proučili bomo, postavljamo si cilje in tako naprej.

Zdaj še enkrat pravim, vem kaj pomeni resolucija ampak vseeno sem pričakoval, glede na to, da ni to prva, ki jo imamo pred sabo, vseeno v določenih segmentih pa neke bolj konkretne usmeritve, kaj se pričakuje, govorite o stroki, govorite o gradbeni stroki. Zdaj, glede na podatke, ki jih verjetno imate na voljo, bi jaz v taki resoluciji pričakoval, da bi rekli, ne vem, pa določenih poklicev je treba v naslednjem obdobju več razpisati, določenih stvari, kajne. To bi pričakoval jaz od neke resolucije, da postavi nek kurz vsem ostalim, ki bodo v nadaljevanju pač te cilje zasledovali, to noter pa ni nič konkretizirano. Veliko je nekih ocen iz preteklosti, ampak na osnovi teh ocen v samih zaključkih nič konkretnega. Tako da jaz osebno te resolucije ne bom podprl, ker ne vidim nobene dodane vrednosti v tej zgodbi. Ne bom ji nasprotoval, ampak bi pa res rad opozoril, da vse to kar ste napisali na 20, 21-ih straneh bi bilo lahko na dveh straneh, pa če bi vsaj ene dva, tri konkretne cilje ta resolucija zasledovala bi imela nek smisel. To pa je res, če pozorno preberete nekaj podatkov iz nekih že obstoječih dokumentov, na začetku nek uvod, kjer se parkrat ponovi kaj je potrebno za preventivo, pa nič konkretnega, pa krožno gospodarstvo ves čas, pa so cilji pa zagotavljanje finančnih sredstev. Saj pravim, vsaj pri nekaterih ciljih bi lahko vsaj namignili, v kakšni smeri naj se posamezni resorji, država ali kdorkoli že poskuša usmeriti. Verjetno na evropskem prostoru obstajajo kakšni bolj zavezujoči dokumenti, ki lahko to na nek način opredelijo. Ozaveščanje: "Javnost bo seznanjena s tveganji" - ja, na kakšen način? Ali gre to že od vrtca naprej, ali gre to v šole, ali gre to v javno? Hočem reči, lahko bi se malo potrudili, pa kaj bolj konkretnega pripravili. Tako da takih dokumentov sicer, lepo se sliši, resolucija, ampak dodane vrednosti nobene za mene, zato bom jaz tu pač vzdržan pri glasovanju.

Ja, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem.

Zdaj, ko se pogovarjamo o potresu, najbrž je problem v tem, da je ta naš spomin, ki seže v preteklost, pač kratek, se pa zgodijo stvari v bistvu tudi lokalno omejeno in jaz razumem, da v resnici država rabi neko strategijo za prihodnje - govorimo o usmeritvah do leta 2050 - kako se ne lotiti tega, kar je bilo grajeno v zadnjih, ne vem, 15 ali pa 20-ih letih, ampak se pogovarjamo o tem, kaj storiti tam, kjer imamo gradnjo, ki je bila pred letom 1963, ko je bil v Skopju potres. To je recimo ena od stvari, ki jo je treba imeti pred očmi.

Drugo dejstvo je seveda, da je v Sloveniji naslovnik, ki mora ukrepati pri potresni varnosti objektov znan. Imamo lastnike, etažne lastnike z več stanovanjskih stavb, imamo lastnike eno ali dvostanovanjskih stavb, imamo lastnike poslovnih stavb, imamo lastnike javnih objektov, šol, vrtcev, bolnišnic in ostalega in če želimo to stvar, bom rekel, na vseh teh nivojih reševati, je seveda prav, da dobimo neko usmeritev kako se tega lotevati. Dvomim pa, da bomo zdaj lahko naložili etažnim lastnikom v stavbah, zdaj ko ste šli ne vem, sanirati hišo, tega pač ne boste mogli narediti, če ne boste hkrati s tem, ko boste menjali ovoj, tudi protipotresno stavbo rešili. Seveda bi bilo idealno, da bi se to lahko naredilo, vendar je treba vedeti, da je višina sredstev, ne vem, da boš ti ovil v hišo z nekim kompozitnim ovojem pa ji bo zagotovil dodatno potresno varnost verjetno razred pet ali več kot ga pa dajo ljudje za to fasado s katero si vsaj, bom rekel, v tistem delu ali pa okna, kjer si zagotovijo neko, bom rekel, bolj ugodno bivanje, pa mogoče tudi z nižjimi stroški na dolgi rok potem, ko se investicija povrne. Tako da sem mnenja, da je potrebno na tem delu seveda naprej graditi. Dejansko pa znotraj gradbene industrije in pa pač stroke najti rešitve, ki bodo prav v teh stavbah, ki so lahko v primeru takega potresa, kot je bil leta 1895 in so bile grajene pred letom 1963, odgovorile vsaj, bom rekel, toliko, da ne bomo imeli velikih, bom rekel, človeških žrtev, ker materialna škoda zagotovo bo nastala povsod tam kjer te stavbe imamo, v večjem ali manjšem obsegu. Je pa seveda da za to da ljudi k temu spodbudimo verjetno pa res ta ozaveščanje ključno namreč to kar sem rekel na začetku ne potresi so se zgodili v Posočju pred pred 30-imi in več leti, v Ljubljani. Ta rušilni potres se je zgodil pa pred 130-imi leti. In če mi to stvar s te časovne distance gledamo, potem vemo, da v resnici je ključno pri vsem, ko se lotevamo tudi to, da imamo nek pogled v prihodnost in se hkrati zavedamo, da čez noč ne bomo mogli ničesar rešiti, zato bi pričakoval seveda, da bo naslednji korak potem, ko bo resolucija sprejeta zelo natančno tudi nekje opredeljeno kako se v teh stavbah, ki so problematične, tudi stvari poskuša konkretno rešiti z ukrepi in z pač rešitvami, ki jih mora pa seveda dati stroka. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Bom zelo kratek, da ne bomo jemali časa.

Prav ste ugotovili, bom rekel, vsi razpravljavci, gre za strategijo, - gre za resolucijo, pardon, - o Programu krepitve potresne varnosti in iz tega naslova je logično, tako, kot so spoštovani člani Državnega zbora že ugotovili, ne more biti konkretna. Nam sledi zavezujoča stvar, ki smo jo imenovali akcijski program za zmanjšanje potresnega tveganja, ki pa bo narejen v dveh letih in pomeni lotiti se natanko to, kar je bilo prej opredeljeno. Ni problema z novimi objekti, ni problem s tem, ker je stroka v Sloveniji sledi in smo eden izmed tistih, ki imamo tudi tehnično kar dobro narejeno, ampak, tako, kot je poslanec Props ugotovil, gre za številne objekte, ki so danes potresno nevarni in nekatere se tehnično bodo dali relativno, morda sicer zahtevno, ampak enostavno rešiti, je pa kopico takih, ki bodo rabili zelo zahtevne zadeve, tehnično, kaj šele lastniško, ki so bile postavljene.

Zato še enkrat napovedujem akcijski program v naslednjih dveh letih, tako, kot je narejeno in nam se začenja šteti števec po sprejemu te resolucije.

Hvala lepa.