Dobro jutro vsem skupaj. Malo smo morali počakati, da smo sklepčni, da smo vsaj prejeli vsa pooblastila, tako da vas lahko vse lepo pozdravljam in pričenjam z 32. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam vas da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora, in sicer: Rado Gladek zdaj nadomešča, se opravičujem, gospod Franc Rosec se je opravičil, potem pa nadomestni poslanci: Lucija Tacer namesto Lenarta Žavbija, Jožef Lenart namesto Rada Gladka, Jožef Horvat namesto Jerneja Vrtovca, mag. Dejan Kaloh namesto Suzane Lep Šimenko in mag. Rastislav Vrečko namesto Andreje Živic.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2006/112E/ES GLEDE PRAVIL O DDV, KI SE NANAŠAJO NA DAVČNE ZAVEZANCE, KI OMOGOČAJO PRODAJO NA DALJAVO UVOŽENEGA BLAGA TER GLEDE UPORABE POSEBNE UREDITVE ZA PRODAJO NA DALJAVO S TRETJIH OZEMELJ ALI IZ TRETJIH DRŽAV UVOŽENEGA BLAGA IN POSEBNE UREDITVE ZA PRIJAVO IN PLAČILO UVOZNEGA DDV. Gradivo k vsem točkam dnevnega reda smo prejeli od Vlade dne 19. 10. 2023 na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Točke dnevnega reda so vsebinsko povezane, zato predlagam, da opravimo skupno uvodno predstavitev in razpravo v okviru te točke, glasovali pa bomo posebej o podpori posameznemu predlogu stališča. Predlagatelj stališč pri vseh točkah je Vlada Republike Slovenije. Odbor bo kot matično delovno telo točke obravnaval na podlagi 2. odstavka 154 člena Poslovnika Državnega zbora. K točkam so vabljeni predstavniki Ministrstva za finance in želi besedo predstavnica Ministrstva za finance. Izvolite, državna sekretarka, gospa Nikolina Prah.
Nikolina PrahHvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci!
Predstavila vam bom predloge stališč do treh zakonodajnih predlogov, ki sestavljajo najobsežnejši reformni paket carinske zakonodaje EU vse od ustanovitve carinske unije leta 1968. Reformni paket predstavlja odgovor EU na korenite spremembe v geopolitičnem okolju, ki so povzročile motnje v svetovnih dobavnih verigah in ponovno poudarile potrebo EU po dobro delujoči carinski uniji, ki je bistvenega pomena za konkurenčnost, trajnost in odpornost EU. V zadnjih nekaj letih je carina odigrala pomembno vlogo pri obvladovanju kriz v EU, vse od zagotavljanja nemotenega pretoka blaga v času pandemije covid 19, preko obvladovanja posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU, do izvajanja sankcij proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino. Kljub učinkovitemu odzivu carinskih organov na te krize se je pokazala potreba po strukturni posodobitvi upravljanja carinske unije. Predlog uredbe o carinskem zakoniku Unije in carinskemu organu EU predstavlja carinsko reformo, ki uvaja pomembne poenostavitve v carinskih procesih za podjetja in organe, uvaja vozlišče carinskih podatkov EU carinski organ EU in prinaša spremembo obravnave blaga iz e-trgovine. Eden izmed temeljev carinske reforme je torej posodobitev in poenostavitev carinskih procesov tako za carinske organe kot za gospodarske subjekte gospodarski subjekti, ki bodo želeli uvoziti ali izvoziti blago v ali iz EU, bodo lahko vse podatke o blagu in dobavnih verigah zabeležili v enotno spletno okolje. To je novo vozlišče carinskih podatkov EU. Podatke bodo v sistem predložili enkrat. V nekaterih primerih, ko so poslovni procesi in dobavne verige popolnoma pregledni, bodo zaupanja vredni trgovci s statusom zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, lahko svoje blago sprostili v promet v EU brez kakršnega koli aktivnega posredovanja s strani carine. Vozlišče carinskih podatkov EU bo najprej vzpostavljeno za pomoč prilagojenemu carinskemu postopku za e-trgovanje, in sicer od leta 2028 naprej, nato se bo postopoma začelo v vozlišče carinskih podatkov prenašanje centraliziranih carinskih sistemov, nato še nacionalnih carinskih sistemov. Predvideno je, da bodo gospodarski subjekti vozlišče carinskih podatkov EU lahko začeli uporabljati s 1. 1. 2032. Obvezno uporabo vozlišča pa Evropska komisija predlaga od 1. 1. 2038 dalje. V predlogu uredbe je predlagana uvedba novega koncepta zaupanja vrednih in preverjenih gospodarskih subjektov ki temelji na statusu pooblaščenega gospodarskega subjekta. Za pridobitev statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta bodo ti morali izpolnjevati posebna zahtevna merila po pridobitvi statusa pa bodo uživali poenostavitve, ki jim bodo prinesle zmanjšanje upravnih obremenitev ter znatne prihranke. Carinski organi bodo imeli pregled nad celotno dobavno verigo zaupanja vrednih in preverjenih gospodarskih subjektov, zato tem ne bo potrebno za vsako pošiljko posebej vložiti carinske deklaracije. Zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti bodo lahko poslovali le z enim samim carinskim organom v EU, s katerim si bodo informacije izmenjevali preko vozlišča carinskih podatkov EU.
Prilagojen carinski postopek za e-trgovanje uvaja nov pojem domnevnega uvoznika za potrebe poslovanja spletnih platform. Spletne platforme, ki bodo postale domnevni uvozniki, se bodo štele za odgovorne za vse carinske formalnosti in plačila. Zaračunavale bodo torej carine ob prodaji in jih plačevale zadevnim državam članicam, kot to že počnejo za DDV.
Z reformo je predlagana uvedba decentralizirane agencije za upravljanje carinske unije tako imenovan carinski organ EU. Nova agencija bo razvila in upravljala novo vozlišče carinskih podatkov EU ter izvajala analizo tveganj in opravljala krizno usklajevanje na carinskem področju v EU. Carinski organ bo predvidoma začel izvajati naloge glede skupnega obvladovanja tveganj in kriznega upravljanja s 1. 1. 2028, kasneje pa se bo njegovo delovanje razširilo skladno s potekom razvoja vozlišča carinskih podatkov EU.
Predlog vsebuje tudi določbe, s katerimi je predlagana vzpostavitev skupnega okvirja za carinske prekrške in sankcije. Po sedanji ureditvi se nacionalni predpisi glede carinskih prekrškov in sankcij med državami članicami precej razlikujejo, kar lahko vodi v zlorabo te situacije s strani gospodarskih subjektov. Zato Evropska komisija predlaga uvedbo minimalnega nabora tovrstnih carinskih prekrškov in sankcij. Evropska komisija predlaga tudi sodelovanje pristojnih organov držav članic pri pregonu carinskih prekrškov, ki so zgrešeni v več kot eni državi članici, ter zbiranje informacij o izrečenih sankcijah in rezultatih carinskih nadzorov v vozlišču carinskih podatkov EU. Naslednji predlog je predlog uredbe v zvezi z uvedbo poenostavljene tarifne obravnave za prodajo blaga na daljavo in uredbe v zvezi z odpravo praga za oprostitev plačila carinske dajatve. Predlog ima dva ključna elementa, in sicer odprava oprostitve plačila carin za uvoz blaga do vrednosti 150 evrov, ter poenostavljeno metodo izračuna dajatve, ki temelji na petih različnih skupinah oziroma košaricah za pošiljke, ki se prodajajo na daljavo, torej ne glede na njihovo vrednost. Predvidene stopnje uvoznih dajatev za tovrstne pošiljke so v višini 5 %, na primer igrače oziroma gospodinjski izdelki, 8 % na primer svileni stekleni izdelki, 12 % električni stroji in 17 % na primer obutev.
Blago, za katero trenutno velja ničelna odstotna stopnja dajatve, bo še naprej lahko koristilo dajatev nič. Te poenostavitve ne bo mogoče koristiti za uvoz vseh izdelkov. Med drugim se ne bodo mogle uporabiti za izdelke, ki so predmet obdavčitve s trošarinami, harmoniziranimi na ravni EU ter izdelke, za katerega veljajo ukrepi trgovinske politike kot so proti dumpinške dajatve, proti subvencijske dajatve ali zaščitni ukrepi.
V predlogu uredbe je predlagano, da bi se oprostitev dajatve za uvoz blaga v skupni vrednosti do 150 evrov odpravila s 1. marcem 2028. Od tega datuma naprej se bodo vozniki lahko prostovoljno odločili za uporabo poenostavljene tarifne obravnave za izračun carine, ki jo je treba plačati za uvoženo blago v okviru e-trgovanja.
Del svežnja zakonodajnih predlogov Evropske komisije za reformo carinske unije je tudi predlog direktive o spremembi direktive glede pravil o DDV, ki se nanašajo na davčne zavezance, ki omogočajo prodajo na daljavo uvoženega blaga ter glede uporabe posebne ureditve za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga in posebne ureditve za prijavo in plačilo uvoznega DDV. V odziv na silovito rast e-trgovanja in razdrobljen regulatorni okvir za pobiranje DDV od teh dobav blaga je bilo s svežnjem o DDV za e-trgovanje že 1. julija 2021 uvedenih več posodobitev in poenostavitev pravil za obračunavanje in plačevanje DDV od prodaje na daljavo uvoženega blaga za kupce v EU. Ta pravila med drugim vključujejo posebno ureditev za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali tretjih držav uvoženega blaga tako imenovana uvozna ureditev VEM, posebna ureditev za prijavo in plačilo uvoznega DDV ter pravila o domnevnem dobavitelju vse te poenostavitve se v skladu z veljavno ureditvijo uporabljajo le za obračunavanje in plačevanje DDV na blago katerega vrednost ne presega 150 evrov. Predlog komisije pa je odprava praga do 150 evrov za oprostitev carinskih dajatev in za sistem obračunavanja in plačevanja carine od uvoženega blaga v pošiljkah, ki so namenjena kupcem v EU, po vzoru obračunavanja in plačevanja DDV pa omogoča tudi nadaljnjo poenostavitev pravil glede DDV pri uvozu blaga na daljavo. Predlaga se ukinitev praga 150 evrov za uporabo uvozne ureditve VEM, posebne ureditve za prijavo in plačilo DDV ob uvozu in režima domnevnega dobavitelja ter širitev uporabe teh ureditev za vse blago, ki se uvozi v Unijo za končne potrošnike, razen trošarinskega blaga, ne glede na vrednost blaga. Ta predlog Evropske komisije bi tudi dodatno okrepil koncept enotne identifikacije za DDV v Uniji iz zakonodajnega svežnja DDV v digitalni dobi, ki ga je Evropska komisija predložila Svetu decembra lani in je še v obravnavi na Svetu.
Ob upoštevanju vsega povedanega predlagam, da predloge stališč podprete. Hvala.
Hvala lepa.
Odpiram skupno razpravo k vsem trem točkam. Kdo želi besedo? Ne vidim želje ... A, se opravičujem. Izvolite, gospod Horvat.
Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovana državna sekretarka, hvala za predstavitev.
Gre seveda za izjemno kompleksno materijo, ki bo zelo pomembno vplivala na gospodarstvo v Evropski uniji kakor tudi na državljane in državljanke Evropske unije. Zdaj, če prav razumem, se bom posebej osredotočil na predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku, ki se mi zdi v tem, med temi, med temi tremi točkami najpomembnejši, če prav razumem, gre za naslednje cilje. Komisija torej želi carinsko unijo dvigniti na naslednji, višji nivo. Splošni cilj je, kot razumemo, da carinski organi Evropske unije delujejo enotno, da ustavijo neskladno blago, to se mi zdi zelo pomembno, poberejo več carinskih dajatev in izvajajo ustrezne kontrole, ne da bi pri tem organom in gospodarskim subjektom, podčrtujem gospodarskim subjektom, nalagali preveliko breme. Obstaja tudi nekaj specifičnih ciljev, ki ste jih nekaj navedli, med drugim okrepiti obvladovanje tveganja na carinskem področju v EU v zvezi s finančnimi in nefinančnimi tveganji, potem zmanjšati upravno breme, zagotoviti enake konkurenčne pogoje med e-trgovanjem in tradicionalno trgovino na carinskem področju v skladu s pravili o davku na dodano vrednost. In to so seveda cilji. Ključno vprašanje, ki se mi postavlja, pa je, kakšne so rešitve in možnosti za realizacijo teh ciljev, kako se tu odzivajo deležniki, kakšna so stališča teh različnih deležnikov in seveda me tudi zanima kakšni so stroški prednostnih možnosti, ki jih ta zakonik uvaja. Osrednji razvoj EU vozlišča carinskih podatkov bo gotovo zelo pomembna investicija v naslednjem obdobju, če bo ta uredba sprejeta, prav tako tudi ustanovitev carinskega organa. Kdo bo to financiral in kakšna je ocena stroškov? In še zadnje vprašanje, ki se mi pri takšnih dosjejih vedno poraja. Kakšen bo vpliv na konkurenčnost malih in srednjih podjetij, ko se bo uredba oz. carinski zakonik uveljavil?
Hvala lepa.
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Če ne, bi prosila državno sekretarko za pojasnila. Hvala.
Nikolina PrahHvala lepa za vprašanje.
Zgolj nekaj osnovnih podatkov glede predloga uredbe o carinskem zakoniku. Ta primarno uvaja torej carinski organ, torej osrednjo agencijo na ravni EU-ja, ki bo skrbela za nadzor nad vozliščem podatkov, kamor se bodo vsi podatki v zvezi s carinami, kakorkoli, vnašali, in skrbela tudi za krizno upravljanje in upravljanje tveganj in s tem koordinirala pravzaprav nacionalne organe. Vozlišče je namenjeno predvsem temu, da se tudi gospodarstvu olajša podajanje podatkov tudi gospodarstvu olajša podajanje podatkov z namenom carine oziroma odmere carin v enotno vozlišče, da bo to počel samo enkrat in ne po potrebi na različnih trgih večkrat, tako da, v tem delu naj bi se zmanjšalo breme in poenostavilo te postopke, in celotna ta uredba pravzaprav stremi ravno k temu.
Zdaj omenili ste kakšno je stališče različnih deležnikov oziroma kakšni so stroški ob implementaciji tovrstnih ukrepov, ker to področje ni izrecno moje. Moj predlog je, če dovolite, da bi to pojasnila moja kolegica, ki se strokovno s tem ukvarja, pa lahko mogoče spremlja ta dosje in lahko bolj podrobno pove. Lahko. Izvoli.
Gospa ______Hvala. Ja, na začetku mogoče glede stroškov, kot si lahko verjetno predstavljate, zdaj to so še, to je pač predlog in te ocene so zdaj zelo, tako grobe ocene, ki jih je komisija pripravila na podlagi podatkov s katerimi v tem trenutku razpolaga, glede na to, da je predlog zelo daljnosežen, za naslednjih 15 let, čez 15 let naj bi se šele uveljavil, moramo pač, delamo samo na podlagi ocen. Ampak vzpostavitev carinskega organa EU in razvoj vozlišča carinskih podatkov naj ne bi zahtevala povečanja proračuna v letih 2021 do 2027 VFO, večletnega finančnega okvirja, saj naj bi se stroški, ki naj bi do takrat znašali približno 60 milijonov evrov v prvih dveh letih financirali iz programa Carina 2021-2027, ki je namenjen sodelovanju na področju carine. Torej do leta 2027 naj bi se vsi ti stroški bili že predvideni in pokriti. Za naprej pa naj bi skupni stroški reforme po letu 2027, bili za proračun EU ocenjeni na približno 1,8 milijarde evrov, tam recimo 2 milijardi evrov. To naj bi zajemalo vse stroške nalog, ki so, ki naj bi bile zaupane carinskemu organu in vozlišču carinskih podatkov, ampak moramo se zavedati, da to pa že pokriva naslednji večletni finančni okvir. Tako, da zaenkrat so to samo ocene. Tako da, ocenjuje se po navedbah komisije, da naj bi države članice v 15. letih skupaj prihranile zaradi teh naložb predvsem v to vozlišče podatkov približno 21 milijard evrov, zaradi tega, ker bodo imele zmanjšane zahteve za vlaganje v informacijske tehnologije, in še dodatno milijardo evrov, ki bo izhajala iz prihrankov v delovnem času osebja, ki se mora zdaj ukvarjati s carinskimi postopki. To vozlišče carinskih podatkov naj bi namreč v naslednjih 15. letih potem absorbiralo te nacionalne carinske sisteme, ki zdaj obstajajo, ki ima vsaka država svojega, imamo 27, potem imamo pa še določene nadnacionalne carinske sisteme in sčasoma bodo vsi v vozlišču, kar pomeni, da jih ne bo treba ne več razvijati, kot jih sedaj financiramo države same in komisija ne bo več financirala tistih skupnih komponent, torej bodo določeni prihranki. Potem bodo pa še prihranki za gospodarstvo, ki bodo lahko vlagali vse na enem mestu tudi v času in tudi v prihrankih carinskih uprav. Tako da, to bi kar bi bilo finančnih učinkov.
Potem pa je bilo še vprašanje kakšen bo vpliv na gospodarstvo, predvsem na mala in srednja podjetja To bo, za njih, bo predvsem pozitivno ta reforma carinskih procesov, ki bo kot prinesla novo partnerstvo med carino in podjetji. Za njih, predvsem bodo najboljše, največje poenostavitve bodo deležni zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti, tako kot je bilo že postavljeno v nagovoru. To bo shema, nov koncept, ki ga zdaj še carinski zakonik unije ne pozna, ampak bo pa gradil na konceptu pooblaščenih gospodarskih subjektov, tako imenovanih AEO. Bo pa, kriteriji bodo dokaj zahtevni, da jih bodo ti gospodarski subjekti morali izpolnjevati, da bodo ta status lahko uživali, bodo pa tudi uživali večje koristi. In lahko bodo te koristi uživala tudi za mala in srednja podjetja, ne bo to samo za velike gospodarske družbe, torej bo verjetno tudi za slovenska podjetja to prineslo veliko poenostavitev, lažje poslovanje. Ne vem, tako kot je bilo v nagovoru izpostavljeno, med drugim tudi, da bo mogoče lahko brez intervencije carine sproščali blago v prost promet, skratka, to je zamišljen kot zelo, tak sodoben koncept brez dodatnih upravnih obremenitev, ki naj bi precej olajšal sedanje… Saj že sedaj, recimo za pooblaščeni gospodarski subjekti imajo dokaj veliko ugodnosti, in to naj bi pa prineslo še več jim ugodnosti. Določene ugodnosti ki jih bodo pa imeli te zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti se bodo pa potem lahko po letu 2035 prenesli tudi na druge gospodarske subjekte, ne samo te. Glede, po tem, ko bo opravljena ocena, kako deluje, bo pač komisija sprejela odločitev ali se še na druge določene te ugodnosti prenesejo ali ne.
