Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 55. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku te seje vam naj povem, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: pred nami imam dve obvestili, eno je od kolega mag. Janeza Žaklja, ki je službeno odsoten in službeno odsoten v tujini je tudi kolega Zoran Mojškerc. Na seji kot nadomestni člani odbora, torej s pooblastili, pa sodelujejo: kolega mag. Miroslava Gregoriča nadomešča kolega mag. Darko Krajnc, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

Prehajam torej na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Dne 25. oktobra 2023 ste prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda, tako, da se dnevni red seje razširi z naslednjima točkama: točka 14. Zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v Bruslju 9. novembra 2023, in pa 15. točka - Zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, - torej gre za proračun, - ki bo v Bruslju 10. novembra 2023. To razširitev določa 154.d člen torej Poslovnika Državnega zbora.

Določen je torej takšen dnevni red seje odbora, kot ste ga prejeli s sklicem in torej z obrazloženo razširitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV DELOVNEGA PROGRAMA EVROPSKE KOMISIJE ZA LETO 2024.

Evropska komisija je 17. oktobra 2023 sprejela delovni program za leto 2024. Objavljen je na njeni spletni strani, gradivo k točki, torej delovni program je bilo 18. oktobra 2023 objavljen tudi na spletni strani Državnega zbora.

Sedaj dajem besedo, dr. Jerneji Jug Jerše, torej vodji predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, da nam predstavi program Evropske komisije za leto 2024.

Spoštovana dr. Jug Jeršetova, izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala, spoštovani predsednik Franc Breznik.

Spoštovani poslanke in poslanci, cenjeni visoki gostje!

V izredno čast mi je, da sem spet tukaj. Počutim se že tako, da sem dosti večkrat tu in mislim, da je super, da pokažemo, da Evropska komisija in parlament, Državni zbor odlično sodelujeta, tako, da najlepša hvala za vabilo.

Komisija vsako leto sprejme delovni program s seznamom ukrepov, ki jih bo sprejela v naslednjem letu, in z njimi tako javnost kot sozakonodajalca seznani s svojimi političnimi zavezami za predložitev novih pobud za umik predlogov v obravnavi, pa tudi za pregled veljavne zakonodaje v Evropski uniji. Predsednik je že povedal, da smo 17. oktobra sprejeli program in ta delovni načrt, delovni program prihaja v zelo pomembnem trenutku, le malo nas namreč še loči do evropskih volitev, in to pomeni, da je čas, da se ozremo tako na izzive kot tudi na priložnosti, ki smo jih v Evropi doživeli v zadnjih štirih letih.

Začetek mandata Komisije Ursule von der Leyen je zaznamovala pandemija Covida-19, soočali smo se s posledicami podnebnih sprememb, tudi Slovenijo je lani prizadel hud požar in letos uničujoče poplave, hkrati pa se tudi, ne le v Evropi, tudi globalno, soočamo s krizo biotske raznovrstnosti, vstopamo v digitalno revolucijo in tudi obdobje umetne inteligence. Seveda ne moremo mimo brutalne ruske invazije na Ukrajino, ki je povzročila strm dvig cen električne energije in tudi porast življenjskih stroškov. Še vedno se soočamo z valom migracij, hkrati pa tudi uvajamo mehanizme za zagotavljanje gospodarske rasti in konkurenčnosti naših podjetij. Od 7. oktobra pa smo priča tudi krizi v Izraelu in Gazi po napadih Hamasa na civilno prebivalstvo. Žal.

V odzivu na vse našteto smo v Evropski uniji večkrat pokazali svojo solidarnost in enotnost. Naj omenim najprej načrt Next Generation EU, vreden kar 800 milijard evrov, ki smo ga ustvarili zato, da pomembno prispevamo k razvoju Evrope. Reševalne ekipe na to, v okviru evropskega kriznega mehanizma so pomagale in še pomagajo državam, ki so jih prizadeli požari, poplave in druge nesreče. Tukaj prihajamo na pomoč tako prebivalcem Evropske unije kot tudi izven EU. Ukrajini še vedno stojimo ob strani in ob vseh naštetih krizah, ki so nas doletele v zadnjih letih, smo pa na evropski komisiji ostali zvesti t. i. prednostnim nalogam iz političnih smernic. Uresničili smo skoraj 90 % vseh pobud in dokazali smo, da lahko dosežemo veliko, če ukrepamo skupaj, vendar naše delo niti približno še ni končano. Ko sem približno pred mesecem dni bila tukaj in sem pred odborom predstavila letni govor o stanju v Uniji, je bilo jasno povedano, da moramo za prihodnost Evrope še naprej zagotavljati rezultate na vseh prednostnih področjih. V naslednjem letu je torej, bo torej ključno dobro sodelovanje Evropske komisije z našimi sozakonodajalci, Evropskim parlamentom in svetom, da bomo dosegli vse to, kar smo si zadali.

Zaradi tega bomo tudi v obravnavo v tem letu predložili le zelo omejeno število novih pobud, glede na to, da je bila sprejetih že večina zavez, so nove pobude, opisane v delovnem programu, le tiste, ki so še vedno potrebne za izpolnitev zavez ali za reševanje nastajajočih izzivov in vse predlagane ponudbe temeljijo na prej omenjenem govoru o stanju v Uniji.

Če sem malo bolj konkretna zdaj. Delovni program komisije za leto 2024 se zlasti osredotoča na poenostavitev pravil za državljane in podjetja po vsej Evropski uniji. To predstavlja nadaljevanje zaveze predsednice komisije, da bo v skladu s strategijo za povečanje dolgoročne konkurenčnosti zmanjšala zahteve glede poročanja za četrtino. Nekatere od teh pobud so že bile predložene. Od marca letos je bilo predloženih 15 predlogov, v delovnem programu za leto 2024 pa predstavljamo še dodatnih 26 predlogov, ki bodo zmanjšali upravno breme, hkrati pa ne znižali socialne, varnostne, potrošniške, okoljske in gospodarskih standardov. Vsi ti ukrepi lahko prinesejo konkretne, tudi monetarne prihranke, na primer reforma carinskega zakonika Unije bi lahko prinesla prihranke v višini 2 milijard evrov, revizija uredbe o evropski statistiki pa dodatnih 450 milijonov.

V letnem programu smo predstavili tudi dodatne predloge za podaljšanje roka za sprejetje sektorskih evropskih standardov poročanja o trajnosti, tako da bodo deležniki imeli več časa na voljo za prilagoditev. Predlagali smo pa tudi prilagoditev praga iz računovodske direktive z namenom, da bi lahko imelo več kot milijon podjetij koristi od zmanjšanih zahtev glede poročanja. Tega cilja zmanjšati bremena za četrtino, pa sami ne moremo doseči, zato računamo na države članice in tudi vas tukaj.

Če se, če pogledamo konkretno, če boste šli na spletno stran in pogledali, kako izgleda zdaj ta lista vseh teh zahtev, boste videli, zavez, prihajamo na eno stran. Če se spomnite par let nazaj, ko so tudi moji predhodniki, je bilo tukaj, je bilo tega ogromno, to so bile strani in s strani, tako, da zdaj smo res samo tisto, kar je nujno potrebno.

In če se, hitro grem čez vseh šest smernic, da vemo, kaj nas čaka. Prva smernica evropski zeleni dogovor, govori, da bomo si še naprej prizadevali za pravičen, pameten in vključujoč zeleni prehod in v ta namen bomo začeli tudi niz zelenih dialogov, kjer bomo neposredno sodelovali z državljani, industrijo in socialnimi partnerji in tudi bomo vzpostavili strateški dialog o prihodnosti kmetijstva. Tu naj omenim, da ima Državni zbor seveda tudi možnost, da se vključi v vse te dialoge in tudi od vas bi radi slišali.

Nato, v okviru evropskega zelenega dogovora bomo začeli tudi postopek za določitev podnebnega cilja za leto 2040, seveda, če želimo biti podnebno nevtralni do leta 2050, moramo tudi vedeti, po kakšni poti naj grem. V ta namen smo v torek, par dni nazaj, že predstavili sveženj ukrepov za vetrno energijo, pobuda za odpornost glede voda pa sledi in bo namenjena zagotavljanju dostopa do vode ljudem v naravi in gospodarstvu.

Druga prioriteta, ki govori o prehodu v digitalno desetletje, pravi, da si želimo spodbuditi evropske vodilne inovacije v svetu, naše visoko zmogljive računalnike, enega imamo tudi v Mariboru in podprli bi radi zagonska podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Predlagali bomo pa tudi strategijo za digitalna omrežja, ki bo zaščitila vodilni položaj v industriji EU in olajšala nastanek varnih vseevropskih omrežij.

Tretja prioriteta govori o ekonomiji, ki deluje za ljudi. Odločili smo se, da bomo skupaj z belgijskim predsedstvom, Svetu EU v marcu 2024 v / nerazumljivo/ organizirali socialni vrh, na katerem bomo med drugim razpravljali tudi o izzivih, s katerimi se sooča naš trg dela. Gre, vsi vemo, za pomanjkanje delovne sile in prilagajanje delovne sile na nove tehnologije, vključno z umetno inteligenco. In tu ne smemo pozabiti, da je letos evropsko leto spretnosti, tako da če lahko pomagamo tudi, da bomo naredili našo delovno silo boljšo, moramo vsi delati za to. Pod tretjo prioriteto spada pa tukaj še na zahtevo Evropskega parlamenta pobuda o evropskih svetih delavcev.

Četrta prioriteta govori o Evropi, močnejši Evropi v svetu in tukaj bomo nadaljevali tudi delo v zvezi z našo proti subvencijsko preiskavo električnih vozil iz Kitajske. Naša podpora Ukrajini v boju proti agresorju pa ostaja še naprej med prednostnimi nalogami, hkrati bomo pa še naprej gradili partnerstvo z Afriko, obrambno zmogljivost držav članic ter sprejeli ukrepe v zvezi z reformo in pred širitvijo. V zvezi s širitvijo bomo pregledali naše politike, da ugotovimo, kako bi lahko delovala večja Unija.

Če grem k peti prednostni nalogi v okviru spodbujanja evropskega načina življenja je treba vsa naša prizadevanja usmeriti v sklenitev dogovora o paktu o azilu in migracijah in tu je že bil dosežen nedavno napredek, vendar moramo kljub temu okrepiti sodelovanje v boju proti tihotapljenju migrantov in zato bomo v naslednjem letu predstavili predlog za posodobitev okvira za boj proti tihotapljenju migrantov.

Prehajam na zadnjo prioriteto, s konferenco o prihodnosti Evrope, okrepljenim ukrepanjem na podlagi samoiniciativnih poročil Evropskega parlamenta in rednimi letnimi poročili na področju pravne države, smo dali nov zagon evropski demokraciji, čeprav mora biti naš glavni cilj v prihodnjem letu doseči dogovor še pred evropskimi volitvami o ključnih predlogih, ki so v obravnavi, bomo dodatno predlagali tudi priporočilo sveta o razvoju in krepitvi sistemov za zaščito otrok.

Če strnem, v okviru delovnega programa komisije smo predlagali 18 političnih pobud, 26 predlogov in pobud za racionalizacijo zahtev glede poročanja, zaključevanje 154 predlogov, ki so še v obravnavi pred Evropskimi volitvami, med tem je tudi šest predlogov za umik in 16 predlogov, ki jih bomo podvrgli vrednotenju in preverjanju ustreznosti.

Spoštovani poslanke in poslanci, dobro oblikovanje politik je skupinsko delo, zato v kratkem času, pred junijem 2024, so torej bistvenega pomena konstruktivna pogajanja med sozakonodajalci, da bomo lahko kljub uvodno naštetim krizam dosegli cilje, ki smo si jih zadali leta 2019 in Evropska komisija in tudi predstavništvo tukaj v Sloveniji, računa na nadaljevanje odličnega sodelovanja tudi z Državnim zborom Republike Slovenije.

Najlepša hvala.

Najlepša hvala za predstavitev torej delovnega programa Evropske komisije za leto 2024, lahko rečem za polovico leta 2024. Tako. Hvala za to predstavitev, dr. Jerneji Jug Jerše, vodji Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Spoštovani kolegice in kolegi, odpiram razpravo ob tej točki. Kolegica Rajbenšu, še želi kdo? (Ne.)

Izvolite, kolegica Rajbenšu, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsednik.

Lep pozdrav vsem vabljenim, kakor tudi mojim poslanskim kolegicam in kolegom!

Jaz bi se tudi najprej zahvalila za predstavitev tega delovnega programa Evropske komisije za leto 2024, kjer, kot ste povedali, v bistvu ta program se osredotoča na dve bistveni nalogi, no, če lahko tako povzamem.

Torej gre za te ključne zakonodajne predloge, ki bi jih pač, ki so že predložili in bi bilo fajn, da se jih čim prej implementira oziroma, da se jih sprejme in potem implementira, za kar je res potrebno potem sodelovanje vseh držav članic in pa seveda drugo to opredeljevanje zakonodaje Evropske unije, kjer se potem bi zmanjšalo to, torej, kako bi rekla, kapaciteta obveznega poročanja, ker ste rekli, da bi se pač naj za nekje 25 % zmanjšala ta upravna bremena in pa, da bi se tudi poenostavili pač standardi za poročanje v določenih sektorjih, kar seveda pomeni manj birokracije in pa po moje tudi neko hitrejše ali pa lažje vsaj poslovanje recimo nekih podjetij. Zdaj, te cilje, ki ste jih opisali, bi jih mogoče še enkrat samo pač naštela, torej, mislim, da gre ta delovni program v pravo smer s temi šestimi cilji, jaz jih bom samo naštela, torej evropski zeleni dogovor, potem Evropa, ki bi bila primerna za digitalno dobo, gospodarstvo, ki bi naj delovalo v korist ljudi, torej močnejša Evropa v samem svetu, promocija, torej nekaj..., nekako, da rečem, evropskega načina življenja in pa nova spodbuda za evropsko demokracijo.

Zdaj glede na podrobno obrazložitev vsega tega, kar ste že pač prej tudi omenili, jaz nekih drugih vprašanj nimam, želim pa seveda vam uspešno delo in pa seveda, da se bodo ti cilji čim bolje izpeljali in izvedli.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospa Rajbenšu.

Še želi kdo? Želite še mogoče predstavnica?

Samo to.

Najlepša hvala, glejte, to je tisto najlepše sporočilo, ki ga lahko mogoče komisija dobi, da je tudi Državni zbor, da bo delal skupaj z nami v to smer, tako da hvala lepa in želim tudi vam uspešno delo.

Jaz bi morda samo vprašal, kako se ocenjuje delo torej Komisije o prihodnosti Evrope, kako so njena priporočila vključena, lahko bi rekel, v delovni program?

Mogoče, če lahko mogoče tu podate kakšen kratki odgovor.

Hvala.

Hvala lepa.

Vemo, med slovenskim predsedovanjem smo imeli tisto konferenco o prihodnosti Evrope in smo delali v to, da čim bolj državljane vključimo. Imeli smo različne panele, trije paneli se še nadaljujejo, tudi imamo tudi slovenske predstavnike, eden je na primer "food waste", to pomeni zmanjševanje odvržene hrane in to so v bistvu ti pilotni projekti, ki gredo naprej.

Zdaj pa, kot sem povedala, tudi pri samih, pri..., pri uresničevanju tudi evropskega zelenega dogovora na podlagi prihodnosti, konference o prihodnosti Evrope, res postavljamo v središče te dialoge z državljani in z industrijo in toliko bolj, ker vemo, da so to kompleksne zadeve in želimo se z vsemi pogovoriti tudi vnaprej, da vemo, kam gremo. Če pa govorite o prihodnosti Evrope, kako bomo kot Evropska unija in institucije pripravljeni na čas, kot je Charles Michel rekel na Bledu, po letu 2030? Je pa res Evropska komisija rekla, drugo leto pod belgijskim predsedovanjem, to pomeni, v prvi polovici prihodnjega leta, bo Evropska komisija pogledala, na kakšen način se lahko mi notranje bolje pripravimo na to, da nas morebitna hitra širitev Evropske unije ne bo presenetila. Mogoče veste, 8. 11. komisija prihaja ven z "Enlargement reportom", to pomeni, s poročilom o širitvi in tu bomo videli, na kakšen način bomo tako Ukrajino, Moldavijo, pa tudi države Zahodnega Balkana lahko mogoče bližje povabili k Evropski uniji, vendar za to morajo biti tudi institucije pripravljene.

Ja, najlepša vam hvala, spoštovana predstavnica Evropske komisije, dr. Jerneja Jug Jerše. Hvala tudi za najino dobro sodelovanje ves ta čas, tudi tega, lahko bi rekel mandata. Tako, da se vam zahvaljujem. Vaše besede, mislim, da bodo oznanjale pri vseh nas kolegicah in kolegih, da bo to dobro sodelovanje torej šlo tudi v prihodnost, ker mislim, da je potrebno. Hvala vam tudi, da nas obveščate o vseh, lahko bi rekel, novitetah na komisiji, novih ciljih komisije, za to sem vam zelo hvaležen, no, in se vam še enkrat iskreno zahvaljujem.

Tako, vidim, da…, če ni več vprašanj pri tej točki, potem bom jo zaključil.

Torej, končujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije seznanil z delovnim programom Evropske komisije za leto 2024.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2009/21 O SKLADNOSTI Z ZAHTEVAMI DRŽAVE ZASTAVE.

Gradivo od 9…, od 2. do 9. točke dnevnega reda smo prejeli od Vlade 12. oktobra 2023, od 10. do 12. točke pa 19. oktobra 2023, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo gradiva od 2. do 9. točke v Državnem zboru je danes, od 10. do 12. točke pa 3. novembra 2023. Gradivo k 2. in 3. točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, torej kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji je omenjeni gradivi obravnaval na 10. seji 24. oktobra 2023 in sprejel mnenje, ki smo jih prav tako tudi prejeli. Ker je gradivo k obema točkama vsebinsko povezano, bi pri tej točki opravili predstavitev in razpravo o obeh predlogih stališč, pa torej kasneje ločeno glasovali.

Sedaj bom prosil nekdanjega poslanskega kolega, sedaj državnega sekretarja, mag. Andreja Rajha, torej z Ministrstva za infrastrukturo, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Izvolite.

Tako, hvala lepa spoštovani predsednik Franc Breznik.

Cenjeni poslanke in poslanci!

Res je, na nivoju Evropske unije se obravnava sklop petih direktiv iz sektorja pomorstva. Kot veste, smo imeli v letošnjem letu odprt Pomorski zakonik, potem so prišle v obravnavo te direktive. Eno direktivo smo že obravnavali v Državnem zboru, gre za področje preiskovanja pomorskih nesreč, v prihodnjih mesecih bomo obravnavali še dve direktivi, torej direktivo o preiskovanju onesnaženja z ladij in o Evropski agenciji za pomorsko varnost, danes pa bomo obravnavali dve direktivi o skladnosti z zahtevami države zastave in o spremembi direktive o pomorski inšpekciji države pristanišče in vse te direktive bomo morali prenesti v naš pravni red in mi si pač želimo, da bomo…, da bomo Pomorski zakonik, ki smo ga letos že enkrat imeli odprtega, obravnavali, torej odprli samo enkrat in bomo te direktive prenesli hkrati v slovenski pravni red, ko bodo bile, ko bodo bile sprejete in potrjene.

Pred nami je sedaj Predlog direktive o skladnosti z zahtevami države. To je prva direktiva. Ključne teme, ki jih obravnava je vključitev t. i. kodeksa tri o izvajanju konvencije mednarodne pomorske organizacije. S tem se želi poenotiti evropske standarde in v smislu, da jih države članice izvajajo enako. Sedaj se je namreč pač dogajalo, da je vsaka država članica prenesla direktivo v svoj pravni red po svoje in to ni bilo usklajeno s to mednarodno direktivo in to je v bistvu v praksi povzročalo težave. Cilj tega pa je seveda zaradi naraščajočega ladijskega prometa zagotoviti večjo pomorsko varnost in zmanjšati število nesreč oziroma konfliktov, konflikt, mislim, vseh nesrečnih dejanj na morju.

Druga zadeva, ki jo ta direktiva vnaša, je določitev dopolnilnih inšpekcijskih pregledov ladij, torej spremljanje in nadzor klasifikacijskih zavodov. Tu imamo mi seveda določene pripombe in bomo tudi vnesli v naš pravni red, torej, želimo tudi, da bo tako sprejeto. Tu imamo podporo več držav. Zavedati se moramo, da smo mi relativno majhna država, z vpisom 13 ladij v pomorski register in zato želimo, da so te zahteve, bom rekel, primerne velikosti naše flote oziroma, da bo direktiva omogočila, da se določene specifike, ki se nanašajo na manjše države, tudi upoštevane. Kaj je zdaj na primer pri klasifikacijskem organu, da se od našega klasifikacijskega organa ne bo zahtevalo, da bo bil v stanju klasificirati največje ladje na svetu, če jih nimamo vpisanih v registru, ampak da bo lahko to opravil pri tujem registrskem organu. Zelo pomembna pa je seveda tudi sektor digitalizacije poročil o inšpekcijskih pregledih države zastav in ladijskih spričeval. To pomeni, da se bo vzpostavil…, da se bodo vzpostavila pravila na evropski ravni, kako te dokumente izmenjevati in izpolnjevati v elektronski obliki, tako da se to več ne bo delalo papirnato in da ne bodo obrazci različni.

Druga direktiva se v bistvu nanaša na predlog direktive o spremembi Direktive o pomorski inšpekciji države pristanišča. Ta vnaša v naš pravni red štiri ključne zadeve, torej vključitev dveh mednarodnih okoljskih inštrumentov Mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami ter Mednarodne konvencije iz Narobija o odstranitvi razbitin. Tudi tu bomo zahtevali določena pojasnila Evropske komisije, saj države članice, med njimi tudi Slovenija, ti dve konvenciji nista ratificirali. Druga zadeva se nanaša na razširitev obsega pomorske inšpekcije države pristanišča na pregled ribiških plovil pod tujo zastavo za ribiška plovila daljša od 24 m. Tu seveda podpiramo prostovoljnost in tudi določena pojasnila Evropske komisije. V Sloveniji taka plovila ne pristajajo, zato ta sprememba trenutno nas ne zadeva. Tretja zadeva je prehod na digitalizacijo in uporabo elektronskih spričeval in tudi poročil o opravljenih inšpekcijskih pregledih. In četrta je seveda tudi zahteva glede inšpektorjev, potrebnih za zahtevnejše inšpekcijske preglede. Tu seveda mi zahtevamo oziroma pričakujemo določene prilagoditve, da to, ni nujno, da so, bom rekel, ločeni organi, pač glede na to, da smo mi relativno majhna država z enim samim pristaniščem.

Mi podpiramo, da se te zadeve podprejo. Osnovne direktive so bile sprejete v slovenski pravni red leta 2009, od tega je torej zdaj minilo skoraj 15 let in seveda z razvojem digitalizacije okoljskih standardov, zadnjih dognanj, tehnik, je tudi na razvoju ladijskega prometa, predvsem v smislu razogljičenja in njegovega povečanja, predlagamo, da se obe direktivi podpreta.